2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 16. maja 2013  Leto XXIII, št. 20


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 16. maja 2013

Porabje, 16. maja 2013

Slovenci na Madžarskem v luči ljudskega štetja
STR. 4
Meni je najbaukše pa najlepše doma
STR. 6

Dvajsti lejt so vküper spejvale

Leta 1993 so si nistrne – te ešče mlade – penzionistke iz Varaša, Slovenske vesi, Židove pa Traušče tak mislile, ka bi ustvaurile skupino, stera bi popejvala ljudske pesmi iz Porabja. Za tau si je najbola prizadevala Aranka Schwarcz. Nej dugo po ustanovitvi njim je Slovenska zveza ponidila pomauč, za mentorico k njim je pozvala glasbeno pedagoginjo iz Murske Sobote Marijo Rituper. Pod njenim vodstvom so se ženske navčile dosti porabski pa prekmurski pesmi, ojdle so na nastope doma v Porabji, po Sloveniji pa največkrat po Prekmurji. Dapa popejvale so v Ljubljani pa v Budimpešti tö. Vküper s števanovskimi ženskami so vödale dva CD-na.
11. majuša se je lepau napunila konferenčna dvorana Slovenskoga dauma v Monoštri. Na svetešnji koncert ob 20. obletnici so prišli generalni konzul v Monoštri Dušan Snoj, direktor Javnoga sklada za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar pa predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš tö. 
Jubilantke je pozdravo pa na kratko notpokazo predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök, steri je ženskam prejkdau spominsko listino pa nagrado. Ob 20. obletnici njim je priznanje Javnoga sklada za kulturne dejavnosti prejkdau direktor Igor Teršar, steri je v svojom guči poudaro, ka je tisti cajt, gda so se varašake ljudske pevke ustanovile, biu cajt, ka se je razcvela kulturna dejavnost v Porabji. Jubilantke so z manjšimi dari ali püšlom pozdravila druga slovenska drüštva pa organizacije tö.
V imeni skupine se je zahvalila vodja skupine Aranka Schwarcz, stera se je ejkstra zavalila Slovenskoj zvezi, ka nji je pomagala tak s pejnezi kak pri organizaciji. Kak je pravla, brez pomauči Slovenske zveze bi skupina nej mog-la delati. Reči hvale so valale za Klaro Fodor, dugoletno sek-retarko zveze tö, stera njim je organizirala poti, pa če je leko, nji je sprvajala tö. V imeni skupine se je zavalila Mariji Rituper za delo s skupino, za lejpe nastope pa vküper doživete trenutke, vöre.
Mentorica Marija Rituper je zvün toga, ka je ženske navčila dosti lejpi pesmi, najbole poposna (büszke) na tau, ka ji je navadila, naj kak največ slovenski gučijo. Pa nej samo te, gda je ona zraven, liki te tö, gda so med sebov. 
Na koncerti – steri je biu slej-djen – ka so se ženske tak odlaučile, ka zavolo svoji lejt nedo tadale spejvale, so zvün jubilantk spejvale ešče skupine: Sombotelske spominščice pod vodstvom Franceka Mukiča, Ljudske pevke iz Števanovec pa tamburaška skupina Odpisani s Cankove.
Marijana Sukič 


Jubilantke že dvajsti lejt spejvajo vküper


 Na koncert so prišli znanci, pajdaši, žlata

Porabski plesi pa spomini na jubilanta Weöresa

Minaulo je že en par lejt od tistoga, ka so porabskoga dühovnika Ferenca Merklina iz naše krajine prejk v edno vesnico blüzi Sombotela postavili. Gospaud Merkli se v Vasszécsenyi tö ne spozabijo svoji slovenski korenjé, bar gnauk na leto pozovéjo kakšo kulturno skupino s Porabja v svojo nauvo faro.
Letos je biu te »Slovenski dén«, ali bole povödano slovenski zadvečerak na prvo nedelo majuša (bilau je tau den mater ranč tak). Dvorana kulturnoga doma se je brž napunila, domanje lüstvo z vesi je prišlo z veukim zanimanjom.
Na odri so se večkrat nutpokazali mladi folkloristi z Gorenjoga Sinika. Plesci ljudski plesov so se sükali na porabske pa drüge slovenske melodije mladi goslarov Pat-rika Bajzeka na klarineti pa Benjamina Sukiča na fudaj. Vidli smo porabske pa drüge slovenske plese.
Letos svetimo 100. oblejtnico rojstva eričnoga vogrskoga pesnika Sándora Weöresa. Kak je biu genij 20. stoletja povezani s Slovencami, od toga je gučala Marija Kozar iz Sombotela. V 70-lejtaj je pesnik dojobračo slovenske pesmi: »Literature mali narodov – kak je naš madžarski tö – leko gratajo en tau svetovne literature. Kriterij je nej tau, kelko lüdi má narod, liki kvaliteta napisani del. Tak leko najdejo paut, če rejsan so napisani v malom geziki. Tak mislim, ka so slovenske pesmi, ka sem dojobračo, svetovnoga nivoja, ranč tak dela pesnika Kajetana Koviča, šteroga sem osebno tö pozno...« Leta 1979 so na Madžarskom vöprišle knige s pesmimi Dragotina Kettena, Ivana Cankara, Josipa Murna pa Otona Župančiča, vse je s pomočjauv Jožeta Hradila dojobrno Sándor Weöres.
Ka bi se Madžari pa Slovenci bole razmili, je dosta napravo Avgust Pavel tö. Marija Kozar je povödala, ka je prekmurski čednjak dojobračo slovenske ljudske pa umetne pesmi na vogrski gezik. Etnolog Vilko Novak, padaš Pavla, piše o prevodaj tak: »Leko čütimo, ka ga je pelala želja po domanjoj slovenskoj zemlej, ta lübezen do Slovencov ma je davala mauč pri deli povezovanja med bejdvej kulturami.« Navzauči so leko čüli slovensko ljudsko pesem »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«, pa njeno varianto v madžarskom geziki.
Sándor Weöres je kak dijak par mejsecov živo pri držini slovenskoga polihistra, o tom piše tak: »Čütim hvaležnost za tisti par mejsecov, dosta sem se od njega navčo. Živo sem v njegvoj držini, mlajša - Laci pa Jutka - sta bila maliva. Pavel je biu vökivečno dejte, ge pa preveč star za svoja lejta...« O prevodaj Avgusta Pavla pa je Weöres napiso: »Pokazo je žitek pa šege toga paverskoga, malovarašanskoga lüstva. Pri nas je niške od toga nika nej znau. Čüdovitna poezija slovenskoga naroda se je zglasila v bogatom, farbastom madžarskom geziki. Tau ma leko zavalita badva naroda.«
Po štenjej pesmi Avgusta Pavla (Vonj nekdanjih otav) je (h)či Avgusta Pavla Judita Pavel dugo gučala o svoji spominaj na jubilanta Sándora Weöresa. Kesnejši pesnik se je naraudo v vesnici Csönge, njegvi startiške pa so steli, ka se dale vči. Tau je bilau v Somboteli samo tak mogauče, če pride k žlati ali tihincom živet. Najoprvin so ga steli dati škoniki matematike (tau ma je sploj lagvo šlau), sledik je prišo k držini Pavel v centri varaša. »Naša držina je živela prejk poštije od gimnazije, tak smo se spoznali s Sanyinom – pa živeli vküper par mejsecov. Zvali smo ga ’Cina’, pri nas pa je včasik daubo sestro pa brata« -  se je spominala Judita Pavel pa cüjdala, ka je biu mladi Weöres slab pa lagvoga zdravdja. Donk pa se je dobro čüto v držinskom kraugi. »Moja mati je bila sigurna, depa je maloga Sa-nyina žmetno nanjé vzela, aj gorstane, aj se vči, aj flajsno živé. V zimi je nej sto mangli nasé djati pa eške kice na črejvlaj je nej sto nutzvezati« - je povödala »nauva sestra« Sándora Weöresa, šteri je po par mejsecaj odišo nazaj v rodno ves za privatnoga vučenika.
Erični vogrski pesnik je Avgusti Pavli pisma piso do njegve smrti, štere je žena Pavla vkrajdjala. Leta 1981 so je nadruknivali, med njimi najdemo takše reči: »Ge samo počivam, malo je dugi cajt, depa tádé...«, »gnauk se včim, gnauk nej, čakam, ka baude malo kisnej...«. Avgust Pavel je svojoga varovanca eške audalič rikto, piso ma je: »Genij more gratati cejli človek«. V spominski knigaj Avgusta Pavla pa je Weöres napiso: Poezija naja je zdrüžila, un je biu škonik literature, ge pesnik začetnik; prejk mi je dau svojo najbaukšo sobo; sploj dosta sva se pogučavala; te sem napiso svoje prve pesmi; Pavel je biu »človek zmagovitoga dela«, šteri je pomago talentom; brezi njega bi se dosta mladi upov vküpporüšilo...
Judita Pavel je še tapravla, ka je bilau tistoga ipa žmetno vödati samostojne zbirke poezije (önálló verseskötet), ka je nej bilau penez. »200-300 lüdi je moglo naprej podpisati, ka do küpli knige, tiskarna je samo tak prejkvzela delo. Avgust Pavel je nagučo svoje vučenike, ka baudejo knige Sándora Weöresa sploj dobre, pa tak zrikto tisti par stau naročnikov« - se je spominala Judita Pavel pa povödala rejči hvaležnosti Weöresa, šteri bi leko svoje knige ovak samo »po svoji smrti vödau«.
Sándor Weöres je svojo doktorsko disertacijo napiso o »narodjenji poezije«. Judita se spomina, ka je njeni oča sejdo v foteli pa kado cigare, Weöres pa je lejto gor pa doj. Sledik je pesnik proso Judito, aj napiše pesem. Mala dekličina je napisala pesem o dinjaj, tau malo verzuško pa je Weöres nutspiso v svoj doktorat, kak priliko za mlašečo pisanje.
Po leti 1945 so Sándori Weöresi nej vödavali pesmi, zatok je piso za mlajše pa dojobračo s tihinski gezikov (zatok ma telko mlašeči pesmi). Leta 1963 je oprvin prišo pá v Somboteu, od tistoga mau je leko piso svoje pesmi tö. Vö so ma dali knige »Tören tüuče«, šteri naslov guči o dugom cajti brezi pisanja. »Te sem se pá srečala ž njim« - pravi Judita pa cüjdeje, ka je Weöres s svojov ženov Amy Károlyi dostakrat prišo v Pavlovo ižo. Eške pisma pesnika sta tö preštela, prva kak bi šla v druknivanje. Judita Pavel je svojo spominanje – štero so sprevajali stari kejpi na steni – končala s kratkimi pesmimi, štere je Sándor Weöres napiso na male papérnate cedale.
Slovenski pa literarni zadvečerak se je končo s plesi sinčarske folklore, med nastopom smo leko čüli solo igranje mladoga Sinčara Szilárda Gyécseka, na konci pa vidli pojbe, kak prejk vile skačejo, pa kak si eden drügoma klabük na glavau kladejo.
Med tistim časom, gda je v dvorani kulturni program biu, so na dvoriški farofa postavili majpan. Vsi navzauči so leko koštavali goričko zaseko pa mazali gutanje z dobrim vinom iz Vaskeresztesa. Gospaud Ferenc Merkli so v Vasszécseny pá pripelali en falajček slovenske (pa madžarske) kulture.
-dm-


  Judita Pavel je bila kak »sestra« Sándora Weöresa



  Na Slovenskom dnevi je gorstaupilo šest parov s Senika

  Na dvorišči farofa so se dale drüžili – z okinčanim majpanom

 Moji spomini na »Bratstvo in enotnost« (1.)

»Ti si naš«

Ko sem pred nekaj tedni delal red v svoji omari, mi je slučajno prišla v roko glasbena kaseta skupine Rokeri s Moravu z naslovom Tajna večera (zadnja večerja). Na kaseti se pojavijo razni jugoslovanski narodi pri skupni mizi, pri skupni večerji. Ko sem prisluhnil pesmi, ki je bila posneta 1989. leta, mi je v prvem trenutku šlo na smeh, kajti pesem nosi kanček humorja, potem me je pa spreletela misel, kaj je nastalo iz takratne Jugoslavije, in sem se takoj zresnil. Kajti način, kako je ta večnacionalna država razpadla, se mi je zdel grozen. Zamislil sem se, kaj je pomenila zame takratna Jugoslavija. Moja mati izhaja iz nekdanje Jugoslavije, oče iz Porabja na Madžarskem. Oče je leta 1956 emigriral v Švico, ko sta se z mamo poročila, še ni imel švicarskega državljanstva, živel je kot begunec. Ko sem se rodil, sem dobil po mami jugoslovansko državljanstvo. Tako sem že v otroštvu, če me je kdo vprašal, kaj sem, odgovoril, da sem Jugoslovan. V naši šoli v Švici je bilo tudi veliko italijanskih otrok. V sredo popoldne nismo imeli pouka, tako so italijanski učenci šli v italijansko šolo, jaz pa v jugoslovansko. V 70-in in 80-ih letih so bili v Švici priseljenci gostujoči delavci (gastarbajterji), kajti domnevali so, da ostanejo le nekaj časa, potem se pa vrnejo v svojo domovino. Da bi njihovi otroci spoznali tudi državo in jezik domovine staršev, katere državljani so bili tudi sami, so vsako sredo popoldne obiskovali šolo »matične države«. Jugoslovanska šola je imela tri oddelke; oddelek v slovenskem jeziku, oddelek v makedonščini in oddelek v srbohrvaščini, katerega so obiskovali Hrvati, Srbi, Bosanci in Črnogorci. Jaz sem obiskoval srbohrvaški oddelek, ker je moja mama bila iz Srbije.
Slika na platnici kasete, ki sem jo našel, na nek način simbolizira bratstvo in enot-nost vseh teh narodov in se spominjam, da smo tudi v šoli govorili o tem. Skoraj v vsaki vasi in mestu je bila v Jugoslaviji kakšna ulica, ki je bila poimenovana po bratstvu in enotnosti. To ime je nosilo precej šol, športnih  društev in inštitucij. Spomnim se, če smo se peljali v nekdanjo Jugoslavijo z avtom, smo se vozili po avtocesti Bratstva in enotnosti. Predal in poimenoval jo je Josip Broz Tito, prečkala je 4 republike: vodila je od Ljubljane preko Zagreba in Beograda vse do Skopja in do grške meje.  
Tudi v rojstni vasi moje mame v severni Srbiji imamo dolgo cesto, ki se še danes imenuje Bratstvo in enotnost. Spominjam se, da smo jo tako imenovali, ko sem bil majhen otrok, toda ko sem postal najstnik, sem opazil, da starejši  pravijo za to ulico Granica. Nisem razumel, zakaj, saj granica/meja ločuje, ne pa povezuje. Toda starejši so mi razložili, da je to starejše poimenovanje ulice, ki je vas razdelila na dva dela, na predel, v katerem so stanovali Srbi, in predel, v katerem so živeli Madžari. Takrat sem se zavedel, da ta ulica res ločuje, Srbe in Madžare. Mogoče je pojem bratstvo in enotnost res preveč optimističen, toda če sem iskren, v naši vasi med tema dvema narodoma nikoli nisem čutil posebnega sovraštva. Živeli smo normalno, spoštovali drug drugega, učili se jezik drugega, če se pa nekdo ni mogel popolnoma naučiti jezika drugega, je govoril v svoji materinščini. V družbi smo govorili tako srbsko kot madžarsko, kakor je naneslo. Sporazumevali smo se. Konec koncev, a ni to cilj komunikacije, da bi se sporazumevali, razumeli, o čem nam govori drugi in ga spoštovali? V tem smislu sta bratstvo in enotnost v naši vasi še danes živa.
Spominjam se, da sem imel v Švici v razredu sošolko Slovenko, tudi ona je vsako sredo hodila v jugoslovansko šolo, toda ona v slovenski oddelek. Snov je bila enaka, le da se jo je ona učila v slovenskem jeziku. V švicarski šoli, kjer sva obiskovala isti razred, so se dogajale zanimive stvari. Oba sva bila »Jugoslovana«, kljub temu se v lastni materinščini nisva razumela. Velikokrat sva se pogovarjala v nemščini, kajti jaz nisem znal dobro slovensko, ona ne srbsko. Švicarji pa so bili začudeni, zakaj se pogovarjava nemško, če prihajava iz iste države. Tudi učitelji niso tega razumeli. V redovalnici je ob državljanstvu v rubriki materinščina pisalo »jugoslawisch«. Velikokrat sva poskusila s slovensko punco razložiti učiteljem, da jugoslovansko nobeden ne govori, toda to ni bila enostavna naloga. S Slovenko, čeprav sva se večinoma pogovarjala nemško, sva čutila sorodnost, sva se podpirala, kajti prihajala sva iz Jugoslavije, bila sva Jugoslovana in za to so naju imeli tudi ostali.
Nekoč smo bili na šolskem izletu v Italiji. Nazaj grede so naju na meji cariniki poklicali z avtobusa, kajti imela sva jugoslovanski potni list, ki ga je bilo treba požigosati. Nekateri švicarski sošolci so ironično pripomnili, da »zaradi teh Jugovičev moramo zdaj čakati«. V tistem trenutku sva postala s Slovenko složna, in se v en glas branila. Če tudi nisva govorila istega jezika, nisva hodila v isti oddelek v jugoslovanski šoli ob sredah, sva bila složna, povezana. Povezana v bratstvu in enot-nosti. 
Moj oče je Slovenec iz Števanovec, torej na pol sem tudi sam Slovenec, kar sem povedal tudi svoji sošolki Slovenki. Očeta sem zaprosil, naj me nauči nekaj slovenskih besed, ki sem jih ponosno povedal tudi sošolki, toda ona ni razumela vsega, kar sem ji povedal. Na nekem starševskem sestanku se je oče začel slovensko pogovarjati z očetom Slovenke, toda – kot mi je to pozneje povedala mama, ki je bila tam – Slovenec Slovenca v slovenščini ni razumel. Takrat se je tudi meni zdelo čudno, da se Slovenca v lastnem jeziku ne razumeta. Veliko bolje se je razumela moja mama s slovenskimi starši moje sošolke, kajti komunicirali so v mešanici srbohrvaščine, te pa moj oče, ki je bil doma iz Porabja na Madžarskem, ni razumel. Šele pozneje sem doumel, da moj oče govori porabsko slovensko narečje, in na Madžarskem se ni učil knjižne slovenščine. Zgodba z roditeljskega sestanka mi je bila zanimiva, kajti uvidel sem, da se lahko zgodi, da se človeka z istim maternim jezikom, ki sta odraščala in se socializirala v različnih državah, ne razumeta. Hkrati pa se človeka različne narodnosti, različne materinščine, toda prihajajoča iz iste države, veliko bolj razumeta. Doumel sem, da je mojemu očetu, ki je prišel z območja »izven«, bila beseda »Jugoslav« abstraktna, pomenila mu je le ime neke države. Toda materi in staršem slovenske punce je to, da so bili Jugoslovani, pomenilo skupno zgodovino, veliko skupnih zgodb in tem za pogovore. Velikokrat sem slišal tudi od ostalih iz Jugoslavije, sploh pa v tujini: »A, ti si naš, ti si naša, to je naše«.
Tibor Horvat



Kaseta skupine Rokeri s Moravu z naslovom Tajna večera
(zadnja večerja).

Dvojezični ulični napis 

OD
SLOVENIJE…

Slovenci na Madžarskem v luči ljudskega štetja

Oktobra 2011 je na Madžarskem potekalo ljudsko štetje, na katerem so se nekatera od vprašanj nanašala na narodnostno pripadnost in materinščino vprašancev. Na spletni strani madžarskega Statističnega urada smo lahko izide spoznali na koncu marca 2013, za predsednike državnih narodnostnih samouprav pa so sklicali sejo mesec dni po objavi rezultatov v Budimpešti. S predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem smo se pogovarjali dan po konferenci, ki so se je v Budimpešti udeležili ob predsednikih krovnih organizacij tudi predstavniki Statističnega urada, Urada varuha temeljnih pravic, ob drugih strokovnjakih za narodnostna vprašanja pa je bil povabljen tudi državni podsek-retar dr. Csaba Latorcai, ki je odgovoren tudi za narodnostno področje.
»Predstavniki Slovencev na Madžarskem smo se pred konferenco sestali in ocenili objavljene podatke ter izoblikovali skupno mnenje. Zavedamo pa se, da številke niso važne le za krovne organizacije, temveč za celotno slovensko skupnost« - je poudaril Martin Ropoš in o sami konferenci povedal: »Na začetku srečanja so svoje poglede predstavili strokovnjaki, nato pa so spregovorili predsedniki državnih samouprav. Čutilo se je, da ima vsaka manjšina drugačen pristop k ljudskemu štetju, vsak je izide ocenil po svoje. Če se je pri določeni narodnosti povečalo število pripadnikov, so predstavniki seveda izrazili zadovoljstvo. Niso pa bili vsi veseli povečanja števila, saj lahko le-to povzroča težave pri volitvah v narodnostne samouprave naslednje leto.«
Na podlagi statističnih podat-kov se je število Slovencev na Madžarskem zmanjšalo. Zaradi do sedaj nepoznanega navedenega podatka pa ni povsem jasno, za koliko oseb je Slovencev manj. »Podobno kakor nekatere druge skupnosti smo naleteli na nenavadne podatke. Po ljudskem štetju leta 2001 so ugotovili, da je Slovencev na Madžarskem 3040. Mi smo ta podatek uporabljali deset let in se sklicevali nanj. Dodajali pa smo, da je Slovencev po naših ocenah pet tisoč. Zdaj navaja statistični urad za leto 2001 doslej neznano številko 4832. Te številke do sedaj nikjer nismo zasledili. Sicer bi lahko vseskozi govorili, da nas je toliko po uradnem štetju, ne pa po ocenah« - je izrazil začudenje predsednik in dodal, da glede omenjene razlike ni dobil obrazložitve od predstavnikov Statističnega urada. »Ni vseeno namreč, če je Slovencev manj za 200 ali 2000 oseb. Upamo, da v kratkem dobimo odgovor na svoja vprašanja.«
Razlika za dva tisoč ljudi bi bila prehuda za tako majhno skupnost, kot so Slovenci. Primerjava z drugimi podatki – če izvzamemo spornega – pa kaže na znižanje za približno 220 oseb. Martin Ropoš to razlaga z demografskimi trendi: »Slovenci živimo večinoma v Porabju, v majhnih vaseh. Na Gornjem Seniku se je število prebivalcev v desetih letih znižalo za približno sto ljudi. Na žalost jih je več umrlo in se manj rodilo, kar se dogaja tudi po vsej državi. Če pa pogledamo podatke o tem, koliko Slovencev je izjavilo, da pozna jezik, je slika že prijaznejša.« Za poznavanje materinščine se je namreč na ljudskem štetju izreklo nad 95 odstotkov ljudi, ki so se izjavili za Slovence.
Predsednik Državne slovenske samouprave je še povedal, da so na konferenci pomisleke o sistemu izvolitev narodnostnih samouprav izrekli tudi predstavniki drugih manjšin. »Opozorili smo na to, da so lokalne narodnostne samouprave za nas zelo važne, saj jih nimamo veliko. Po naših vaseh pa živi malo ljudi. Zato smo predlagali, da naj bi lahko narodnostno samoupravo ustanovili tam, kjer je najmanj 30 pripadnikov skupnosti, če pa jih ni, naj zadostuje 20 odstotkov deleža manjšincev v določenem naselju. Konkretno so za nas vprašanje Andovci, kjer nam manjka en sam pripadnik za ustanovitev samouprave, delež Slovencev pa je 44-odstotni, kar je dosti več od 20-procentnega deleža« - je računal Martin Ropoš in dodal, da je do volitev v narodnostne samouprave še več kot leto dni, tako je morda še dovolj časa za spremembe volilnega zakona.
Na budimpeštanski konferenci so se voditelji krovnih organizacij pogovorili tudi o tem, ali so se narodnostne organizacije v dovoljšnji meri pripravile na ljudsko štetje. »Mi smo ljudi opozorili preko kulturnih skupin in tudi medijev, tako Slovenskih utrinkov, Radia Monošter kakor tudi časopisa Porabje. Upajmo, da so v Porabju vsaj postavili vprašanja glede narodnosti. V večjih mestih to sploh ni gotovo. Najboljše pa bi bilo seveda, če bi ta vprašanja postavili v materinščini vprašanca, ne pa v madžarščini« - pravi Martin Ropoš.
Predsednik poudarja, da so pridobljeni in objavljeni podat-
ki za narodnostne skupnosti le informativnega značaja, saj na vprašanja v zvezi z narodnostjo ni bilo obvezno odgovoriti. »Potrdili so tudi strokovnjaki statističnega urada in urada ombudsmana, da ne bi bilo dobro, če bi se na podlagi teh podatkov financirale narodnostne organizacije in inštitucije.«
Dobljene številke ljudskega štetja namreč niso vse, saj so vsi udeleženci konference poudarili, da je pomembneje, kako kakovostno in uspešno je delovanje neke narodnosti, kakšne inštitucije vzdržuje. »Na sestanku sem poudaril: v zadnjih letih smo se potrudili in prevzeli skrb za inštitucije in medije. Tako lahko namreč pridobimo mlade. Smo celo prisiljeni, da prevzamemo take naloge, ki jih drugi nimajo, moramo se potruditi na primer tudi na gospodarskem področju. Dosegli smo veliko pri evropskih projektih, poskušamo biti aktivni in ohraniti svojo majhno skupnost. Tega morda ne vejo pripadniki narodnosti, ki živijo v aglomeraciji Budimpešte. Mi smo tukaj na terenu, na obmejnem območju, za vse moramo poskrbeti sami. Upajmo, da naš trud prinese nekaj pozitivnega, da bi ne le čez deset let, temveč tudi čez petdeset in sto let živeli Slovenci v pokrajini, kjer prebivajo že več stoletij.«
Seveda je pravilno, če so predstavniki krovnih organizacij optimistični. Je pa potrebno opozoriti tudi na podatek, da je 60 odstotkov državljanov slovenske narodnosti starejših od 40 let. Tako ostaja večno ponavljana naloga vseh inštitucij, da pridobijo tudi mlade za slovenstvo. To pa ni slovenska posebnost, temveč značilnost vseh majhnih skupnosti v morju večinskega prebivalstva.
-dm-

S 1. julijem višji davek na dodano vrednost
Vlada se je odločila, da s 1. julijem zviša davek na dodano vrednost (DDV), zaenkrat pa še ne bo uved-la kriznega davka. Z letom 2014 bo uvedla davek na nepremičnine in ustavila zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb, med drugim pa predlaga tudi zvišanje sodnih taks in uvedbo davka na sladke pijače ter loterijske srečke. Skupaj to pomeni 540 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov, enak znesek varčevanja pa je predviden tudi na odhodkovni strani, je povedala premierka Alenka Bratušek. Vlada je te ukrepe vgradila v program stabilnosti, ki ga je sprejela skupaj z nacionalnim reformnim programom. Gre za dva ključna programska dokumenta za izhod iz krize, ki ju je konec minulega tedna poslala tudi Evropski komisiji v Bruselj. »Gre za program, ki bo Sloveniji omogočil, da ostane popolnoma suverena država,« je poudarila Bratuškova in dodala: »Zavedamo se, da noben dvig davka ne vpliva pozitivno na gospodarstvo. Izbrali smo takšnega, ki najmanj negativno vpliva na gospodarsko rast«. Splošna stopnja DDV se bo zvišala z 20 na 22 odstotkov, znižana pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Od zvišanja DDV si vlada obeta dodatnih 250 milijonov evrov letno. 
Pahor obiskal Zagreb
Predsednika Hrvaške in Slovenije Ivo Josipović in Borut Pahor sta v Zagrebu podpisala skupno deklaracijo, s katero sta se zavezala h krepitvi prijateljskih odnosov med državama in narodoma na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Dotaknila sta se tudi reševanja spora o Ljubljanski banki in gospodarskega sodelovanja. V izjavi po srečanju je Josipović poudaril, da je Pahorjev obisk uokviril reševanje vseh odprtih vprašanj med državama, krepitev gospodarskega sodelovanja in skupno prihodnost v Evropski uniji. Slovenski predsednik je izpostavil, da sta državi po dveh desetletjih reševanja težkih odprtih vprašanj vendarle prišli do rešitev in sta iz običajnega sosedstva prešli v dobro sosedstvo in v prijateljske odnose. 


Predsednik DSS Marin Ropoš

Dan svetega Gottharda

V Murski Soboti

… DO
MADŽARSKE

ODSEVI PRAZGODOVINE V BRONU

V Monoštru, ki letos praznuje 830. obletnico ustanovitve, so 5. maja priredili dan sv. Gottharda, ki je zavetnik mesta, obenem je po njem poimenovano mestece ob Rabi. Slavje se je začelo dopoldne s slavnostno sveto mašo v baročni cerkvi, nakar so občani obiskali slavnostno dvorano nekdanjega samostana (sedaj so tu prostori občine), ki jo od začetka maja krasijo reprodukcije slikarja Matthiasa Gussnerja. Originalne slike hranijo v cisterijanski opatiji v Heiligenkreuzu pri Dunaju. Na slikah so upodobljeni opati, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovini monoštrske cerkve. Stvaritve je blagoslovil sombotelski škof dr. András Veres. Obenem so tri prostore sedanje občine poimenovali po treh opatih, ki so si veliko prizadevali za red in mesto. Slavnostna dvorana nosi od 5. maja ime Roberta Leeba, soba št.17 je poimenovana po Fritzu Alberiku, županova sprejemnica pa po Marianu Reutterju. 
Kot zaključek programa so se lahko zainteresirani sprehodili in si ogledali znamenitos-ti Monoštra pod strokovnim vodstvom Ferenca Csuka, člana domoznanskega kluba. 
SM
Foto: P. Molnár

Romi so skriti potencial madžarskega gospodarstva
Medtem ko večina strank gleda na romsko skupnost na Madžarskem kot na problem, vlada vidi v njej skriti potencial madžarskega gospodarstva, je povedal premier Viktor Orbán na zasedanju Koordinacijskega sveta o romskem vprašanju. Hkrati je izpostavil, da ta skupnost danes še ni tako razvita in močna, da bi ji lahko tržišče ponudilo delo, zato potrebuje pomoč, ki jo dobi v okviru t. i. programa dela Start. Med cilji je omenil, da bi vsak Rom končal osnovno šolo, oziroma bi jih vse več prišlo do mature. Zasedanja se je udeležil tudi minister za človeške vire Zoltán Balog, ki je nanizal glavne poudarke romske politike vlade. Leta 2010 je romsko vprašanje prvič dobilo samostojni sekretariat, na čelu z državnim sekretarjem, leto kasneje je vlada – v času predsedovanja Evropski uniji – pripravila okvirno evropsko romsko strategijo, maja leta 2011 je vlada podpisala sporazum z Državno romsko samoupravo v interesu integracije Romov. Kot rezultate je naštel novi štipendijski program za romske mlade, vključevanje Romov v javno zaposlovanje, program za zaposlovanje  romskih policistov.
Vlada se je konec januarja odločila za ustanovitev koordinacijskega sveta, katerega naloga je pripraviti smernice strategije romske politike, izdelati konkretne predloge izvedbe in spremljati izvedbo le-teh.
Dan Madžarov v diaspori
Komisija za diasporo Madžarskega stalnega sveta je na svojem zadnjem budimpeštanskem zasedanju 8. maja določila za dan Madžarov v diaspori 15. november. Ob tem dnevu naj bi se organizirale prireditve v vseh državah Karpatske kotline, v katerih živijo Madžari v diaspori. Centralna prireditev pa se bo organizirala tudi v matični državi.

V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je odprta razstava Odsevi prazgodovine v bronu – situalna umetnost Novega mesta. V programu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 je potujočo razstavo, sicer brez konkretnih eksponatov, ampak na panojih, s fotografijami, risbami, skicami in filmom, pripravil Dolenjski muzej iz Novega mesta. Kot sta v pozdravnih nagovorih poudarila direktorja Zdenko Picel in Metka Fujs, dolenjski in pomurski muzej sodelujeta z izmenjavo razstav tudi izven programa Evropske prestolnice kulture. Ravnokar je v novomeškem muzeju razstava Tü mo, ki jo je pripravil Pomurski muzej. Iz Murske Sobote bodo razstavo Odsevi prazgodovine v bronu postavili še na Ptuju, potem se bo vrnila v domicilni Dolenjski muzej v Novo mesto.
Razstavo je na odlično obiskani otvoritvi v Murski Soboti predstavil arheolog in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ. Situlska umetnost je v 1. tisočletju pred našim štetjem predstavljala najvišji likovni dosežek srednje Evrope in njen ekspresiven odziv na umetniška dogajanja grško-etruščanskega sveta. V starejši železni dobi je Novo mesto spadalo med največja prazgodovinska središča. Med množico arheoloških predmetov, ki so bili do zdaj izkopani v Novem mestu, je kar devet bronastih situl okrašenih v situlskem slogu in predstavljajo najvišji umetniški izraz in vrhunske dosežke železnodobne Evrope. 
Z izrazom situlska umetnost označujemo likovno izražanje, izvedeno v tanki bronasti pločevini, ki je sredi 1. tisočletja pred našim štetjem cvetelo na prostorih današnje severne Italije, Slovenije, Istre, severovzhodne in zahodne Avstrije. Pripoved in okrasi so na situlah prikazani v vodoravnih pasovih. Kot poudarja avtor razstave Borut Križ, pripoved situl Novega mesta dopolnjuje in bogati zakladnico svetovne kulturne dediščine in opozarja na nepogrešljiv prispevek Dolenjske v 1. tisočletju pred našim štetjem pri oblikovanju skupnega evropskega kulturnega prostora. Prizadevanja novomeških mojstrov postavlja Novo mesto ob bok najpomembnejšim evropskim centrom, je prepričan arheolog. Tudi zato so leta 2006 Novo mesto poimenovali mesto situl. 
Ob postavljeni razstavi v Novem mestu in potujoči razstavi so pripravili tudi obsežno monografijo, ki so jo podarili tudi Pomurskemu muzeju. 
E.Ružič 



Odsev prazgdovine v bronu – situlska umetnost iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled v Pomurskem muzeju v Murski Soboti 

WWW.SLOVENCI.HU



zveza.hu

Meni je najbaukše pa najlepše doma

Že večkrat sem piso od tauga, kak prvin tak gnesden, mladina z male vasi v varaš ali v vekše vasi odide. Tau je zame malo čüdno, ka tau je ešče zdaj tak, da pri vsikši družini je avto. V deseti minutaj se leko v Varaš pripelaš v slüžbo ali po sobotaj kipüvat v bauto. Leko, ka se voziš, dapa za tau mir maš, v lejpoj pokrajini leko živeš, v čisti naravi. Proto taumi itak nika vleče mladino, dapa ka je tau, tau dja ne vejm, zato ka meni tau nikdar nej na pameti bilau, ka bi vö z vesi v Varaš odišo, pa hvala Baugi, s tejm sem nej sam, par »bejli vran« nas ešče žive v Andovci. Med te se drži Tibi Časar, po domanjom Kovačin, šteroga tak mislim, ka ešče bomba bi ga nej mogla kraj od daumi zagnati.
- Tibi, tebi rejsan nikdar nej na pamet prišlo, ka bi iz Andovec kama inan üšo?
»Tau mi je v mojom žitki nik-dar nej napamet prišlo, ka bi kama inan, kraj od daumi üšo, če de gron mlato pa nej. Leko povejm, ka sploj dosta sem delo pri taum rami na gazdiji, dja se tü dobro poz-nam (počutim), nika mi ne fali, te bi pa zaka üšo. Če sem dja v Varaši pau dneva, te je tau meni že špajsno, pa sem na tejm, ka kak najprvin leko domau dem. Meni te že fali te mir, od tauga lepšoga nega, gda si človek dola pod djablan sede, kak zdaj müva tü sediva, kauli nas pa ftiči popejvajo.« 
- Ka se ešče zvün tauga tebi tü v Andovci vidi?
»Tau tak taprajti ranč ne more, k taumi tü moraš živeti, pa te zvejš, zaka je tü tak dobro. Te mir, ka je tü, ga ne moreš plačati. Drügo pa tau, ka mladi mamo edno dobro drüštvo, šteri dosta vküp odimo, veselimo se pa prireditve delamo. Leko, ka nejmamo nej krčmé pa nej baute, dapa mi smo se že k tauma vcujvzeli, mi se pri Porabski domačiji srečüvamo po večeraj.«
- Te je tö vse tak lejpo pa veselo bilau, gda so ešče krave bile pa s senauv trbelo delati?
 »Leko, ka dosta trbelo delati, dapa mena se je tisto vidlo. Dja sem že vejn te traktor vozo, gda sem ešče ranč nej v šaulo odo. Meni je oča vse dopöjsto, pa gda smo gnoj vövozili, te sem dja pelo. Tak mali sem bijo, ka sem s sica pedal nej dosegno, stoječi sem ravno traktor. Gda sem dja štirnajset lejt star bijo, te sem dja že z žagov pa s traktorom pejneze slöjžo.«
- Sto je tebi pokazo, kak trbej vauz naklasti?
»Tau se sam od sebe moraš navčiti, ovak tau nede, zaman ti tapovejo, tak se vauza naklasti ne moreš navčiti. Senau je nej takšo, ka so bale, ka je samo gorazlüčaš pa se peleš z njimi domau.«
- Bilau je tak, ka se ti je vauz počujsno?
»Nemo ti lažo, dapa meni v žitki nej, gnauk tak malo, dapa te sem zato tö srečno domau odpelo. Müva z materdjov sva vsigdar tak pomalek naklajala, ona je vrkar na kauli bila, dja sem pa goralöjčo.«
- Leko ka mati znala, kak trbej vöklasti?
»Nej, dja sem vöklau, ona je vsigdar samo klačila.«  
- Gda človek nazaj misli, te je vse lejpo, dapa te gda se mantraš, je zato nej tak veselo bilau, nej?
»Te je zato malo špajsno bilau, da so se drügi kaupat šli ali so doma v sejnci sejdli, dja sem pa doma krave paso ali s senauv delo. Dapa človek tau tapozabi, zato ka zvöjn tauga je dosta vse lejpoga tö bilau. Bilau je pri nas tak, ka edenajset glav mare smo meli s telicami vret. Gda sem delat odo, rano v petoj vöri sem stano pa do šeste sem vse tanapravo, te sem se skaupo pa tak sem üšo na bus. Drügo, ka je ešče taostalo, tisto pa te mati delala tadale. Pri nas je doma vsiški vedo, ka ma za delo, nas je nej trbelo trucati. Dosta  je trbelo delati, dapa vejn smo zato bola mirno živeli kak zdaj, gda vsakši samo leti. Te, gda je fejst vrauče bilau, te smo si tü vanej pod djablanov malo dola legli, čas smo si vzeli, zato ka niše sile nej bilau. Če bi gnesden tak bilau, ka bi se doma splačalo vertivati, dja bi več nej üšo v fabriko delat pa nikan nej.«
- Emo bi volau doma vetrivati?
»Zaka, doma bi ti ka falilo? Rano gorastaneš, vse tanapraviš, pa ti niške ne zapovejda. Dja bi najraj tak živo. Nej bi trbelo na bus leteti pa vsigdar na pauti biti kak poštevac konjski drek. Ešče gnesden bi leko vertivo, če bi nej bila divdjačina pa za mlejko bi tö bola plačüvali.« 
- Kak ste se prvin branili proti divdjačini?
»Te smo nej meli nej električnoga pastira pa nej ograjo. Tak smo skrb meli na njivo, ka smo vanej spali, gnauk eden, gnauk drügi. Meli smo edno malo üto gorapostavlano pa v tistoj edna postela bila. Gda je divdjačina paulek prišla, te je pes začno lajati, mi smo pa rogatali, tak smo leko njivo obranili. Spomnim se, ka je bilau tak, ka vanej sem spau pa zazranka sem od tistec üšo v šaulo. Dapa tisto tam vanej je nej spanje bilau, bola samo mantranje.« 
- Težko je bilau krave doladati, sploj pa slejdnjo, nej?
»Tau je tak bilau, gda smo slejdnjo kravo doladali, ka je mati slejdnje tri dni ranč nej v štalo üšla, zato ka fejst go je šanalivala. Dja sem go dojijo, dja se go polago, mati je več kauli njé nej odla, šanalivala je, ka slejdnja krava tö kraj od rama odide.«
- Ka misliš, ka bi starci prajli, če bi nazaj prišli pa bi vidli, ka je prazna štala?
»Tak mislim, ranč bi nej dali valati, ka se je tašo leko zgau-dilo. Štale so prazne, ranč tak njive, cejla ves vküpzaraškena, vse, ka je te vrejdnost bilau, zdaj že nikoma nej trbej. Tak mislim, na tau niške nej mislo, ka se svejt tak fejst obrne. Prvin smo nej meli brigo na tau, ka kauli rama bi travo trbelo kositi, zato ka krave so se kauli rama pasle. Cejli den so vanej bile, pa gda njim je više prišlo, te so same nutra v štalo šle. Spodkar je bila edna mlaka, ta so pa odle pit, tak ka mi smo nanje dosta brige nej meli.«
- Mate ešče kakšno živino doma?
»Zvün mačke pa psa ešče štiri svinje mamo. Dosta lüstva pravi, ka svinje je tü nej vrejdno držati, dapa če tak gledamo, te je nikanej vrejdno delati. Mi bar vejmo, ka djejmo, zato ka mi smo je polagali, leko ka tau zato tö košta, dapa nej ti trbej nagnauk telko pejnez vödati, liki samo tak sprautoma. Drügo pa tau, ka gda zabadamo, te pri nas cejla družina vküppride, že za volo tauga je vrejdno doma svinje krmiti. Tašoga reda smo bar vküper leko, pa se veselimo eden drugoma. Na leto tak samo parkrat je prilika za tau, če pa vsigdar vsikši samo silo ma.« 
- Ti si fejst rad doma vertivo, dapa zato itak si se za strugara vönavčo, zaka?
»Zato, ka sem tak mislo, ka nika se moraš vönavčiti, nikdar ne vejš, ka ti žitek prinese. Po pravici, dja sem avtomehanik sto biti, dapa te bi meni v Sombotel v internat trbelo titi, dja sem pa kraj od daumi nej sto, tak sem strugar grato. Kak sem že pravo, meni nikdar na pameti nej bilau, ka bi kraj od daumi üšo, pa če de Baug pomago, ranč nemo üšo, zato ka meni je najbaukše pa lepše doma.
Karči Holec


Tibi Časar (Kovačin Tibi) iz Andovec

 STARI AUTO TAM ZA BAUTO

»Aj püšlič povej, ka čütim v srcej«

Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé.  


Slovenci v Somboteli že dugo cajta šegau majo, ka kauli prve nedele v majuši držijo den mater. Za nji je pa tau nej samo spominanje na lübléne materé, liki na slovenski materni gezik ranč tak, šteroga so pred dosta-dosta lejtami s sebov vzeli z domanjoga Porabja, pa ga eške gnesden gordržijo v veukom varaši.
»Na den mater, materne rejči se spominamo svoji mater, stari mater, od šteri smo se navčili svojo slovensko materno rejč. Najoprvim mlajši nutpokažejo kratek slovenski program« - je navzauče pozdravila predsednica sombotelske samouprave Marija Kozar. Sinauvi pa čerí Porabski Slovencov v Somboteli so že veuki, vözraščeni gratali, zatok so se v Slovenskom kulturnom drüštvi Avgusta Pavla nalekli vnüki, šteri so s slovenskov rečjauv pozdravlali svoje stare stariše.
Program so začnili vnüki svétnika samouprave Rudolfa Csera. Mali Rudika Cser je povödo: »Jaz imam pa goslice, goslice zveneče, ki pojo mi pesmice, pesmi zlate sreče.« Sestra Olivia Cser je dale gučala: »Jaz imam pa mamico, mamico ljubečo, ji zapojem pesmico, ji prinesem srečo.« Sestrična Bianka Cser je tapovödala dugo pesem od slovenske pesnice Neže Maurer.
V drügom tali programa so se nutpokazali vnüki strine Kristine Šulič. Kristijan, Adrijan pa Beatrix Fördős so svojo babico pozdravili s slovenskov pesmov, med gučanjom pa so eške küšnili svojo staro mater na lica (»Zdaj ti dam še poljubčka dva na mehka lica tvoja...«).
Na konci so vsi zamaj, mlajši pa vözraščeni povödali naglas: »Voščiti ne znam, ti samo šopek dam. Naj šopek pove, kar čuti srce!«
Po programi so navzauči kauš-tali pokaraj, ka so ženske spekle po receptaj svoji mater. Vsi so se spominali na svoje materé z raužov pa rečami, če pa je od koga mati več nej med nami, je vužgo svejčo spomina.
-dm-


Gnaki auto

Stari auto zar za bauto eške trno dobro pouni, kak je svojga brata srečo. Takšnoga brata, ka sta si bila gnakiva kak djajce djajci. Biu je den kak vsikši drugi. Takši den, ka bi ga leko brž ta pozabo, če bi se nej zgoudilo, kak se je zgoudilo. 
Naš Luigi, Lujzek je svoj libleni auto po dugom časi znouva pelo tak malo tavö. Nej trbej gnouk prajti, kak je njegvi auto biu veseli. Znouva njemi je motor brno, znouva so se njemi potači vrteli. Pelala sta se nut v varaš pa po tejm eške tak malo vö iz varaša. Ranč na mesti, kak se varaš skur konča, je Lujzek dola stano. Tam zmejs med drugimi autonami ga je sparkejro. Po tejm je coto vzeu pa ga cejloga zbriso. Njemi je pra doj zbriso, aj bou znouva čisti. Po tejm je nut v velko bauto odišo. Nika je trbelo küpiti. V tejm pa je ne vido. Neje vido, ka se je tam sparkejro eden vcejlak gnaki auto, kak je njegvi. Neje mogo videti, ka je v bauti biu. Nin za deset minutov je vö iz baute prišo. Pa kak je vö prišo, ga je vpamet vzeu. Nej svoj auto, tisti drugi. Depa, un si je brodo, ka je njegvi. Kcuj k njemi je stoupo pa skur vküper spadno. Po dveraj je biu poškrabani, zar je cejli blaten biu pa eške prejgnja glažojna je poučena bila. Samo se je leko za glavou prijo. Se je leko prijo za glavou pa djoukati začno. 
»Moj auto, moj lejpi auto? Ka so tou naprajli, sto ti je tou včino?« so njemi tekle skuze. 
Sto vej, kak dugo bi se tam eške od nevoule trouso. Sto vej, kak bi bilou z  njegvim srcoum. Sto vej, če bi nej prišo eden možakar.
»Ka je gé, gospoud? Lagvo vam je gé?« ga je pito.
»Kak bi mi nej bilou? Vej pa poglednite, poglednite, kak vögleda?«
Možakar je nej vedo, od koga njemi guči. Gledo je es pa ta, nika nej vido. Zatoga volo ga je dun pito, ka je gé za baje.
»Vej pa moj auto! Ne vidite, kakši je gé,« je skur na kolena spadno.
Na, zdaj je možakar dun vpamet vzeu. Samo se je začno sme-djati. Tak je eden djouko, drugi pa se je smedjau. Našoga Lujzeka je tou svadilo. Tak svadilo, ka je enjo djoukati pa se začno koriti.
»Ja, vej pa! Vi se leko smedjete, ka nemate takše nevoula, kak je ge mam. Pa vi se iz mojga autona nete smedjali, ka te vedli!«
Možakar se rejsan enjo smedjati. Iz žepke je klüjče vö vzeo pa začno auto odklejpati. Dveri je gor oudpro pa se nut vseu. 
»Tou je moj auto, nej pa vaš. Pa ge mo takši auto vozo, kak mo ge škeu,« se je že odpelo z mesta tö.
Kuman zdaj je Lujzek vpamet vzeu svoj auto. Od velke sreče je leto k njemi. Če ne bi telko lüstva bilou tam koulakvrat, bi ga küšüvati začno. Depa, dun je eške gnouk začno djoukati. Zdaj nej od žalosti, zdaj je od sreče djouko. 
Ja, tou auto tam zar za bauto eške trno dobro pouni. Depa, tistoga svojga brata več nigdar nej srečo pa nej vido. Pa Lujzek na svojo velko srečo tö nej. 
Miki Roš

  Rudika, Olivija in Emilija Cser so vküper pozdravlali mamice


  »Ti dam še poljubčka dva« - Kristina Šulič z vnüki



Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu


VABILO
MEGHÍVÓ

PETEK, 17.05.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.35 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 11.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 MI ZNAMO: ŠKAMPI, 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 ALEKS V VODI, RIS., 16.05 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 MOJA SOBA, 18.30 LEONARDO, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
PETEK, 17.05.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.05 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 13.35 ČUDEŽNE GOSLICE: KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC, 15.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 ŽOGARIJA, 16.20 RAD IGRAM NOGOMET, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 MARK ZUCKERBERG - ZNOTRAJ FACEBOOKA, DOK. ODD., 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.55 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M), 21.40 STARA NERGAČA, ANG. NAN, 22.10 RESTAVRACIJA RAW, IRSKA NADALJEVANKA, 23.05 ANTHONY ZIMMER, FRANCOSKI FILM, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 18.05.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM LIŠAJ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.45 BIBA SE GIBA, RIS., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 8.30 KULTURNI BRLOG, 8.35 POČITNICE: IGRANJE V KAMPU, 8.40 DOMOVANJE: DOMOVANJE NA SENIKU, 8.45 BINE: KORENČKOVA PITA, LUTK. NAN., 9.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.30 BUKVOŽER, OTROŠKA ODDAJA, 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 INFODROM, 10.30 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA NANIZANKA, 10.45 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 11.25 MOJ SOSED TOTORO, JAPONSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 VINIŠKA REPUBLIKA, DOK. FILM, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 TOKIJSKI PRILOŽNOSTNI DELAVCI, DOK. ODD., 18.30 OZARE, ODDAJA ZA VERUJOČE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 NOČ V MUZEJU, GLASBENA ODDAJA, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2013, 0.15 POROČILA, 0.45 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.30 OZARE, 1.35 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL
SOBOTA, 18.05.2013, II. SPORED TVS
9.15 SKOZI ČAS, 10.00 POSEBNA PONUDBA, 10.20 POGLEDI SLOVENIJE, 12.10 SLOVENSKI UTRINKI, 12.40 PISAVE: PETER REZMAN, KRISTINA HOČEVAR, BORUT GOLOB, 13.10 OSMI DAN, 13.40 PESEM EVROVIZIJE 2013, 15.55 NOGOMET - PRVA LIGA TELEKOM: MURA : LUKA KOPER, 17.55 PESEM EVROVIZIJE 2013, 20.00 BOBBY, AM. FILM, 21.50 BLEŠČICA, 22.20 NA LEPŠE, 22.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 19.05.2013, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.40 SLEDI: 20 LET ŠTAJERSKIH ROGISTOV, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.00 HUD, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 GEORGES FEYDEAU: VESELE ZGODBE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, HUM. NAN., 18.10 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA – LIDIJA KODRIČ, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 21.00 DIVJI, DOK. FILM, 21.55 NA POTI: Z ŽELJKOM KOZINCEM, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.00 POLJE KRVI, ŠKOTSKA NADALJEVANKA, 0.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
NEDELJA, 19.05.2013, II. SPORED TVS
7.40 SKOZI ČAS, 8.15 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.20 TURBULENCA, 9.50 GLASBENA MATINEJA, 9.50 POGLEJ...VA–SE, 45 LET FOLKLORNE SKUPINE EMONA: ZRELOST, 10.30 20. LETNI KONCERT ZBOROV IN ORKESTRA ZAVODA SV. STANISLAVA, 12.00 ŽOGARIJA, 12.30 RAD IGRAM NOGOMET, 16.55 ŠPORT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 IVAN HRIBAR - ŽUPAN ZA VSE ČASE, DOK. FELJTON, 21.20 CRULIC: POSMRTNA POT DOMOV, DOK. ODD., 22.35 BENJAMIN, DOK. FILM, 23.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 20.05.2013, I. SPORED TVS
6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.35 IZ POPOTNE TORBE: NAKIT, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 NOČKO: J.W. GRIMM: PREBRISANA LENČKA, OTR. SER., 11.00 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.20 POTEPANJA II.: CESTE, MOSTOVI, TUNELI, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FRAČJI DOL, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: TRAVNIK, ODDAJA ZA OTROKE, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS: 130-LETNICA ROJSTVA VACLAVA TALICHA, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.50 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
PONEDELJEK, 20.05.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 NA LEPŠE, 16.15 DIVJI, DOK. FILM, 17.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: MASKER, VIZAŽIST IN KOZMETOLOG, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA, NEMŠ. NAD., 20.50 INŠPEKTOR BANKS: UNIČENA ŽIVLJENJA, ANG. NAN., 22.20 RAZRED ZASE: DEBATIRANJE, 22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 21.05.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ: TRAVNIK, ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 KULTURNI BRLOG, 10.45 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM BROGOVITINA JAGODA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA NANIZANKA, 11.35 POD KLOBUKOM, 12.15 OPUS: 130-LETNICA ROJSTVA VACLAVA TALICHA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.10 BINE: KORENČKOVA PITA, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 RISANKA, 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 21.00 UPOR, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 DIVJI, DOK. FILM, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
TOREK, 21.05.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.35 DOBRA URA, 11.55 DOBRO JUTRO, 15.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.00 GLASNIK, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA POTI: Z ŽELJKOM KOZINCEM, DOK. SER., 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NA UTRIP SRCA: GODEC, ZAIGRAJ NA ŠKANT, DA POKAŽEMO NOV GVANT!, 21.00 GALA WAGNER - KONCERT ZA WAGNERJEV ROJSTNI DAN, 21.45 MELANHOLIJA, DANSKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 22.05.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 BINE: KORENČKOVA PITA, LUTK. NAN., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 11.25 IMPRO TV, 12.00 UPOR, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PUJSA PEPA, RIS., 15.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.40 RISANKA, 18.50 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: SPOZNALA BOŠ VISOKEGA TEMNEGA MOŠKEGA, AM. FILM, 21.40 KOZA JE PREŽIVELA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLASBENI VEČER, 0.05 WIM VANDEKEYBUS: BLUSH, PLESNI FILM, 0.35 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL
SREDA, 22.05.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.05 GEORGES FEYDEAU: VESELE ZGODBE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA - OTROK NI NIČ NAREDIL, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 14.55 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - LIDIJA KODRIČ, 15.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.00 GLASNIK, 16.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 ŠPORT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ŠPORT, 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.45 ZEMLJA, NAŠ DOM, FR. DOK. FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 23.05.2013, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ZVERINICE IZ REZIJE, LUTK. NAN., 10.30 VADIM NA PLESIŠČU, DOK. FILM, 10.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.30 MOJA SOBA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.20 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA Z ANDREJEM, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
ČETRTEK, 23.05.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 16.20 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.00 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 TOKIJSKI PRILOŽNOSTNI DELAVCI, DOK. ODD., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 VELIKI GATSBY, AMERIŠKI FILM, 22.15 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAN., 22.50 MARIA WERN: MRTVI MOLČIJO, ŠVEDSKA NANIZANKA, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05  ABAVNI INFOKANAL

Zveza Slovencev na Madžarskem in Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani
A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Ljubljanai Nemzetiségi Kutatóintézet



vabita
tisztelettel meghívja Önt 
na predstavitev filma
Spomini na deportacije/Emlék-képek a kitelepítésről
Izbor odlomkov iz filmskega gradiva/Válogatott részletek egy felvett filmanyagból
c. filmbemutatójára
v petek, 17. maja 2013, ob 17.00 uri,
v Konferenčni dvorani Slovenskega doma
Gárdonyi ul. 1, Monošter
2013. május 17-én, pénteken 17.00 órakor 
Szlovén Kulturális és Információs Központ
Szentgotthárd, Gárdonyi út 1.