SVOBODNA SLOVENIJA ANO (LETO) XXV. <19) No. (štev.) 32 ESLO VE NT A LIBRE BUENOS AIRES 11. avgusta 1966 Kje je rešitev? Temelji marksizma, na katerih je zgrajena komunistična družba, se rušijo. O tem ni danes nobenega dvoma več. Marxove trditve, ki so bile do nedavnega za marksiste prave dogme, večnoveljavne in neizpodbitne resnice, Vojslka v Vietnamu bo še dolga V Vietnamu je potekel minuli teden Mornarica meni, da Hanoi lahko ! predvsem v znamenju številnih bombnih vzdržuje sedanji tempo vojaških ope-! napadov ameriškega letalstva na ko- racij praktično v nedogled, če ZDA ne j munistične objekte v severnem in juž- ' bodo močno zvišale števila svojega vo-I nem delu države. Komunistična proti- ; jaštva v Vietnamu j letalska raketna obramba je močno de- « Vojska je pa mnenja, da bo v se-so se izkazale za zmotne, neutemeljene ! !ovala t£r se ->'e v enem dnevu posrečilo ; danjem tempu vojna trajala še najmanj in neznanstvene. Tega ne ugotavljajo | komunistom sestreliti z raketami sedem 1 osem let, .če ne bodo Amerikanci .pospe-samo zapadni filozofi, sociologi in eko- ameriških letal. Na bojiščih pa so se šili bombardiranja Severnega in Južne-nomisti to ugotavljajo tudi pogumnej- odigravali posamezni spopadi med ko- ga Vietnama in zvišali števila vojaških ši znanstveniki za železno zaveso. „Naj- munisti,animi gverilci in ameriško-viet- ; oddelkov. bolj' napredni in najbolj znanstveni : namskmu oddelki predvsem v središču ; Bivši ameriški podpredsednik Nixon, svetovni nazor“ — tako označujejo ko-! Južnega Vietnama, kjer komunisti iz- ki se je te dni mudil v Saigonu, je mne-ipunisti svoj nauk — se jo razgalil pred k°riičajo močno monsunsko deževje za ' nja, da bodo Amerikanci potrebovali v kritično svetovno javnostjo kot neznan- j SV0J'e operacije. I bližnji bodočnosti najmanj en milijon stven, nazadnjaški in na demagogiji I V Pentagonu v Washingtonu sta svojega vojaštva na vietnamskem bo-sloneč nauk. O tem obstoja danes že ■ ameriška mornarica in vojska vsaka jišču, če bodo hoteli upati na končni obširna literatura ki odkriva vso šib- zass Prou2ili nadaljni razvoj vietnamske j poraz komunistov. Takšno je, očividno kost marksizma in njegovega dialektičnega in zgodovinskega materializma- I Z tedna T E E N Ni naš namen, da v tem kratkem članku pokažemo, kako neznanstven, neresničen in zato tudi neuspešen je mar-ksistično-komunistični nauk. Omenimo naj samo, da so pred nedavnim časom na vsem komunističnem področju (z izjemo Kitajske) v veliki meri zavrgli marksistične gospodarske osnove in znova privzeli „kapitalistične“ (obresti, rentabilnost, ozir na konzumentov o-kus, dobiček itd.). — Komunistična filozofija je na tleh. Najvplivnejši vzhodno nemški maksistični filozof Georg Klaus ni mogel jezuitu Wetterju, ki velja za enega najboljših kritikov marksizma, odgovoriti drugače kot, „da je marksistična razlaga odnosa med materijo in zavestjo (dušo) na sedanji stopnji še zelo pomanjkljiva in nezadovoljiva“. Tudi Darwinova razvojna teorija, ki je bila proglašena za uradni vojne in predali ameriškemu vrhovne- ! tudi mnenje sedanjega vrhovnega po mu poveljstvu svoje poglede na ta pro- 1 blem. V Nicaragui, Boliviji in Kolumbiji v bližini poslopja kit. kom. trgovinske imajo nove predsednike. Dosedanjega delegacije na Holandskem. Prepeljali predsednika v Nicaragui Kené Sobička so ga v bolnišnico, kjer so ga hoteli je zadela kap. Za njegovega naslednika operirati. Med tem, ko je čakal na ope-je bil določen Lorenzo Guerrero. Via- racijo, so ga pa štirje .člani kit. kom. dal bo do iprihodnjih volitev maja 1967- trgovinske delegacije ugrabili in odpe-V Boliviji je prevzel oblast novoizvo- ljali v poslopje trg. delegacije, odkoder Ijeni predsednik letalski general Kené so naslednjega dne sporočili, da je Barrientos, v Kolumbiji pa Carlos Lie- umrl. Ker kit. trg. osebje holandskim ras Restrepo. oblastem ni hotelo sporočiti okolnosti Predstavniki afriških držav pri Or- smrti omenjenega inženirja, je holand-ganizaciji združenih narodov predlaga- ska vlada izgnala trg. delegata kom. jo, naj bi dosedanji glavni tajnik te Kitajske Shen Weilionga. Kitajska vla-svetovne mirovne ustanove, U Thant, da je enako storila s holandskim trg. ostal še naslednjo dobo na svojem po- zastopnikom Jonjegansom. Da ostali' ložaju. j člani kit. trg. delegacije na Holand- Me,d Holandijo in kom. Kitajsko je skem ne bi pobegnili, predno bi jih za-močna politična napetost. Do nje je slišale holandske sodne oblasti v zvezi prišlo zaradi tajinstvene smrti kitaj- z umorom inženirja Hsu-Tzu-Tsai-a, I veljnika ameriških čet v Vietnamu ge- skega inženirja Hsu-Tzu-Tsai-a, kate- kateremu so pred smrtjo očitali, da ja rega so 16. julija našli težko ranjenega : holandski vohun. nerala Westmorelando. ©e GauUovo potovanje oUr&g sveta Francoski predsednik De Gaulle na- | škim predsednikom Johnsonom, da pa merava 25. avgusta t- 1. odpotovati na potovanje okrog sveta. Na potovanju bo predvidoma tri tedne, komaj dva meseca po svojem obisku v Moskvi. Ustavil se bo v Djibutiju, zadnji francoski koloniji v Afriki, obiskal A-besinijo in Kambodjo, nadaljeval pot v Nevo- Kaledonijo, na Nove Hebride in Tahiti na Pacifiku, od tam pa bo odletel na otok Muroroa, kjer bo s krova francoske letalonosilke prisostvoval razstrelitvi prve francoske vodikove bombe. V Parizu so se razširila poročila, da se bo v Kambodji De Gaulle sestal s severnovietnamskim komunističnim dik- . tatorjan Hočiminhom, 'kar pa je De komunistični nauk, zgublja v Sovjetski Gauijova ckolica zanikala> prav tako bo šel tudi v Washington. Tudi to novico sta pariška in ameriška vlada zanikali. V Abesiniji se bo De Gaulle ustavil 27. avgusta pri cesarju Hajle Selasiju, v Kambodji pa za tri dni pri princu Si-hanouku. Železnico Djibuti—Addis Abeba so v začetku stoletja zgradili Francozi. Iz življenja In dogajanja v Argentini Načrt dela argentinske revolucije za obnovo in preobrazbo države V četrtek, 4. avgusta, je predsednik republike gral. Ongania na tiskovni konferenci domačih in inozemskih časnikarjev prebral obširen načrt dela za Rusiji svojo veljavo in znova začenjajo Hanoi tudi tam veljati odkritja katoliškega j pray ^ SQ po Parizu razäiri5i n0. meniha Mendela- Itd., it . j vjco^ da ae bo jje (jauue 0b vračanju v Marksistične osnove družbenega re- Francijo sestal v Guadalupe z ameri-da, ki naj bi prinesle človeštvu srečo j ..— 11 1 .......—1111 in blaginjo, se torej rušijo in ne samo,: NASEDANJE SOVJETSKEGA PARLAMENTA da niso človeštvu prinesle sreče, blagi- Glede razpusta političnih strank in prenosa njihovega premoženja na državo jh gral Ongania izjavil, da je to „nujnost sedanjih okolnosti. Toda v bodočnosti bomo smatrali, da je treba stranko kot političen element ohraniti." , . , , , „ ,T „ Glede kmture je navajal, da ji bo obnovo m preobrazbo države Nacrt za- , , ... , . , „. , vlada posvetna vso pozornost in ji zajema vsa področja javnega udejstvo- .. . , , . , , . J T J , ... gotovna razvoj, pri tem pa pazila, da vanja ter delo vseh resorov. Je obsi- -, j , -, , . ... , ^ t ■ j , -n n 11 , bo odstranila vse, kar ji je bilo v škodo. Opazovalci menijo, da bo De Gaulle, 1 ren, toda predsednik je naglasil, da z , . ... „ ko se bo nahajal v bližini Vietnama, se njim še vedno niso obsežene vse dejav- ' * ?, ° 2 T28“3?, m a V*?; U J® pravi v Kambodji, predlagal kakršno , nesti, katerim se bo posvečala sedanja . ... a Se, m , re^lzl“° . secanJl/ koii staro ali novo rešitev Vietnam-I vlada za ozdravitev sedanjih nezdravih liacr ov. er 001 macijo vzgoje , ,, , , ,. ... . : mladine v državnih in .privatnih zavo- skega problema, predvsem nevtraliza- razmer v državi na socialnem, kultur- ... n,- ....... , , , T , . ... v„ . , , .. dih. listi mladini, ki je sposobna, pa cijo celotne Jugovzhodne Azije, s ce- nem m gospodarskem področju- Zato . ’ , . , ... -. .. , . i , f , , . sama nima sredstev za nadaljevanje mer meni ustaviti razširitev sedanjega ga bo vlada neprestano dopolnjevala : », ... - , .. , » , » , «... , ,r ■ , . , . » ... . i studija, je zagotovil državno pomoč konflikta. Mnogo strokovnjaki tega pod- , z nacrti za rešitev za tista vprašanja, .... račja pa se tudi strinjajo v tem, da je ki se bodo pojavljala. ' Obširna in podrobna so določila za vietnamski problem kot samostojen j Za izdelavo nažrtov, kakor za nji. ■ ^oljšanje socialne in zdravstvene za problem za dolgo dobo nerešljiv, dokler hovo izvajanje> je vlada pl.edvidela I J“0*** za obnovo «ospoda*stva, za ne bo rsšeno celotno vprašanje kon- dve~ obdobji” ki~'se“ bosta kved'i'vTet-R j f°SeS° harmoničneSa razmerja med de- -, ------- • ... - - 1966 in 1967. V letu 1966 bo pripravijo- IT “ kafa^, flede ^ovitve . . , ,J človeka vrednega življenja in stanova- no vse za urejevanje m preobrazbo, leta flikta med svobodo in komunizmom. 1967 pa državni načrt za razvoj in V Moskvi je pretekli teden odsto- lična vprašanja, dalo parlamentu več ' varnost, ki bo stopil v veljavo 1. ja- nja delovnim ljudem ter za dosego mirnega sožitja med ljudmi v slogi in medsebojni povezanosti in v spoznanju ter dn-tnian«tva krvave revolucije stopek, kadar se sestane prvič novi par- sovjetska vlada mogla proučevati in se in spore °med narodi in državami. O lament- Kakor je znano, so bile v ZSSR ravnati po izkušnjah in mnenju 1517 postaviti red, avtoriteto, odgovornost ir. rešitvi socialnega vprašanja m govora. Življsrjska raven je v vseh komunističnih državah mnogo nižja kot v zapadnih državah. meseca marca splošne volitve ter se je poslancev, je cinično zaključil Pod- disciplino.^ Doseči hoče splosno razu- tiìg in miru, ampak so nasprotno prine- - - ' ■ mr*o u i ± ~ —j.*,. *** » •»j**'*'**«»'*^«* sle revščino teptanje svobode in člove- PÜ» sovjetska vlada, kakor zahteva po- besede pri vladanju države. S tem bo naaJJa 1908 V letošnjem letu namerava preprižanjU) da je blaginja skupnosti 1. , efnr»olf t-orlar co Bpefnno inrvin nnvi nar. snviptskn vlaln mn?rla nrniičevnti in se vlaoa na osnovi izdelanih načrtov vz- ygdaQ nad koristmi posameznikov ali skupin. Glede notranjega reda in varnosti je bil predsednik odločen v izjavi, da bo vlada z vsemi sredstvi preprečila nadaljevanje komunisti.'nega infiltriranja ter bo to prevratno dejavnost izkoreninila. V zunanji politiki je predsednik poudaril, da je Argentina na strani krš canskega in demokratskega Zahoda tei za medameriški sistem. Je za Organizacijo ameriških držav in Organizacijo prejšnji teden prvič sestal novi sovjet- gorny. ski parlament. Parlament, v katerem sedi 1517 po- ! . . -lancev, je seveda enoglasno znova iz- Toda, kje pa je resiLv socialnega yoPj za pr2dsednika vlade Kosygina, za vprašanja, ki ga e ovcAvo a to zeljno ga je predhodno „priporočil“ parla- -.-..„..j... pričakuje.'' Ali morda zope v s a^em> m-ntu šef sovjetske komunistične par- amcrLkili držav, ki bi se morala začeti klasičnem kapitalizmu . ìav ^ go ov j3re2njev K0Sygin je s svoje strani 29- avgusta v Duenos Airesu, je odlo- ne, saj je bilo prav njegovo „predložil“ parlamentu v odobritev no- žena na nedoločen čas. Zun. min. teh izžemanje delovnega ju stva žiti besedilo novega zakona o univer- držav boao o datumu konference raz--j v krščanski morali in v kulturnih, etič- | združenih narodov, želi poglobitve zvez je nastopila dru0u sarajnos omu v;ad0; kj j9 ostala takšna, kakršna pravijali verjetno še pred 10. okto- : nih, političnih načelih zahodne civili- j z evropskimi državami, zlasti s Skup- zem, ki pi^v t_ o .0 Sia” ,a^>1 a. je bila doslej. brom, toda splošno mnenje js, da toč- zacije. Obsoja vse ekstremizme in ne ; nim evropskim trgom. Je za trgovanje KONFERENCA OAD ODLOŽENA Konferenca zunanjih ministrov mevanje in duhovno skupnost, izvesti integralno racionalizacijo in rešiti najnujnejše probleme. Predsednik je poudarjal, da „argentinska revolucija črpa svojo moč iz narodnega bistva. Iz njega prejema tudi svoja osnovna načela. Brani dostojanstvo in spoštovanje človečke osebe na osnovi resnične svobode; se navdihuje Vse to so bile, kakor so vedno v nega datuma za konferenco ne bodo sprejema tretjih pozicij in materiali- zem ni bil sposoben urediti človečke družbe- ^ „ ZSSR, običajne formalnosti, br:z vse- določili, ampak ga pustili odprtega, stičnih ter oportunističnih eklekticiz Rešitev je v pravem r-vans^em yS0 je v naprej pripravljeno ZDA si namreč prizadevajo, da ne bi mov“ pojmovanju čleveka, njegove^ svo o c pr;rej-en0j v pariam.entu so poslanci prišlo zaradi mesta, kjer naj bo ta Za sedanji položaj v državi pravi, in dostojanstva, v pravem pojmovanju en6) ,komunistične stranke. konferenca, do razkola v Organizaciji da je tak, „da zahteva izvajanje aktiv- reda_ mcd. ECE-am-zndu ter o nji ov. Edjna spr:memba, ki je nastala v am .riških držav. Prvotno je namreč costi a največjo silo, odločnostjo in pravicah in do.znostm ter v Prav_l'ra sovjetskcm parlamentu, je ta, da so bilo določeno, da bo ta konferenca v dinamizmom. Zato se bo vlada lotevala rad rj.avnimi zy.„a,. gtEvij0 pcsameznih komisij, ki Bs. Airesu, po zadnji ustavni spremem- drznih obnovitvenih dejanj, ki bodo po- pejmovanju razmerja me z vsemi državami, tudi s komunističnimi, toda trgovina z njimi ne bi smela nikdar odpirati vrat komunistični propagandi. Končno je general Ongania naglasil, naj ljudstvo spozna, „da se nič ne doseže brez stalnih naporov Argen P doka tvoiueija se je lotim v resnici težke skupncsemi. odgovarjajo na papirju zadevnim odbo- bi v Argentini pa Venezuela in še ne-1 trdile, da se je v republiki zgodi.o ne-j naloge, katere re>šitev pa uagotavlja Pred 75 leti js papež Leon . y zabodnih demokratskih parla- katere druga države zahtevajo, naj bi kaj več, kakor pa enostavna sprememba lepšo bodočnost. -Če bodo Argentinci svoji delavski okrožnici „herum nova mentih. V svojem delovanju so -te komi- bil v Vv ashingfco.u- Ker Argentina v vladi“. rum“ glasno, zaklical V svet, da naj ^ y ssvjetskem parlamentu omejene vztraja na Es. Airesu, Venezuela pa Za vlogo, ki naj jo pri splošnem preneha brtzcbzirno izkoriščanje c- ^ partijskem statutu in sovjetski po- proti temu, so konferenco enostavno obnovitvenem delu in preobrazbi v dr-lavcev, ki rodi globoko nezadovoljstvo sovjstski predsednik države Pod- preložili na poznejši čas. Sestanek žavi, odigra država, predsednik ger.e- ....."°'°’° '' g0rny se je dejansko norčeval iz po- predsednikov ameriških držav bo pa ral Ongania označuje takole: „V res- in daje netiva za prevratne nazore, il so pogubnejši od zla samega, ki ga naj s]ancev> k(J‘ jim je izjaviI, da „bo pove- verjetno meseca decembra. Mesto se-odpravijo. V okrožnici razpravlja papež gtev£0 komisij, ki študirajo raz- stanka še vedno ni določeno- o delu in pravičnem plačilu za to delo, ^ o pravici do zasebne lastnine, ki je na- ^ ■>- ravna pravica, pa ima tudi socialno okrožnici, da si krščanstvo in komu- davčne politike, obresti, socialnega za-funkcijo, o dolžnosti države, da si na- nizem odločno nasprotujeta. varovanja, zaščite cen itd. Posebno po- črtno prizadeva izboljšati, aeiavctv po- Pred petimi leti pa nam je dal pa- zornost je vzbudilo poglavje o ukrepih ložaj, o pravici delavcev do svoje or- peg jan£z XXIII. tretjo socialno ekrož- za izravnavanje in za razvoj premalo ganizacije. — Odm.v in vpliv te iz- njco „Mater et Magistra“, ki jo je do- razvitih pokrajin. redne okrožnice je bil ogromen. j polnil tik pred svojo smrtjo z znano so- y vssb omenjenih socialnih okrož- nr„,n acciaino okrožnico „Quadra- daino okrožnico „Faccm in terris“. Obe nieah za p0zr.mj3 kate-ii si med Slo- nični climokraciji vodstvo države ne sme ustvarjati pogojev, ki bi dajali privilegije poedincem, ampak ravno obratno. Naloga države je ustvarjati in omogočati takšne splošne pogoje, ki nudijo enake možnosti vsem za razvoj in napredovanje, da dosegajo koristi po sposobnosti in pridnosti.“ „Naj bo jasno povedano: država ne bo nastopala, da bi omej svela, človekovo svobodo, ampak nasprotno: njeno na- je-spraviti v sklad potrebe av! in svobode V polni meri bo zavarovana pravica do lastnine.“ V izvajanju svojega programa bo in še nesobej nje* ____________ „ .... papež’priporoča, da naj se delovne po- jejo prednost družbi, državi in partiji in priporočila za dober, moderen in pra-godbe ublažijo z družbenimi tako, da pred človekcm, poudarja papež pravice vižen družbeni re... Tu imamo dovolj so delavci v določeni meri soudeleženi in dolžnosti posameznika — človeka. smern;c za ureditev vseh socialnih pro- ^ lay . na lastništvu, pri upravi in pri dobičku Posebej poudarja svobodo, spol.Ltuuje bkmov in prav nič ni potrebno, ; vlada vodiIa‘teko palitiko, da bo v ko-podjetja. To priporočilo se že izvaja v človeškega dostojanstva, zase-m, po- is.3emo rešitev po ucle.nxih ki nam rjgt osnovni celici člcV8jke družbe; dru-mnogih državah, in obstoja že na tiso- budo v gospodarstvu, zasebno starno pona;iajo zmotno tn.;o učenost- Prav je, ^ ^ m.imern0 social. r.H .nodietii. kjer so delavci solastniki s socialnimi funkcijami, pravično P^o, da vsi Slovenci, .zlasti pa na-" dobro. uspešno ; (delničarji) in soupravniki ter deležni' udeležbo delavcev na lastnini, upravi in dobička Delavsko , samoupravljanje“ v j dobičku podjetja, v katerem delaj.-. I o- da ga bodo — ko pride čas Jugoslaviji ie le slaba in neučinkovita i leg tega se dotika vseh actual:.il. pro- pi.esadili na slovanska tla. kepija o m or j: mg 1 papeževega priporo- bleino.v tako npr. problemov pol jedel- . čila. Nadaije poudarja papež v tej stva, prehrane, gospodarske poiunce, j i oiuvtm-i, .F.u.u j*.* naša mladina, .... , . -, . ’ : ;. ... no zaščito, prav tako ku-turno, piavno noznaio krščanski socialni nauk, , -, ... , _____. „ ■ f , J ,______;J_ .........„„„sr,n ! in gospodarstvo“. Voaila bo pametno demografsko politiko 7% naselitev še nenaseljenih predelov v republiki. Zato R. Srn. bo. pospeševala izbrano vsul j e van je. siožni in se bodo skupno lotili obaovit-Viiivga deia, 'bo cilje lahko doseči, v nasprotnem primeru bo pa pot daljša in težja in bodo tudi koristi manjše. „Toda vsi naj vedo,“ je zaključil svoja izvajanja predsednik gral. Ongania „da se je vlada odločila izpolniti postavljeno si nalogo in da država ne bo zaustavila svojega napredka.“ Predsednik gral Ongania je potem, ko je prebral svoj obširen program obnovitvenega dela argentinske revolucijo, odgovarjal časnikarjem tudi na razna vprašanja. Tako je med drugim poudaril, da vlada ne misli na ustanovitev kake svoje stranke, ampak jih mora prinesti bodoči razvoj potem, ko bo vlada za to ustvarila potrebbe gospodarske in socialne pogoje Stranku ss pa morajo ustvarjati od spodaj navzgor in nikdar obratno. Nastop." je tudi proti političnim cenam raznim proizvodom in dejavnostim, ki jih je omogočal ■prejšnji režim, ureditev in moralizaci-jo državne uprave, varčevanje. Ukrepi ministrstva za gospodarstvo za ureditev gospodarstva in za zaviranje inflacije bodo znani v prihodnjih 60 dneh. Napovedal je tudi izdajanje posebnega zakona o tisku, s katerim bo zagotovljena tiskovna svoboda. Opoziciji a in Tito MIHAILOV V ZAPORU Mladi, komaj 32-letni profesor slavistike Mihajlo Mihajlov, ki živi v Zadru, je že večkrat s svojim neustrašenim nastopom proti komunistični diktaturi v Jugoslaviji zbudil pozornost svobodnega tiska v zapadnem svetu. Prvič je bilo to pred dvema letoma, ko je v svoji reportaži „Poletje v Moskvi leta 1964“ ostro kritiziral sovjetski komunistični sistem. Titova policija ga je tedaj zaprla in postavili so ga pred sodišče. Branil pa se je tako odločno in duhovito, da bi ga nepristransko sodišče ne moglo obsoditi. Bil pa je obsojen na več mesecev zapora in izgubil je položaj univerzitetnega profesorja. Ob koncu decembra lanskega leta je Mihajlov pisal pismo tovarišu Josipu Brozu kot predsedniku države in v njem odločno nastopil proti UDBI t. j. komunistični policiji- Zlasti jo je napadal, ker mu preprečuje s cenzuro in zaplembami prejemanje revij in časopisov iz zapadnega sveta, pa so mu nujno potrebne za njegov študij. Mihajlov iprosi v tem pismu Tita, da ukrene potrebne korake, da bi UDBA prenehala s cenzuro in zaplembami, ali pa naj mu dajo dovoljenje, da zapusti Jugoslavijo, četudi jo smatra za svojo domovino. (Prepis tega pisma je prišel v zapadni svet in ga je objavila v prevodu tudi Svobodna Slovenija v št- 14 letošnjega leta.) Pred nekaj meseci so nekateri listi na zapadu objavili spis Mihajlova, v katerem dviga glas za Milovana Djila-sa, ki ga Tito zaradi njegove zadnje knjige „Moji razgovori s Stalinom“ drži že več let v zaporu. Mihajlov zahteva njegovo izpustitev in se pridružuje Djilasovi tezi, da je nujno uvesti v Jugoslaviji večstrankarski sistem in ukinitev monopola komunistične stranke. Nedavni dogodki na Brionih, ko je Tito odstavil Rankoviča, so še vedno predmet komentarjev. Dogodki so se pa tudi razvijali tako dramatično, da so tudi po svojem videzu zbujali pozornost. Prvega in drugega julija so namreč jugoslov- vojaki stražili po Jugoslaviji vsa vladna poslopja, važne urade, radijske postaje in ostale ustanove za ohranjanje javnega miru in reda, na otoku Brioni ob istrski obali pa je CK ZKJ opravil eno najtežjih operacij. V dvodnevni seji so izločili podpredsednika države, organizacijskega tajnika stranke, najvidnejšega predstavnika srbskih komunističnih revolucionarjev, dotlej skoro nespornega kandidata za predsednika republike, ko bi Titu pošle moči, Aleksandra Rankoviča. ! Te dogodke so komentatorji v za-: padnem svetu tolmačili kot preusmer-jevanje komunistične diktature k liberalizaciji. V svojem govoru z dne 5. julija, ki smo ga v izvlečku objavili tudi v našem listu dne 28. julija, je Tito zavrnil te komentatorje in jim zaklical, „da se motijo“ in da ne misli izpeljati Djilasove zamisli večstrankarskega sistema. Posebej je poudaril Tito, da bodo , živeli v strahu tisti, ki bi nasprotovali j sedanjemu sistemu. To je govoril za-' skrbljenim bivšim partizanskim borcem, katere je povabil na Brione. j Zelo hitro in brez strahu pa je na j te izjave odgovoril Titu zopet Mihajlo ! Mihajlov. Že 11. julija mu je pisal pismo, ki v Jugoslaviji sicer ni prišlo v javnost, znana pa je njegova vsebina v zapadnem svetu. V njem piše Mihajlov Titu med drugim takole: „Povsem soglašam z Vami, da UDBI ne sme biti dovoljeno, da bi samolastno gospodarila nad družbo, pa tudi Zvezi komunistov tega ne bi smeli dopustiti. Ta organizacija, ki predstavlja komaj šest odstotkov prebivalstva, ne more biti vzvišena NAD državo, NAD ustavo in NAD državnimi zakoni. Kakor morejo biti zasluge Zveze komunistov v preteklosti velike in očitne, vendar še ne opravičujejo partije, da si lasti neomejeno oblast pri gradnji socializma.“ Pogumni Mihajlov se nadalje sklicuje na ustavo iz leta 1963, ki odpira možnosti širokogrudne razlage, apelira na Titov „humanizem“ in ga poziva, naj dopusti svobodno delo opoziciji. Toda Mihajlov se ni ustavil pri tem pismu- Ni miroval. Delal je naprej s skupino okoli 20 razumnikov na pripravi osnov za ustanovitev zakonite opozicije in njenega glasila. Svoj sklep je sporočil Titu v pismu, v katerem med drugim svoje načrte in poglede in sedanjo jugoslovansko stvarnost razlaga takole: . .„Ne jaz in ne oni, ki s.o enakih misli z menoj, nismo sovražniki socialistične družbe in naše dežele; ker pa nočemo naprej živeti v stalnem strahu, smo sklenili, da bomo imeli od 10. do 13. avgusta 1966 sestamk v Zadru z namenom, ustanoviti na zakonitem zborovanju neodvisni so-cialno-demokratični, politično ideološki in socialno-kulturni organ, ki bi i naj bil jedro demokratičnega social-; napolitičnega gibanja v okviru zako-I nov in jugoslovanske ustave. In tudi j zato, da se nam v bodoče ne bo več j treba obračati na zahodni tisk, kar \ smo storili samo, ker je bilo pri nas \ doslej nemogoče javno delovati. Vi, ' kakor tudi Zveza komunistov imate : oblast, da s protizakonitimi policijskimi ukrepi preprečite naše zbor c,-\ vanje. V tem primeru pa bi dokazali vsemu svetu, da vaše besede o demo-\ kraciji, o postavah in ustavnih dolo-! čilih niso v skladu z vašimi dejanji. j Zadarsko zborovanje bo dokazalo, če stoji Zveza komunistov nad zakonom in nad ustavo, če je Jugoslavija osebna last komunistične partije, ali pa da je prava socialistična država, kjer se zakoni in ustavna določila spoštujejo. Z drugimi besedami: če more biti država, kjer so komunisti že 20 let na oblasti, sočasno tudi pravna država.“ Za sestanek je profesor Mihajlov pripravil poročilo o splošnem položaju v Jugoslaviji ter o poslanstvu revije, ki jo mislijo ustanoviti. To poročilo je pred sestankom poslal tudi domačim in inozemskim časnikarjem, katere je povabil tudi na zborovanje. V poročilu med drugim ugotavlja, „da so v Jugoslaviji prilike postale takšne, da je mogoče, čeprav ne brez velikih težav, izpolniti poslanstvo za duhovno človekovo osvoboditev, ki logično vodi tudi k osvoboditvi ipolitične-ga totalitarizma. V tem zgodovinskem trenutku ima ta politični totalitarizem mednarodni značaj in zato mu je treba postaviti nasproti prav tako mednarodno demokratično silo.“ Kako je Titov režim odgovoril na to akcijo, pa zvemo iz kratkega poročila dopisnika londonskega Timesa z dne 1. avgusta, ki pravi, da je te dni policija pri Mihajlovu naredila hišno preiskavo, on sam pa je bil pozvan na sodišče na zaslišanje. Dne 8. avgusta sta pa francoska agencija AFP ter britanski REUTER objavili sporočilo Marjana Batiniča, prijatelja in sodelavca profesorja Mihajlova, da je bil istega dne ponoči profesor Mihajlov aretiran in da se bo sestanek, ki je bil napovedan za 10. av-! gusta, kljub temu izvedel tudi brez njegove prisotnosti- Čeprav je prvenstvena naloga Cerkve posvečevati duše in jim posredovati božje dobrine, vendar skrbi tudi za potrebe vsakdanjega življenja. Pri tem ji ne gre le za najnujnejše vzdrževanje, marveč tudi za blaginjo in napredek na najrazličnejših področjih, kakor zahteva čas. Nič čudnega terej, če katoli lka Cerkev, sledeč Kristusovemu zgledu in naročilu, že vseh dvatisoč let, to je od postavitve prvih diakonov do današnjega dne, nosi pred seboj visoko dvignjeno plamenico ljubezni, in to ne le s tem, da uči zapovedi, marveč tudi z bogastvom svojih zgledov. Ta ljubezen druži v eno celoto ebeje: zapoved medsebojne ljubezni in nje dejansko izpolnjevanje. Tako na čudovit način povezuje nalogo dvojnega dajanja, ki obsega socialni nauk Cerkve in njeno socialno delovanje. Prav posebno odlična priča tega socialnega nauka in delovanja, ki ju je Cerkev v stoletjih razvijala, je brez dvoma izredna okrožnica „Rerum novarum“ (iz leta 1891), ki jo je naš pokojni prednik Leon XIII, pred sedemdesetimi leti objavil, da bi oznanil načela, po katerih bi se moglo v krščanskem duhu rešiti delavsko vprašanje. Iz uvoda socialne enciklike „Mater et Magistra“ papeža Janeza XXIII. 1. 1961 GORIŠKA IN PRIMORSKA Tretji tabor slovenske zamejske mladine Pismo od doma Pod sedanjo komunistično „ljudsko oblastjo“ živimo še vedno tako kot od vsega začetka: Pod stalnim psihičnim pritiskom. Neprestan strah in bojazen! Imaš občutek, da si kriv, čeprav nisi ničesar storil zoper obstoječi red in vsak trenutek priakuješ, da te bodo prijeli in zaprli. Vedno se ti zdi, da se plazi za tabo neka pošast, da te bo zagrabila. Ne veš pa kdaj, kje in zakaj se bo to zgodilo. Samo čutiš, da se nekoč got«vo bo- V takem občutju žive pod komunisti vsi ljudje, ki odklanjajo ta nečloveški tiranski sistem. Neprestana živčna napetost, večsn strah in bojazen! Ne postavljaš si nobenega cilja, ker že \ vnaprej veš, da ga tako ne boš mogel nikdar doseči. Zato verjemite, da življenje pri nas ni lahko za ljudi, ki odklanjajo komunizem, ki je ljudi napravil za prave sužnje. Včasih smo zabavljaj: čez „balkansko birokracijo“. O, kje so tisti lepi, srečni časi? Kdor se hoče prepričati, kaj je birokracija, naj pride sem živet pod komunistično oblast, pa jo bo spo- I znal že prvi dan. Toliko let že moramo ; garati in doprinašati žrtve „za lepšo ' bodočnost delovnega ljudstva“. Pa je od nikoder ni! Ko so bili ljudje že pre- ! pričani, da so že prebrodili največje te- ! zave, se je izkazalo, da so nastopile še ; hujše. Sedaj napovedujejo, da jih bo odpravila gospodarska reforma. Neprestano napovedujejo varčevanje. Ljudje pa vidijo, da se to dela samo pri izdatkih za nižje sloje, pri izdatkih za „novi razred“ na vodstvu partije in države ter republik, je pa takšno razsipavanje javnih sredstev, da je groza. Kazno je, da ni sile, ki bi mogla tu napraviti red in pomesti avgijev hlev. Se pač izpolnjuje pregovor, „da riba pri glavi smrdi“ in da „vrana vrani ne izkljuje oči“. Ljudje, ki vse to gledajo, pa naj bi bili prepričani, da mora biti tako in da bo nekoč tudi zanje bolje. Sedaj pod gospodarsko reformo je nastopila doba, ko povsod iščemo „ne- j izkoriščene rezerve“, pa jih ne najde- j mo. Zemlja leži neobdelana; če pa je, j v jeseni ni mogoče spraviti vseh pri- j delkov- Kdo pa naj to naredi, ko pa ni j ljudi! Saj je komunistična oblast vsa j leta mladino naravnost vabila z dežele na delo v tovarno. Zemlja je tako ostala neobdelana, in začeti smo morali uvažati pšenico iz Amerike in od povsod drugod, kjerkoli smo jo dobili. Komunistično vodstvo je zanemarjalo poljedelstvo in noro gradilo tovarne, ker, da bodo tekmovali z industrijskimi izdelki z drugimi tovarnami na svetovnem trgu. Pa so vsi ti načrti spodleteli. Propadlo je poljedelstvo, industrija se je pa pogrezala v vedno večje dolgove. Sedaj pod gospodarsko reformo napovedujejo: v industriji naj obstane samo to, kar se lahko samo vzdržuje, dvigniti pa je treba poljedelsko proizvodnjo, ker da Jugoslavija lahko s poljedelskimi pridelki zalaga evropski trg. Vsekakor malo pozno so prišli 'komunisti do tega spoznanja. Zato so začeli od-višno delavno silo, ki so jo vzeli podeželju, pošiljati nazaj na kmete z očitkom, da je industrija pod komunisti propadala prav zaradi te nekvalificirane delovne sile. Toda komunističnim oblastnikom se njihova zgrešena politika maščuje še naprej. Mladina, ki so je pred leti zvabili z dežele v tovarne in jo navadili na 8-urni delovni čas, noče več delati na polju, in to od zore do mraka, ampak zapušča domovino in odhaja v inozemstvu. Zato ljudi za delo na polju'enostavno ni. Jih ni. In kdo naj potem dvigne poljedelsko proizvodnjo? Zadruge, ki so vse propadle? Na sestankih pa iščemo vzroke za tako stanje, in jih iščemo vedno samo tam, kjer jih ni — pri navadnih ljudeh, nikdar ,pa ne pri „višjih“, v komunističnem sistemu samem. Bog ne daj, da bi kdo dregnil vanj. Takoj bi bilo po njem. Zato so krivi delavci, kajti oni vse „upravljajo“, ker da je v veljavi „samoupravljanje“. Prazne blagajne potrebujejo deviz i:. zopet deviz, ker je treba vse, kar uvažamo, plačevati z njimi. Mnogo jih prinaša turizem, ki se je v zadnjih letih zelo razvil. Pa kaj ko je pohlep po zaslužku prevelik! Res je, da so inozemski turisti pri nas poceni preživljali počitnice. Za njihove valute je bila hrana pri nas skoro zastonj; prav tako pijače in ostale gostinske uslužnosti. Pa so se družbeni gostinski obrati spomnili, da bi lahko zvišali cene. In so to kar čez noč napravili. Posledica je bila, da je veliko inozemskih turistov sredi sezone zapustilo naše kraje in odšlo v Italijo ter Avstrijo, kjer znajo z inozemskimi gosti bolje postopati. In kdo je bil zopet kriv? Ne komunistična oblast, ne komunistični sistem, ampak „samoupravljavci“! Sedaj komunisti ljudi tolažijo, da bo položaj rešil novi dinar, ki je vreden približno toliko, kot je bila vrednost predvojnega dinarja. Ljudje so pa kritični. Mislijo s svojimj glavami in ugotavljajo: Pred vojno je navaden delavec zaslužil 800 do 1000 dinarjev, danes pa okoli 500 dinarjev. Kako naj se potem le zboljša gmotni položaj delovnega ljudstva? Pri vsem tem postaja eno jasno vsem ljudem, zlasti delovnemu ljudstvu: „samoupravljanje“ je zgolj krinka za pokrivanje napak in nesposobnosti komunističnega vodstva.“ (Napisano v Sloveniji letos ob koncu junija) Li udi e vod bičem Pri Slovenski kulturni akciji v Bs Airesu je izšel III- del Mauserjeve trilogije Ljudje pod bičem. Z njo je najplodovitejši in najbolj brani slovenski pisatelj v svobodnem svetu Karel Mauser zaključil prvo slovensko leposlovno trilogijo iz.časa okupacijskih in prvih povojnih let v Sloveniji. Po prvih dveh delih je bilo napeto pričakovanje za tretji del. Ljudje po knjigi pridno segajo, jo z velikim zanimanjem prebirajo in jo na vso moč hvalijo. Poročilo o tej lepi Mauserjevi knjigi bomo prinesli. Luci Johnson, najmlajša hčerka ameriškega predsednika, se je v soboto .poročila s svojim zaročencem Patrickom Johnom Nugentom. Poroka je bila v cerkvi ,kat. univerze v Washing-tonu. Poročno mašo je imel washing-tonski nadškof msgr. Patrick A. O’ Bryle; na koru je pel zbor 150 pevcev. Mladoporočencema je papec poslal blagoslov in svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Letošnje tretje srečanje slovenske katoliške zamejske mladine je bilo na na Tržaškem v dneh od 9. do 10. julija- Udeležili so se ga poleg Slovencev iz Italije tudi Korošci pod vodstvom prof. dr. Cigana in predsednika Koroške dijaške zveze Filipa Warascha, in posebno -odposlanstvo Gradiščanskih Hrvatov. V Trstu je bil poseben seminar, ki je imel namen poglobiti se v narodno in duhovno problematiko korošikih in primorskih Slovencev. V prvi skupini so preučevali socialno in politično pot zamejskih Slovencev, druga skupina pa se je bavila z vero in kulturo med Slovenci. Dobro pripravljeni referati so prikazali pregled razmer, v katerih žive Slovenci na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in na Koroškem. Po seminarju je bil ob srečanju zamejske mladine v prostorih Slovenske prosvete v Trstu sprejem, ki so se ga udeležili tudi najvišji predstavniki državnih oblasti, predstavniki slovenskih demokratičnih političnih strank, slovenskih prosvetnih in drugih organizacij s Tržaškega in Goriškega. Po sprejemu je mladina še našla pot na družabni večer v Slomškov dom na Bazovico, kjer so koroški „Veseli študentje“ zaigrali nefcaj valčkov in polk in ustvarili prijetno vzdušnje. V nedeljo, 10. julija, dopoldne je bilia, v Marijinem domu v Rojanu po sv-j maši živahna diskusija o seminarju I prejšnjega dne ter je bilo tudi dokon-] čno sestavljeno besedilo Resolucije slovenske zamejske mladine, ki je bila nato popoldne na taboru na Repenta-bru prehrana in odobrena. Popoldanski program na Repentabru je pričel predsednik pripravljalnega odbora Drago Štoka iz Trsta. Pozdravil je vse udeležence in goste in tudi razložil pomen in potrebo takih skupnih sestankov vse zamejske mladine. Še posebej sta se zatem zahvalila za gostoljubnost zastopnika koroške in go-riške mladine- Sledil je kulturno prosveteTT program. V prvem delu so za primerno razpoloženje poskrbeli koroški „Veseli študentje“, sledili so nastopi raznih pevskih zborov in nastop Folklorne skupine Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta, za zaključek prvega dela pa še fantovski zbor s Koroške. Prisotni so nato navdušeno odobrili resolucijo: Udeleženci 3. tabora slovenske katoliške mladine v zamejstvu ugotavljamo, da je za življenje in vsestranski napredek Slovencev v aamejstvu potrebna odločna zavest pripadnosti slo venskemu narodu, ki se odraža predvsem v globoki ljubezni do materinega jezika in neomajni zvestobi do naših tradicij. Te tradicije imajo živ vir v katoliškem verskem in socialnem nauku, ob katerem se Slovenci hranimo že 1200 let in ki je prav v našem času izšel ostrgan starega kvasa ter ves poživljen iz drugega vatikanskega koncila, dostopnejši novemu človeku in Zato se moramo nenehno izpopolnjevati v duhu verskih, narodnih in socialnih vrednot ter krepiti medsebojno poznavanje in sodelovanje. Da bomo zamejski Slovenci lahko ohranili naše narodne vrednote, moramo postati subjekt političnega življenja ter imeti lastno politično predstavništvo. Slovenska katoliška mladina v zamejstvu je globoko prepričana, da je za razvoj slovenskih narodnih manjšin nujno potrebno dosledno uresničevanje naslednjih naših pravic: 1. Narodne manjšine imajo pravico do kulturne in šolske avtonomije. Dosledno izvajanje tega načela zahteva pouk materinščine na vseh področjih, kjer živijo Slovenci, tudi na Koroškem in v Beneški Sloveniji. 2. Vsak član narodne skupnosti ima pravico, da uporablja materin jezik tudi na vseh področjih javnega življenja, zlasti v upravi in na sodiščih. 3. Narodna manjšina ima pravico do odgovarjajočega zastopstva v vseh izvoljenih predstavništvih. 4. Državne oblasti so dolžne skrbeti za_gospodarski razvoj narodnih manjšin ter nuditi zaposlitev njenim pripadnikom na ozemlju, na katerem živijo. Brez dela in osebne zavzetnosti ni narodnega napredka. Temeljiti mora na jasnih idealih, izhajajočih iz globokega osebnega katoliškega prepričanja. Mladina naj si gradi svoj nazor z udejstvovanjem v organizacijah in s stalnim izobraževanjem. -Slovenska mladina je prepričana, da bodo v Združeni Evropi narodne manjšine most, ki bo povezoval narode ter ustvarjal bratstvo med narodi. Slovenska zamejska mladina želi sodelovati -pri oblikovanju bodočega duhovnega in tvarnega sveta v zvestobi do izročil svojih prednikov. Tako bo opravila svojo človeško in narodno dolžnost. Narodna manjšina prpa svoj živ-ljenski sok iz matičnega telesa. Kakor vsa manjšina čuti, da je del matičnega naroda, tako naj matični narod gleda na manjšino kot celoto ne glede na svetovno-nazorsko in politično pripadnost. Izražamo priznanje tisti naši mladini, ki na vseh področjih z veliko zavestjo odgovornosti sprejema nase dediščino prejšnje generacije. To so mladi strokovnjaki, kmetovalci in delavci, šolani in nešolani ljudje, ki z ramo ob rami včasih celo v tujem okolju in nevede drug za drugega gradijo nov svet. Ne samo v Italiji in Avstriji, ampak tudi po drugih državah Evrope, kamor so morali za kruhom. Pozivamo vso našo mladino, naj ostane zvesta narodnim izročilom, svojemu jeziku, duhovnemu bogastvu in značaju,katere je podedovala, in preko katerih smo si Primorci in Korošci bratje kljub državnim mejam, ki nas ločujejo. Na mladini sloni naša bodočnost. Slovenska zamejska mladina, ki se tega zaveda, sprejema nase odgovornost in gre na delo „s Prešernom v srcu, odprta sočloveku, odprta zgodovini“. Drugi del -prireditve se je pričel z uprizoritvijo dvodejanke italijanskega pisatelja Candonija „Edip\v Hirošimi“, katere namen je borba proti uporabi atomskega orožja in proti vojni na sploh. Igrali so člani mladinskega odseka Slovenskega odra, prednjačil pa je pred vsemi Marijan Kravos v glavni vlogi ameriškega pilota, ki je odvrgel prvo atomsko bombo. Sledil je spet nastop pevcev s Tržaškega in Goriškega ter koroških tamburašev in pevcev, ki so kot v oporoki za zaključek zapeli: Slovenska smo mladina, naša je rast: Bog domovina, delo in čast. Tudi reipentaborskega tabora so se udeležili najvišji predstavniki politične oblasti ter razni javni in kulturni delavci, med katerimi je bila tudi ga. Anica Kraljeva iz Argentine. Mladina s Koroške se je nato naslednji dan vrnila preko Ljubljane domov na Koroško. V Ljubljani je sprejel delegacijo Koroške dijaške zveze tudi predsednik komisije za narodnostna vprašanja Bojan Lubej; vsi udeleženci tabora pa so nato pozdravili ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika, ki jim je nato razkazal knjižnico in stolnico. Pred odhodom iz Ljubljane jih je sprejel tudi avstrijski generalni konzul, jih pozdravil in jim tudi izročil posebno pozdravno brzojavko avstrijskega zun. ministra dr. Tončiča. 8ae S»lc>w<^anilin Komunisti doma so imeli v juniju šesti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na njem so sprejeli celo vrsto ukrepov, ki naj bi zboljšali zavoženo gospodarstvo. Tako so mnogo govorili tudi o kmetijstvu in nazadnje sklenili, da je treba občutno dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Prav tiste dni je pa ljubljansko Delo objavilo „Obkon-gresno“, v kateri navaja, da so v neki makedonski občini izvolili delegata za gornji kongres. Izvoljeni kandidat jih je po izvolitvi vprašal, „če imajo morda kakšno posebno željo, kako naj opravi v Beogradu!“ „Joj, pa res, “so se takoj spomnili, „ko že greš v Beograd, poglej no po mestu, če je mogoče dobiti kakšno motiko za naše kmete.“ Pri takem stanju bo zelo težko povečati kmetijsko proizvodnjo, če kmetje za obdelovanje zemlje nimajo niti najpotrebnejšega orodja! Šved Sven Janson iz Bostada je bil z ženo ter prijateljem in njegovo ženo letos prvič na počitnicah v Jugoslaviji. Vse mu je bilo všeč'. Lepi kraji, prijazni ljudje, samo tega ni mogel razumeti, da so mu v boljšem gostinskem obratu zaračunali zajtrk za štiri osebe — jajčka, čaj in kruh — 7.200 dinarjev! V Gospodarski zbornici v Ljubljani so nedavno razpravljali o financiranju turistične propagande. Predstavniki Turistične zveze so predstavnikom hotelskih in gostinskih podjetij predlagali, naj bi vsako podjetje prispevalo 30 do 40.000 starih dinarjev za izdanje splošnega turističnega prospekta Slovenije, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne more iziti. Predstavniki družbenih hotelskih in gostinskih podjetij, tudi taki, ki imajo nad sto milijonski obrat, so se izgovarjali, da nimajo sredstev in da njihovi kolektivi ne bodo odobrili takih izdatkov. Tedaj je vstal nek zasebni gostilničar, segel v žep in .položil na mizo 30.000 dinarjev za splošno turistično propagando. Ljubljanski kronist je ob tem dejstvu zapisal: „Hotelirjem, ki imajo več sto milijonski promet, je postalo nerodno. Začeli so govoriti o tem, da bodo mogoče le nekako zbrali denar. Sicer pa ne gre za to. Gre za to, da je zasebnik presneto dobro epoznal potrebo po splošni turistični propagandi, prej kot vsi tisti, ki razpravljajo o turizmu na sestankih 'in konferencah.“ — Pa bodo kljub temu komunisti še naprej pospeševali svoja „družbena“ podjetja, ovirali pa vsako zasebno pobudo, ki je v vsaki dejav-javnosti na Slehernem področju najmočnejša gonilna sila, ki ustvarja kulturne in materialne dobrine posameznikom in vsej družbeni skupnosti! V novomeški občini razpravljajo o urbanističnem načrtu. Krajevni Dolenjski list je objavil, „da predsednik občine želi, naj se odborniki seje udeleže v čim večjem številu“. — Včasih so občinski možje smatrali za svojo moralno dolžnost, da so zaupanje ljudstva vestno iz- polnjevali ter se redno udeleževali občinskega dela. Pod komunisti pa je, kot vidimo iz gornjega sporočila drugače, ker mora predsednik občine „želeti, naj. se odborniki udeleže seje v čim večjem številu“. Navedeno je tudi, da si tako ne želi samo novomeški župan, ampak tudi župani po drugih občinah- Na Blejskem jezedu bo septembra svetovno prvenstvo v veslanju- Prenašale ga bodo televizijske organizacije Evrovizije in Intervizije. Za čimboljši televizijski prenos bodo postavili 9 te- J levizijskih kamer. Novost bo tudi brez-| žična televizijska kamera, ki jo bodo dobili iz Nemčije. V Ljubljani so razpravljali o položaju carinske službe v Jugoslaviji. Med J razpravo je direktor uprave carin SFRJ j med drugim navajal: „Podrobno smo pregledali naš sedanji carinski zakon in ugotovili, da ima več določil dobesedno prepisanih iz carinskega zakonika iz časov Miloša Obrenoviča.“ Ni treba še posebej naglašati, da sedanji komunistični oblastniki z zastarelimi carinskimi predpisi bivše kraljevine Srbije iz prejšnjega stoletja pač ne delajo časti državi, gospodarskim in industrijskim ustanovam ter obratom pa tudi ne uslug, ampak velike težave v njihovi gospodarski izmenjavi z inozemstvom. V založbi Hudožestvenaja literatura T Moskvi je izšel izbor pripovedne .proze Miška Kranjca p-^d naslovom Ja ih ljubil (naslov ene izmed Kranjčevih zbirk „Imel sem jih rad“). V zbirki je objavljenih 13 daljših in krajših Kranj- j čevih del v prozi. Titov življenjepisec Vladimir Dedijer, je PRVA MLADINSKA TOMBOLA 4* ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ . v nedeljo, 4. septembra, v Slomškovem, domu. t X Sporočamo prijateljem in znancem, posebno predvojnim priseljencem, da je dne 5. avgusta t. 1. v starosti 67 let umrl v El Brete, Cruz del Eje, prov. Cordoba Anton Benkovič doma iz Kamnika. Za njim žalujejo: v Argentini: žena Filomena roj. Sanchez ter otroci Matilda por. Carillo, Marta, Anton, Ivana ter zet Justo Carillo; v domovini: družine Benkovič, Stele, Kukovič, Grm in Svetlin. aaKSKSESESSSSSK NASI MLADINI Urejuje: MARTIN M1ZEKIT Leto III- Štev. 16 ZAKOPANI ZAKLADI „V naši demovini Sloveniji so — pravijo — na nekaterih krajih zakopani veliki za..Ladi: zlat m srebrn denar in druge tiuLcnè č.ugooenosii. Ta in -Mi je že poskušal priti do teh zakladov, pa se do danes menda še nikomur ni posrećio. Seveda, ko pa nihče ne ve točno, kje so ti zakladi zakopani.“ „Pa je to res?“ se je oglasil Ivan, ki sem mu to pripovedoval. „Mogoče je,"'- sem mu odgovoril. „V časih nevarnosti ali vojska je marsikdo zakopal svoj denar in svoje dragocenosti, da bi jih kdo ne vzel. Nevarnosti ali vojske pa ni preživel in tako so ostali Zakladi zakopani v zemlji.“ „O, bi jaiz vedel za te zaklade! 7sc bi izkopal! To bi bil bogat!“ je dejal Ivan. „Res bi bil bogat, pa še kako bogat,“ sem mu pritrdil. „A če bi bil zato srečen — no, ne vem. Veš sreča ni v bogastvu. Vsaj v takem bogastvu ne. Je pa neko drugo bogastvo, ki človeka res osreči — za ta in za oni 'svet. Zal, večina ljudi za to bogastvo ne mara. In če ga že ima, ga ne uporablja.“ ’ “ 4 Začudeno me je gledal Ivan. Ni mu šlo v glavo, kakšno naj bi bilo tisto „drugo bogastvo“. Moral sem mu razložiti. In sem mu povedal: „To je dobra knjiga, dober list. Če seveda to bereš in se po tem tudi ravnaš in živiš. Koliko „bogastva“ in ..zakladov“ je zakopanih v „Božjih stezicah“ in drugod. Res je, da vi to ber er e, a vi — samo berete. Ste kakor rešeto, skozi katerega vse odteče. Nič ne ostane v vas! Kar bereš, ai moraš tudi zapomniti. In — kar je glavne — po tem tudi živeti. Ti nauki, ta navodila so tisti „zakopani zakladi“, ki jih ne smeš pustiti „zakopane“. Dvigaj jih iz naših listov in knjig in ti naj tc vodijo skozi življenje tabo, da te pripeljejo v srečno večnost!“ Karel Širok: ROŽE ZA MARIJO Po raju Jezus hodi in ovčke bele pase, in kamor stopi z nogico svojo, tam roža rdeča zrase. In angeli za njim gredo, vse rdeče rože pob ero • in Materi Mariji jih nesó: „Poglej, Marija! JezuŠček, Tvoj sin, pošiljal Ti te rože za spomin!“ Modra roža Žive’a je mati, ki je imela hčerko o5Ki-« T3-;e bilo Anica- ime. Obe — mati in hčerka — sta se imali zelo ra č sur b/; ‘>.o in zadovoljno žive,li | v svojem skromnem^ domku. f Ko je bila Anica še čisto majhna, j ji je mati pripovedovala lepe pravljice. I Najlepša in najučinkovitejša je bila . pravljica o čudodelni modri roži, ki ne ovene nikoli. Kdor je to rožo našel, je bil vse življenje srečen in vesel. Njegove oči so postale svetlejše od oči drugih in so zmerom in povsod videla samo lepoto: Tudi njegov duh je postal vsa - drugačen: razumel je, kaj ptički žgolijo v vrhovih dreves in celo Skrivnostno pesem zvezd je slišal. In kar je bilo naj-leprc: kdor je čudodelno rožo našel, je ' videl v globino človeškega srca. Kadar so ljudje izrekli o svojem bližnjem kruto sodbo: „Ta človek ima strašno hudobno srce!“ -— je oni z modro rožo še zmerom našel nekje v najtišjem kotičku hudobnega srca droben sončni žarek... Takšna je bila pravljica o modri roži. In še nekaj: brez števila jih je bilo, ki so poskušali svojo srečo in iskali modro rožo. Preromali so ve3 svet, vso polno nevarnosti in zaprek so morali premostiti — toda modre rože niso naša nikjer. Razočarani in potrti so se vračali domov in glej — o čudo božje! —• tolikanj zaželena modra roža je čakala nanje na domačem vrtu — — —- To pravljico je mati pripovedovala Ančki samo enkrat, ob tihi večerni uri. In takrat se je Ančkino srce napolnilo j z neutešljivim hrepenenjem -po čudodel-I ni roži. Hrepenenje js raslo z vsakim • dnem, z vsakim mesecem, in ko je Ar-j čka zrasla v brhko mladenko, je bilo to hrepenenje ž: tako mogočno, .da ga ni mogla več prikriti. (Dalje prihodnjič) PISAN DROBIŽ Besedna uganka Nimam nog in vendar tekam sem in tja, da se praši; grizem, grizem, d;, pregrizem klado z ostrin i zobmi. čuden napis E mazvenak Sjovidu tin „Rak“! Stolp 1. A A A A A 2. A e E 3. G H i 1 J 4. J j K ' 5. K L M N O C. O P R 7. T u U V V Iz črk v stolpu sestavi besede, pomenijo: 1. tekoča voda; 2. nam kaže čas; 3. kmetovo bogastvo; 4. turški dostojanstvenik; 5. sveta podoba; 6. me-sèc v letu; 7. pes, ki čuva hišo. — Po sredi navzdol dobiš ime gore v Sloveniji. Rešitev ugank v prihodnji številki, Mirko Kunčič: ••*••••* «•••«’»•••»••••M*»*»» NAŠI PREGOVORI — MORJE Morje vse požre. Morja ne razburkaš, če vržeš Icamen vanj. Če je morje mirno, * je lahko biti krmar. Kdor v morju ni utonil, lahko še doma. Ì & ^ t . i Rešene uganke iz 15. številke. I Besedna uganka: Miza — Slovstve-! na uganka: Povest „Pod svobodnim ' soncem“ je napisal Fran Finžgar. — 1 čarobni kvadrat: ROKA — OBAD — ! KAPA — ADAM. « •»«•«••••f *•*»