St. 149 WHIu mm t Iiftiitf (taft uratf nltiefil v Trstu, v MdtHQ 24. Iimija 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII bhij«, izvsemSi poadel Asilkega it 20. L pisma se ne sprej^u-f, Anten Ocrbec. — La fnaia za mese: L I-, 1\ Zft inozemstvo meic&i^Tt Uredništvo: a sv. Prančiica e pošiljaj /u. Ne kin > vračajo. Izdajat..; u odgo t' ■ Edinost Tisk tiskarne Ed!::os' . . pol leta L 32.— in celo leto L 60.—* Velefon uredništva ln oprave it 11-S7* EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolic! po 20 cent — Oglasi se računajo v lirokosti ene kolone (72 mm.) —- Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 90 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poiUjajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv« Frančiška Asiikega Stev. 20, L nadstropje, — Telefon uredništva in uprave 11-67. Davek na zemljiški dohodek! V «Edinosti» z dne 26. aprila smo glavne določbe zakona, s katerim uveden davek na zemljiški dohodek popolnosti nar še enkrat navedemo najnujnejše. Davek na zemljiški dohodek je bil uveden v Italiji s kr. odlokom 4. januarja 1923 št. 16; izvršilni pravilnik k temu odloku je bil odobren s kr. odlokom) od 12. marca 1923 št. 505. Oba ta odloka) sta bila raztegnjena na nove pokrajine s kr. odlokom od. 25. marca 1923 št. 686. Davek bo: plačeval kmet v starih pokrajinah Italije od 1. januarja 1923 dalje, a kmet v novih pokrajinah od 1. januarja 1924 dalje. Rok za jiapoved zemljiških dohcdkov podvrženih davku poteče dne 30. junija 1923. Kdor te napovedi ne izvrši do omenjenega roka, kaznovan s tem, da mir bo davek, kateri mu bo odmerjen, zvišan za četrti del, ier da mu bo> ta povišek pripisan brez posebnega obvestila. [K lemu pripominjamo, da je ta davčna napoved že sama< na sebi in posebno še, ker pomeni za nas nekaj čisto novega, skrajno sitna in da opravičeno lahko pričakujemo od oblastev. da vsaj letos ne bedo stroga pri eventuelnem odmerjanju kazni, tudi z ozirem na to, da finančnim oblastvom lahko očitamo, da s svoje strani niso napravila primernih korakov, ali pa so jih napravila razmeroma prepozno, da bi kmetovalcem olajšala izvrševanje dolžnosti, ki jo predstavlja to za njih nenavadno in težko pisarsko in računsko delo davčne napovedi. Tudi grad o do gotove mere lahko občinske uprave kmetovalcem na roko, ker imajo občine do 10. julija čas, da zberejo davčne napovedi in bi bilo res nesmiselno, če bi občina prijavila za kazen kmeta, kateri ji prinese napoved v času od 30. junija do 10. julija. Seveda te opazke ne smejo biti vzpodbuda k malomarnosti; nasprotno, vsak naj se te svoje dolžnosti reši ć?m prej more.) Davek mora plačati toliko lastnik zemlje, ki jo sam obdeluje s svc,'o družino ali pa z dninarji, kolikor zakupnik kolon. Dohodek zemljišča ia njegovo izračuna-nje. Pred vsem naj 'omenimo napačno opazko, ki smo jo slišali skoraj vsakokrat, čim je bila izrečena beseda «dohodek* češ, kako bom govoril o dohodku, ko z zemljo ne morem niti preživljati družine, ali, ko mi pridelek komaj zadostuje za par mesecem, itd. To je krivo. Recimo, da živiš od svojega zaslužka, ki ga imaš kot čevljar; zraven imaš tri njive, katere ti daleč ne nosijo toliko, da bi se od njih preživljal. Vendar pa ti nosijo nek dohodek in od tega dohodka moraš plačati davek; če s svojim gospodarstvom izhajaš ali ne, če imaš kak drug zaslužek, tu ne pride v poštev, čim ti zemlja nese čisti dohodek, dobiček, gre cn del tega dobička državi. — Čisti deho-dek se izračuna tako, da od kosmatega dohodka odbiješ stroške. Kosmati dohodek obstoji iz zemljiških pridelkov in od dohodkov od živinoreje. Vrednost raznih pridelkov se izračuna na podlagi povprečnih cen, ki so se dobivale pri prodaji zemljiških pridelkov ob zaključku vsakokratnega poljedelskega leta ali pa na podlagi tistih cen, ki jih je poljedclec dosegel pri dejanski razprodaji svojih pridelkov. Za letošnjo napoved1 tvori podlago pridelek v poljedelskih letih 1920 - 1921 in 1921 - 1922. Kdor je začel obdelovati zemljišče še-le lani, izračuna dohodek na podlagi pridelkov lanskega leta; kdor pa je začel z obdelovanjem še-le letos, izračuna -vrednost pridelkov na podlagi primerjanja z zemljišči, ki se nahajajo v podobnem položaju. — V kosmati dohodek se mora računati vrednost vseh pridelkov: žita najrazličnejše vrste, fižol, grah, Jjob, krorn^ sir, grozdje, sadje, drva itd. Tudi trava, seno, detelja in druge rastline se morajo vračunati v kolikor jih je poljedelec proda! in katerih ni uporabil za prehrano: živine ali pa pustil za gnoj na zemljišču. Za pridelke, ki se niso prodali ali pa niso uporabili v svojem prvotnem stanju, na pr. pri grozdju ali pri oljkah, se mora navesti njihova cena v predelanem stanju. V kosmati dohodek se mora vračunati tudJ vrednost semen, ki jih je poljedelec prihranil za drugo poljedelsko leto. V kratkem: vrednost kosmatega dohodka tvorijo \ rednosti vseh pridelkov: bodisi, da so se pridelki prodali, ali pa uporabili za pretirano družine poljedelčeve, bodisi, da ležijo še vedno v shrambah ali pa da so se uporabili odnosno določili za semena. Pri tem si moramo zapomniti, da se semena odračunajo kot strošek pri obdelovanju zemlje. Kar se tiče dohodka od živine je treba vračunati v kosmati dohodek: a) naravni dohodek od živine, mleko, volna; b) prirastek na živini; c) dohodek iz prodaje živine; gnoj v kolikor se je prodal in ki se ni uporabil za gnojenje zemlje; d) dohodek »z najemnine za živino. Od kosmatega dohodka se morajo odra-Čunati sledeče postavke: 1. najemnina, ki bi jo dobil lastnik, ako bi oddal svoje zemljišče v najem; ta namišljena najemnina se izračuna na> podlagi primere z drugimi zemljišči v oko'lici, ki »o oddana v svobodni najem in ki so iste vrste ter prinašajo približno isti dohodek; lahko se pa tudi izračuna na podlagi predvojnih najemnin, ki se pai morajo oceniti po današnji vrednosti denarja. 2. obresti od posojil, ki jih je moral poljedelec najeti, da si je omogočil obdelovanje zemlje in donos kakor so nas obvestili strokovnjaki, izračunane natančno in odgovarjajo normalni letini. Napovednik torej lahko postavi vzrok obrazi o-pa z opaz- sojila se smatrajo za najeta v svrho zemljiškega dohodka, ako so bila najeta na pr. za nakup semen, gnojil, živine, poljedelskih strojev in poljedelskega orodja, za izplačevanje delavcev in drugih stroškov, ki so združeni z obdelovanjem zemljišča. Za računanje obresti je torej potrebno troje: a) najetai posojila morajo obteževati proizvodnjo zemljiškega dohodka; b) obstoj teh posojil se mora dokazati", c) upnikovo ime in njegovo bivališče mora biti v Italiji znano. * r Ne smejo se na pr. odračunati obresti hipotečnega- dolga, ki teži zemljišče. 3. Odračunati se morajo od kosmatega dohodka tudi vsi stroški in izgubet ki jih je pretrpel poljedelec pri obdelovanju zemlje: a) stroški za nakup semen po nakupni ceni ali pa po srednjih cenah, ki so bile v teku ob zaključku vsakega poljedelskega leta, ako je poljedelec uporabil svoja lastna semena; b) znesek, ki ga je poljedelec potrosil vsled nakupa gnojil ter radi borbe proti boleznim na rastlinah (trtna uš itd.); c) izdatki poljedelca za nakup krme za živino; d) izgube, ki jih je pretrpel poljedelec vsled nesrečnih smrtnih slučajev pri živini' kakor tudi stroški, ki jih je uporabil za zdravljenje živine; e) stroški za vporabo poljedelskih strojev, orodja ter primerni znesek za obrabo istih; f) stroški, ki jih je imel poljedelec pri žetvi, ali pri prvem izdelovanju in shrambi pridelkov {ha pr. ako si je izposodil poljedelske stroje za žetev, ali pri izdelovanju oljk v olje, ali- grozdja v vino); g) stroški, ki so nastali vsled namakanja zemljišča. Ne sme se odračunati navadba najemnina za vodo. Odračunati se morajo samo c-ni stroški za namakanje, ki bi jih moral plačevati v slučaju, da bi bilo zemljišče oddano v najem, najemnik in ne lastnik; h) stroški za zavarovanje proti vremenskim nezgodam in za socialno zavarovanje; priložiti se morajo tozadevne listine; i) izdatki za navadno vzdrževanje zemljišča in gospodarskih poslopij; 1) izdatki in plače za tujo delavno silo, bodisi za stalne uslužbence ali pa trenutne delavce, ne &ine se pa odračunati odškodnina za delo samega poljedelca, njegove žene in njegovih otrok. Te navedbe smo podali za one, kateri hočejo izračunati čisti dohodek, podvržen davku, sami. Kdorkoli to utegne storit?, temu to priporočamo, opozarjajoč ga, naj v napovedi pri «opazkah* razloži svoj račun, na vsak način pa naj svoje račune spravi za poznejšo vporabo. Tudi svetujemo vsakemu kmetovalcu, naj si napravi prepis svoje napovedi, kateri mu lahko dobro služi pri napovedi v prihodnjih letih. — Ob enem pa priobčujemc naslednji obrazec, s številkami izračunjenimi cd finančnega ministrstva za pokrajini Trst in Istro: L a s t n i k, Trst zemljišča S kateri obdeluje zemljo s pomočjo dninarjev kateri zemljo sam obdeluje as * v-gorah v griču V ravnini v gorah v griču v ravnin! njiva (žito turšica krompir) 1. 2. 3. BO 65 50 175 140 105 220 175 135 140 115 90 320 250 190 395 315 240 vinograd 1. 2. 3. 250 200 150 450 360 270 375 300 225 350 280 210 630 500 375 525 420 315 njiva s trtami 1. 2-3. 170 135 100 325 260 195 275 220 165 260 210 155 525 420 315 475 3S0 285 Travniki 1. 2. 3- — 210 160 110 210 160 110 — 275 210 145 275 210 145 Vrtovi t 2 3. 1 - — — — 1800 1500 1200 18-K) 1500 1200 Obrazec izdelan za pokrajino Furlanijo se le malo razločuje od tega in je s posebno tiskovino razširjen po Goriški, tako da lahko opustimo njegovo priobčitev. Sicer pa večina kmetovalcev tudi na Goriškem posebno na Krasu ne bo grešila, če vzame ta obrazec kot podlago ter tudi pri morebitnem u t oku in prizivu vzdrži to svoje postopanje. Značaj zemlje na pr. v Komnu in Sežani je isti, čeravno je vmes upravno - politična meja. —■ K obrazcu sledeče pripombe: Številke v posameznih razpreaelih predstavljajo čisti dohodek izračunan na 1 ha površine. Umestno je, da vse napovedi vzamejo za podlago kot enotno mero ha. Vsak razpreti el ima številke za 1., 2. in 3. razred zemljišča. V prvi razred spada zelo rodovitno, v drugi manj rodovitno, v tretji slabo rodovitno zemljišče. V kateri razred spada njegovo zemljišče, mora kmetovalec sam ceniti. Zemljišča naših pokrajin se ne morejo glede rodovitnosti meriti na pr. z zemljišči gornje Italije in zato bodo naši kmetovalci pravilno postopali, če štejejo vsa zemljišča — z redkimi izjemami — v 3. razred. Tudi če ije posamezna njiva nekoliko boljša ima kmet pa take njive, ki bi spadlale v 4., 5. razred, če bi bil predvidjen. To naj se pri opazkah omeni. Pomisliti je treba, da je postopanje pri tem davku novo za davkoplačevalca in oblastva in da bo treba v letošnjem napo-vednem postopanju, eventuelno v višjih instancah ugotoviti razred zemljišč, kar bo potem tvorilo podlago za bodočnost. Številke navedene v gornjem obrazcu so, Neobdačljiva zemljišča so: Gozdovi, močvirja, pašniki, gozdiči, planine, stavbne parcele, nerodovitna peščena, zemljišča, ki se ne dajo obdelati, zemljišča, ki so postala nerodovitna vsled vojnih dogodkov, novi vinogradi do četrtega leta. Za stalne Vi tove se smatrajo ona zemljišča, ki se trajno vporabljajo le za pridelovanje zelenjave a ne tudi za pridelovanje žita in krme. Mali vrtiči, ki se nahajajo skoro pri vsaki hiši, ne veljajo za stalne vrtove. Ako se stalni vrtovi nahajajo v bližini mesta, se njihov dohodek poviša za 50^. — Glede lege zemljišč velja sledeče: Vinogradi se smatrajo, da, ležijo v ravnini, ako se nahajajo do 200 m aad morjem, v griču cd 201 do 500 m, v gorovju, ako ležijo v višini nad 500 m. Navadne njive in vsa druga zemljišča so v ravnini do 250 m, eno za drugo, potem istotako travnike, vrtove itd. 4. Položaj vsakega zemljišča (gorovje, grič ali; ravnina). 5. Kakovost obdelave zemljišč, t. j. njiva, travnik itd. 6. Razred (glej zgoraj). 7. Površina (če le mogoče, naj se izrazi v ha oziroma v kvadratnih metrih). 8. Načm obdelovanja, t. j. ali se zemljišče obd'eluje z dninarji in slu-žinčadjo, v lastnem gospodarstvu z lastno družino na podlagi pogodbe preti oddaji gotovega dela pridelka itd. 9. Čisti dohodek na ha (treba je izrecno dodati da je izračunan na ha). 10. skupni dohodek od napovedanega obsega zemljišča, ki se dobi, ako se enotni iznos dohodka- za ha/ množi s številom napovedanih ha, oziroma, če je obseg manjši cd hektarja, ako se dohodek sorazmerno zniža. v Na četrti strani se napove dohodek cd živine, ki se redi za pleme ali za mleko, torej ne od živine, ki služi za poljsko delo. Ako imaš na pr. pri hiši 3 krave, napoveš dohodek samo ene krave, ker ti ostali dve služita za kmetijsko delo. Ako imaš 2 ko-. a „. . . nja in eno kravo, napoveš dohodek od griču od 251 do 700 m, ostala v gorovju. krave, ker ti služita konja 2a kmetijsko Pravih vinogradov t. j. zemljišč ki so delo. Seveda mera biti to v opazki zapi-oorascena samo s triami, je v nasift Krajin sano in število živine, ki je označena kot zelo malo. Večinoma so trte nasajene ob siužeča ^ poljedelsko delo, mora odgo-njivah odnosno: med trtami fe zemljapesa- varjati reSničnim potrebam polja. Uradni jena z drugimi pridelki. Take njive ne mo-!obrazcc ima za živinQ izračanaiie sledeče remo šteti med vinograde ampak med; dohodke: Krave za mleko in za pleme « njive s trtami*. — 225 lir; konji in muile, ki se ne vporabljajo Poljedelec, ki una skupna čisti dobiček j ^ kmetijsko delo, 60; prašiči 30; ovce in od zemljišča in žimne, kateri na podlagi kc,ze 1Q Druga ^vina ne plača davka. gornjega vzorca ne prekaša 535 lir ne plača davka. Napovedna pola. Finančno oblastvoi ni izdalo enotne napovedne pole, zato so si razne organizacije pc-magale same. Za Slovane pride v glavnem v poštev napovedna pola, ki jo je izdalo goriško Kmetijska društvo, in pola, katero je založila tiskarna «Edinost» v Trstu. Obe poli sta si v glavnem enaki. Za sledeče navedbe nam služi.- .,- , , ,, . kot podlag napovedna pola izdana od menl° davkoplačevalca to tiskarne «Edii*ost»: Pola ima štiri strani. Na prvi strani mora napovednik navesti priimek, ime in očetovstvo, bivališče, svoje Gornje postavke v napovedi lahko znižaš, moraš pa navesti vzrok: na pr. krava jalova, slabotna, draga krma itd. — Zaključna beseda. Gornja navodila se ne smejo vzeti kot edino veljavna. Kakor že omenjeno, stoji tu davkoplačevalec in davčna oblast pred popolnoma novim postopanjem. Manjkajo v marsičem uradne podlage za enotno postopanje. Zato naj bo da izvrši napoved' pravilno, resnici in vesti odgovarjajoče. Ne samo vaščani ene vasi im-pak tudi prebivalci večjih. okrožij naj po- naj skušajo razmerje napram zemljišču (lastnik, kolon en?\™ in na> s*užf>0 v ^ff1 2 ii^f^l davčnim oblastvom, eventuelno v mstan- čnem postopanju, prhi do pravičnega presojanja dohodkov zemlje, ki naj potem itd.), davčni urad, dan napovedi in lastno^ j . ročni podpis. Na drugi in tretji strani sledijo te navedbe. 1. razpredelek: občina, v oklepaju davčna občina; na pr. Trst, (Prošek). 2. Kraj; na pr. Prošek. 3. Ime vsakega zemljišča. Dobro je, če se dbda katastral-na številka; praktično je, če prijaviš njive tvori podlago za bodoča leta. Vsako potrebno* pojasnilo dobe prizadeti v uradu Političnega društva Edinost v Trstu. ■talila Izbruh Etne — Visele prekoračen — Upanje, da azbmb kmalu peneha CATANIA, 23. Na Linguaglosso je padel gost oblak pepela. Reka lave se je vstavila, ker ji zapira pot večje gričevje. Manjši odlomki lave, ki so se eddelili od* glavnega toka, so se ustavili, ker jih glavni tok ne zalaga več. Na splošno tok lave pojema. Brzojavne zveze, ki so bile na več krajih prekinjene, so vzpostavljene. Prebivalci Linguaglosse in okolice so sie povrnili delc-ma na svoje domove in so se tudi podali na delo na svoja polja. Splošno je mnenje :n upanje, da je nesreča prekoračila svoj višek in da se je pričela končna faza izbruha. Mnssolini se je vfchil s Sicilije RIM, 23. Danes ob 14 se je ministrski predsednik Mussolini povrnil s Sicilije v Rim. Vesti o vstaškem gibanja v Albaniji izmišljene? RIM, 23. Albansko poslaništvo javlja: Nekateri italijanski dnevniki so ponatisnili po nekem inozemskem listu vest, da se v Albaniji pripravlja vstaška gibanje, ki se bo< razširilo po vsej deželi. Poslaništvo je pooblaščeno, da kategorično zanika slične vesti, ki si jih od časa do časa izmišljajo brezvestni krogi, ki imajo gotove interese pri tem. V Albaniji vlada popolen mir. Jugoslavija Napetost med vlado in federalisti? Nedeljska Radićeva skupščina prepovedana Radičev «ultimat* radikalom ZAGREB, 23. Vodstvo HRSS je včeraj dopoldne prejelo od policijskega ravnateljstva odlok, da je nedeljska Radićeva skupščina, sklicana v Zagreb, prepovedana. Motivacija prepovedi je sledeča: Ker je vodstvo HRSS pozvalo organizacije stranke, da pridejo na zbor s svojimi republikanskimi zastavami, nošenje teh zastav pa je prepovedano, bi moglo priti do krvopre-litja, ker bi oblasti event. morale z oboroženo silo odvzeti zastave z republikanskimi znaki. Na nedeljski skupščini je nameraval Radič «v imenu hrvatskega narodnega zastopstva » odgovoriti na Pašaćev govor. Kot nadaljni govorniki so bili priglašeni dr. Trumbić, dr. Lorković in dr. Košutić. Z ozirom na vesti, da je vlada odposlala posl. dr. Peleša na nova pogajanja v Zagreb, je vest o prepovedi izzvala veliko vznemirjenje. Popoldanski «Hrvat» priob-čuje besen članek, v katerem očita rašaču strahopetnost ter obtožuje «beogradske vlastod!ržce», da so najprvo oropali Hrvate nacrjonalnih pravic, sedaj pa jim hočejo vzeti še najprimitivnejše državljanske slo-boščine. Prepoved nedeljske skupščine je bila izdana na podlagi sklepa ministrskega1 komiteja, na podlagi katerega je včeraj notranji minister dal zagrebškemu pokrajinskemu namestniku telegrafske instrukcije. Popoldne se je sesitai glavni cdbor HRSS ter je bilo sklenjeno: 1. Ako vlada ne prekliče prepovedi skuipščine c prekine hrvatsko narodno zastopstvo (Radičev blok) in s tem tudi hrvatski narod vsako zvezo z belgrajskimi vlastodržci*. 2. Za slučaj da ostane pri prepovedi, se skliče jo v nedeljo v Zagrebu v zaprte prostore sestanki volilcev po § 4 zborovalne-ga zakona. Odbor HRSS je sklenil poslati v Belgrad dva cdpcslanca, ki naj vladi priobčita ultimatum Stjepana Radića. V blckaških krogih se zatrjuje, da dobita v -slučaju preloma med Radićem in radikali dr. Korošec in dr. Spaho nalog da s svojimi poslanci zapustita naredno skupščino. BELGRAD, 23. Dr. Korošec se je ravno pripravljal, da se cd'pelje v Zagreb in tam udeleži Radićevega nedeljskega zborovanja, ko je prispela vest o prepovedi nedeljske skupščine. Vest je vzbudila pri SLS in muslimanih tem večje ogorčenje, ker se je dopoldne dr. Korošec razgovarjal s Paši-ćem, ki mu pa o tem ni ničesar povedal. Zvečer sta Korošec in Spaho v razgovorih z novinarji pretila, da bodo SLS m muslimani zapustili parlament, ako bo vlada prekinila «akcijo za sporazum® in ako ostane finančni minister pri svojih davčnih predlogih. Danes se poda dr. Korošec ponovno k Pašiću ter bo v imenu bloka; zahteval preklic prepovedi. Po prevratu na Bolgarskem — Odpoklic poslanika Rakića? — Bolgarsko - črnogorske intrige BELGRAD, 23. Jugoslovenski poslanik v Sofiji Rakič, ki je dosipel v Belgrad, je bil sprejet cd zunanjega ministra dr. Nin-čića ravno v trenutku, ko je posetil Ninčića tudi bivši bolgarski poslanik Todorov. Rakič je referira! dr. Ninčiću <5 položaju na Bolgarskem. Kakor se poroča, je Rakičev prihod v zvezi z nezadovoljstvom, ki je nastalo v vladnih krogih zaradi njegove nearijentiranosti o zadnjih dogodkih na Bolgarskem. Govore se, da bo posl. Rakić v kratkem izmenjan. Dalje je prispel v Belgrad iz Lausanne bivši bolgarski poslanik na jugoslovenskem dvoru Todorov. Dopcldne je imel daljši razgovor z novim bolgarskim poslamiškim odpravnikom Minčevom. G. Todorov ste namerava preseliti na Francosko, kjer se bo bavil z žurnalistiko. Nekaterim novinarjem pa je izjavil, da bo prevzel organizacijo zemljodelske stranke v Bolgariji. O nadaljnji taktiki stranke se hoče še posvetovati z ostalimi voditelji. Todorov je prepričan, da prevrat ni zmanjšal moči stranke. BELGRAD, 23. Po informacijah iz Švice so nekateri bolgarski študentje iz makedonskih organizacij s pomočjo emigrantov iz Črne gore predložili društvu narodbv predstavko, v kateri zahtevajo: 1. Priznanje Macedonije kot neodvisne države. 2. Balkansko konfederacijo s sodelovanjem Macedonije in plebiscit v Macedomji, katero da so okupiiirali Srbi in Grki proti volji naroda. Bolgarska Propaganda za republiko na Bolgarskem BUKAREŠTA, 23. «Aurora» objavlja izjavo Daskalova, bivšega bolgarskega poslanika v Pragi, da prava bolgarska vlada obstoji v Pragi ter da bo skoro proklamirala bolgarsko republiko. List p«še tudi o načrtih bivšega ministra Obova, ki obišče vsa glavna mesta donavskih držav, da objavi dokaze ot sodelovanju makedonstvu-juščih in bivšega kralja Ferdinanda. Žrtve revolucije SOFIJA, 23. Izgube pri revoluciji na Bolgarskem znašajo na zemljoradniški strani preko 200 mrtvih in 500 ranjenih, redna vojska pa ima zaznamovati 50 mrtvih in 120 ranjenih. Vse te izgube so iz bojev pri Plevni. Večje Število ranjencev je imela redna vojska tudi prilikom borbe v iztočni Bolgariji, odkoder je bilo transportirano 600 ranjencev v Varno. Busifa Odnosa ji med Rusijo in Turčijo. MOSKVA, 22. Ruski zastopnik na Turškem g. Surič je izjavil carigradskim časnikarjem, da morata Rusija in Turčija, ki sta uspešno odbili imperijalisiične napade, nadaljevati sedaj borbo na gospodarstveni fronti. Surič je nadalje izjavil, da smatra sklenitev rusko-tur-.ško trgovinske pogodbe za svojo najvažnejšo nalogo. Izmenjava not med Curzonom in čičerinom MOSKVA, 22. «Izvestja» naglašajo v članku pesvečenem izmenjavi not med Anglijo in Rusijo v zadnjem času, da bi bilo prišlo do sporazuma med obema državama, tudi če Anglija me bi bila govorila v začetku s takim grozilnim glasom. Omenjeni list je mnenja, da bo izid1 pregovorov ravno nasproten temu, kar so; pričakovali pobudniki sedanjega angleško - ruskegai spora. Niti se jim je posrečilo Rusijo osamiti niti ji vzeti njen ugled pri tlačenih narodih. Nasprotno, ta spor je dal priliko širokim plastem vseh narodov in posebna angleškga, da so mogle izraziti svoje simpatije za miroljubno politiko Rusije in svoje sovraštvo napram medtoarodnim zdražbar-jem. Končno naglašajo «Izvestja», da izmenjava not med Rusijo) in Anglijo' ni dovedla do uničenja rusko - angleškega trgovinskega sporazuma, temveč da je spravila v ospredje vprašanje sklenitve splošne politične pogodbe. _ AngIHa Harding za mednai^dlao razsodišče, neodvisno cd Društva narodov in za pravično rešitev odškodninskega vprašanja LONDON, 23. Listi poročajo iz Washing-tona, da je predsednik Združenih držav v svojem govoru v Saint Louis propagiral idejo, da bi se Zdruižene države udeležile mednarodnega razsodišča, ki se mora postaviti neodvisno od Društva narodov; pri tem razsodišču bi imele Združene države iste pravice kakor vsaka druga ^'-ržava. Hardmg je nadalje izjavil, da noče izvajali nikakega pritiska na senat v tem smislu, dasi goji živo željo, da se postavi pravica nad silo. Kar se tiče odškodninskega; vprašanja je rekel, da je amerikanski narod vedno želel, da bi demokracija zavladala nad1 samodržtvom; prepričan je da bodo v Evropi v tem oziru stavljeni taki pogoji, ki bodo zadovoljili demokratično Francijo in obenem omogočiE Nemčiji izpolnitev njenih obvez. Nemliia Pioslava obletnice smrti kancelarja Rathenaua BERLIN, 22. Ob priliki obletnice smrti kancelarja Rathenaua se vršijo po v®3» Nemčiji proslave. Kancelarjeva mat:, ki ima že 80 let, je darovala vladi vilo Rathe-nau, v kateri se bo sestal kongres znanstvenikov. ____ Ogrska Ptfevice narodnih manjšin na Ogrskem do uporabe lastnega jezika na sedirjah BUDIMPEŠTA, 22. Minister Bethlem ^ predložil poslanski zbornici zakonski načrt, ki zagotavlja narodnim- manjšinam na Ogrskem uporabo lastnega jezika pred sod-nijami in pri občevanju z državnimi nameščenci. Pri tej priliki je miinister pripomnil, da bivajo na Ogrskem zelo neznatne skupine drugorodcev. Vendar pa v nekaterih krajih doisegajo 20% madžarskega prebivalstva, odstotek, k<; je dovolj visok, da lahko zahteva:>o pravico do uporabe lastnega jezika po mednarodnih določilih. Avstrija Pasivni odpor avstrijskih državnih uradnikov radi prenizkih plač DUNAJ, 23. Ker so pogajanja z vlado za povišanje plač državnih nameščencev, ostala brezuspešna, so uradniki sklenilć, da pričnejo s pasivnim odporom. Kancelar Seipel se je izrazil, da se zahteve uradnikov ne morejo spraviti v sklad z vladnimi utkrepi, da bi zboljšala državne finance. Pri seji poslanske zbornice so socijalističnJ poslanci izzvali glasovanje o tej zadevi in so tako izrabili odsotnost mnogih poslancev. Zbornica je odobrila dnevni red, ki izraža nezaupnico vladi. Splošno sodijo, da ne bo imelo to nikakrh političnih posledic. «EDINOST» V Trstu, dne 24. frnafa 1923, Iskrena beseda na vse strani V Ljubljani je prišlo te dni na javni uHci do zelo neljubega dogodka. Prišlo je do ppopada med goriškim Italijanom Dorfle-®om in neko gručo Orjunašev. Nimamo nikakega zanesljivega poročila o vzrokih, postanku in poteku tega spopada. Poročila v italijanskih listih so trdila, da so Orjuna-Ši napadli Dorflesa> brez vsakega povoda in ga premlatili na žive in mrtve, da je dbležal v nezavesti. Opravičeno sodimo, da so ta poročila precej pretirana. Za to našo domnevo govori dejstvo, da se je g. Dorfles — kakor poročajo' isti listi sami — kmalu na to podal na redarstveno ravnateljstvo in k italijanskemu delegatu ter da se ie odpeljal v Gorico, od! koder pa tudi ni prišlo nikako poročilo o kaki nevarnosti za njegovo prihodnje zdravje in življenje. Mi ne bi s»e nadalje bavili s tem neljubim dcgcdkom, ki ga iskreno obžalujemo in obsojamo, da ga ni poslanec Giunta porabil za interpelacijo na italijanskega ministra za vranje stvari in cra ni fašistovsko glasilo *II Popolo di Trie?te» pospremilo to interpelacijo s pripombami, ki jih moramo zavrniti najodločneje. Pripisuje našemu ljudstvu grde divjaške nagcne ter poživlja ^prefekture in podprefekiure», naj računajo z bistvenim značajem Slovanov. Češ: pokorni in vdani so, ko Čutijo močno pest; nasilni in ci\ jaški pa, čim čutijo, da je ta reka razorožena. Napad v Ljubljani da je le član v verigi in epizoda, ki bi morala odpreti oči vsem, ki so še zapleteni v neka liberalno teorijo. «Popolo di Trieste* zaključuje, da Italijani ne bodo trpeli objestnosti «Or}'une;> in tudi ne ^delovanja nje emisarjev v naši hisii» Namen, ali vsaj težka zmota teh pripomb v fašistov skem glasilu je jasen: obremeniti hoče tudi naše ljudstvo v Julijski Krajini z odgovornostjo za dogodek v Ljubljani in zahteva od oblastev, naj se maščujejo nad tem ljudstvom! In ko? vemo, kako poslušna so ušesa naših oblastev za take pozive, — in še od take strani — se bojimo upravičeno, da bo moralo res naše ljudstvo zopet plačevati za to, kar se je dogodilo v Ljubljani! i o bi bila tem hujša, vnebovpi-joča krivica, ko nimajo* na. italijanski strani niti sence kake stvarne podlage za svojo trditev, da ima «Orjuna» v naših krajih svoje emisarje. Ne moremo garantirati, ali, če smo prav informirani, imajo tržaški fašisti v svoji sredi nekega nekdia-njega odbornika ljubljanske Orjune. Tudi ta jim lahko pove resnico. Naj nam navedejo le eno samo dejstvo, ki bi upravičevalo to trditev! Ne morejo. Naj nam pa dovolijo na italijanski strani odkrito besedo! Ponovno izjavljamo, da obsojamo vsako ogrožanje osebne varnosti Italijanov onkraj meje. Vprašati pa moramo vendar-le, ali ni člveško in psihološko razumljivo, če dejanjem fašistov v naših krajih sledijo nelepa. dejanja OrjunaSev onkraj meje?! Kajti prekletstvo zlega čina je, da nadalje snujoč, poraja nova zla! In oni dogodek v Ljubljani je zlo, ki mu morejo slediti zopet velika, zlat za naše ubogo ljudstvo v Julijski Krajini, kakor smo že prej naglasili. To naj bi uvaževali naši soplemenjaki onkraj meje. Pa naj so še tako uverjeni, da je njihovo stališče «zob za zob > upravičeno, bi se morali izogibati takih dejanj v imenu -svoje kulture in z ozirom na položaj svojih soplemenjakov izven njifo države. Gospode na italijanski strani pa' bi prosili, naj ne imajo pred očmi samo ljubljanskega dogodka kot takega, marveč naj upoštevajo tudi okolnosti, ki so spremljale ta dogodek! Poročila v italijanskih listih sama so priznala, ne le da je redarstveno oblastvo strogo* nastopilo, marveč da so tudi zasebniki posegli vmes po zapovedi človekoljubja! Potem pa. naj ee spominja po tudi, kako je bilo, ko je gotrel i naš «Narodni dom» v Trstu, ko so se ! stanovalci hoteli rešiti iz razsajajocega I elementa in ko sta na pr. zakonska Roblek I gc*ri visoko v tretjem nadstropju in v plamenu- prosila pomoč?! Roblek je izgubil ■svoje življenje, žena njegova pa se je poškodovala tako, da je bil pravi čudež, da so ji zdravniki rešili življenje; posledice pa bo nosila vse svoje žive dni! Ne moremo drugače, moramo ugotoviti preža! ost no dejstvo-: tedaj ni bilo usmiljenja za našega človeka v najstrašnejšem položaju. Odklanjamo' najodločneje krivično maniro, po kateri se iz posameznih dhgodkov izrekajo žaljive sodbe o narodni skupnosti. Tudi v Trstu smo imseii mnogo slučajev, ko je stalo 20 proti enemu — in ta eden je bil... Slovenec! Nikdar pa nismo delali, iz tega zaključkov, žaljivih za italijanski narod kot tak?! In ugotoviti moramo tudi dejstvo, da niso oblastva ganila niti z mezincem, da bi napadalce zadela zaslužena kazen. Okolnosti, ki so spremljale nedavni dogodek v Ljubljani, kričijo, kaka ljuta in krvava je krivica v očitanju, da je naše ljudstvo polno divjih nagonov in brez čustev, ki značijo Človeško civilizacijo. Sedaj še besedo na obe strani. Zapoved človečanske ideje, kulture in civilizacije je: življenje in zdravje človeka bodi sveto vsem in vsakomur! Pismo Iz Jugoslavije Ljubljana, dne 21. junija 1923. Gospod urednik! Čas je že, da Vam vendar enkrat poročam .tudi o našem političnem življenju, ki je z ozi-■rom na številnost v njem nastopajočih strank gotovo eno najbogatejših na svetu. Saj ni bilo pri zadnjih volitvah okrožja, v katerem ni tekmovalo vsaj pet strank m sicer samih za narod spasonosnih strank. Koliko pa -je bilo okrožij, kjer je nastopalo kar po 15 raznih strank in vsaka z lepšim geslom, vsaka z lepšimi obljubami, .ki pa, žal, niso mogle zbrati 100 podpisov, kar je bilo predpogoj za vložitev kandidatne liste. Zalibog je resnica, da se ta naša politična raznovrstnost po volitvah ni mogla prav razviti, ker ni pokazal naš volilec posebnega talenta, da bi tečno ločil vse potankosti raznih programov, temveč je pri veliki izberi zagrabil pač za blago., ki je bik? najbolj kričavo in katerega prodajalec je v agitaciji prekosil vse druge. In tako smo doživeli, da so majhne .strank« po volitvah skoraj izginile in da je izšlo iz volilnega boja samo par zmagovalcev, ki so združili nase skoraj vse glasove, Ppvoli-tvena slika našega polRičnega življenja jc torej čisto drugačna od predvolitvene. Poprej; v vsaki pokrajini, v vsaki oblasti povprečno po 10 strank, po volitvah vsej državi le 8 pomembnih strank, kar je z ozirom na tri plemena, tri vere, 7 pokrajin in našo prejšnjo strankarsko bohotnos? pač silno malo. Ker sme tako silno reducirali število tekmecev za odrešitev naroda, bi človek mislil, da bo šlo sedaj vse gladko in da ne bomo tratili sil v luksurjo-zr^em boju zaradi raznih gesel, temveč da se bomo lotili praktičnega dela in pričeli že enkrat urejevati našo ubogo Jugoslavijo. Skratka, da se bomo kot bratje * sporazumeli in na to kar tekmovali med ssboj, Mnndi rvnlimi- antirevizojonističnega stališča' se demokrati z revizijenisti sploh pogajati ne morejo in tako je za nje samo ena alternativa — ali v vlado z radikali, ali pa brezmočna opozicija. Še nikdar ni imela belgrajska skupščina tako številično šibke vlade, kakor jo ima sedaj. Vseeno je vlada trdna, in to samo zaradi svojih nasprotnikov. Dokler ni Radiča v skupščini, se nimajo radikali ničesar bati. Če pa pride Radič, potem doživimo lahko obnovitev prejšnje koalicije, ker volitve bodo tedaj, kadar bodo hoteli radikali in ne kadar bo ugodno g. Radiču, kakor si ta sicer rad domišljije. Radikali vladajo torej sami in uživajo 6voj ideal — dai je vse v v njih rokah — v polni meri. So pa pri tem tako pametni, da ne tirajo stvari predaleč in zato puščajo revijo ustave v nemar, zato puste Radiča v miru, da uživa ugodnosti grmečega opozicijonalca. Toda za Pašičevimi očmi se dostikrat zabli-sne ia tudi Radič bo še spoznal, da je mi-slil Pašič nanj tudi itedaj, ko mu je dal orožnike proti Orjuni. O. P. M v verstvu na Italljansblh foloh Politika fašisiovske vlade napram novim pokrajinam se lahkot označi kot politika izenačenja s starimi pokrajinami kraljestva. Ta poteza tvori naizrazitejšo stran ukrepanja fašistovske vlade na vseh poljih javnega življenja v naši deželi. V svoji znani odločnosti se sedanja vlada ne meni zai ovire in težkoče, temveč gre neizprosno dalje po poti, ki si jo je začrtala, in rešuje — seveda na svoj način — tudi naj-težaja in najkočijivejša vprašanja. Med vprašanja take kočljive narave kdo da bo bolj dvignil državo. Mnogi optimi- spada brez dvoma tudi vprašanje izena^ sti so io tudi prerokovali, toda dogodki kažejo goktva y fealerem je najsplošnejše Resničnost In kritika Prevrat na Bolgarskem in padec Stam-bolijskega je razburil politično javnost. Državni previat sam na sebi je sicer notranja zadeva bolgarskega naroda, vendiar utegne takšen navidezno" notranjepolitični dogodek imeti zunanjepolitično ozadje, to se pravi, zainteresirane zunanje državne sile morejo biti v zvezi s takimi dogodki. Pomen revolucije na* Bolgarskem; za sosedne države se bo videl šele čez nekaj časa, ko bo nova sofijska vlada z dejanji pokazala svoje resnične smernice zunanje politike. Veselje dunajskih in budimpeštanskih krogov in razburjenje v Belgradii zaradi ofcnenjenih dogodkov v Sofiji, bi na prvi pogled zadostovalo, da se izreče naslednja sodba: Novi režim na Bolgarskem bo vodil Slovanom, posebej še Jugoslovanom sovražno politiko. Taka sodba se nam zdi prenagljena. Jugoslovenski zunanji minister je čisto pravilno* povdarjal v bolgaiski debati, da je taka preventivna sodba ozkosrčna1 in škodljiva. Nepričakovani dogodki na Bolgarskem so presenetili belgrajsko* vlado, zato je razumljivo, da je bilo težko zavzeti jasno in odločno, stališče v očigled negotovosti, ki je trajala do smrti Stambolijskega. Če je bil Stambolijski naklonjen sporazumu z Jugoslavijo, je umevno, da ga je skušal Belgrad indirektno ščititi' in diplomatično podpirati v njegovem boju proti revolucio-narcem. To je belgrajska, vlada tudi napravila z odločnim nastopom proti morebitnemu kršenju mirovne pogodbe od strani revclucicnarcev in s tem, da ni priznala nove vlade v Sofiji. Tako se je Belgrad oddolžil Stamboiijskemu in treba je bilo čakati nadaljnih dogodkov. Ti so se pa tako naglo razvijali, da je bila belgrajska vlada čez noč zopet postavljena pred novi položaj. Stambolijski je bil ubit in z njim je tudi umrlo vsako upanje, da bi zemljoradnička stranka ' Stambolijskega mogla vreči revolucionarno vlado. Stambolijski je bil tako nepreviden, da se je pustil presenetiti, in v odločilnem tre-notku so ga pustili tudi kmelje na cedilu-Stambolijski ni imel nikake organizirane stranke za seboj, ampak samo pristaše, ki niso bili za žrtvovanje, s častnimi izjemami seveda. To dejstvo pa so pokazali šele dogodki. Devet tisoč mož broječa revolucionarna vorjska je z lahkoto premagala ogromno dozdevno armado kmetov, ki pa niso predstavljali organizacije. Pravilo, da se organizirana sila da vreči le z drugo organizacijo, se je tu nazorno pokazalo. Zunanji svet pa je bil v zmoti, ko je mislil, da razpolaga Stambolijski z organizacijo. Stambolijski sam je bil do zadnjega tre-notka trdno uverjen, da bo z lahkoto udu>-šil sofijski «uporček». To usodno zmoto je plačal s svojo glavo in največja stranka na Bolgarskem je dianes brez voditelja in moči. Če se je torej sam Stambolijski tako temeljito zmotil o svoji moči, ni! čud'a, da so bolgarski dogodki presenetili ostali svet. Stališče belgrajska- vlade je bilo zelo delikatno. Da bi jugoslovenska vojska prt skočila na pomoč Stambolijskemu, tega ni mogel nihče pričakovati. Stambolijski sam bi bil bržkone odklonil takšno pomoč, za^ kaj taka pomoč bi pomenila konec njegovega političnega ugleda v Bolgariji, Kompromitirala bi njega osebno njegovo stranko. To bi bil r^cimc en ugovor proti onim, ki so zahtevali takojšnjo energično akcijo, da niti ne omenijo nevarnosti drugih mednarodnih zapletljajev, ki bi se utegnili izcimiti iz tega koraka. S stališčai zbližanja z Bolgarijo pa bi bil takšen korak naravnost nepopravljiv po-grešek, ker bi trajno onemogočil kakršenkoli sporazum z bolgarskim narodom. In vsi oni, ki si žele, da bi se jugoslovenska državna zajednica spojila nekoč tudi z Bolgarijo, morajo biti danes veseli, da se ni belgrajska vlada prenaglila, ampak da je napravila pri izpremenjenena položaju taktičen umik ter tako morda na zunaj doživela majhen diplomatični neuspeh, zato pa se izognila hudim posledicam, ki bi bile nastale, če bi se bila dala voditi v trenutnem razpoloženju in se dala prevariti po varljivih zunanjih znakih. V koliko so resnične obtožbe in kritike, da se je belgrajska vlada udala pritisku velike enlente, nas ne zanima. Zakaj gotovo je, da ni treba nobenega pritiska, ko se gre za življenski obstoj države. Tudi vprašanje, Če se je mala ententa izkazala v tej prvi preizkušnji slabo ali dobro, ni glavno. Poglavitno je to, da je znala belgrajska vlada v kočljivem momentu najti zmerno pot ne glede na kritiko, ki je morala slediti po tem njenem ravnanju. Razburjenja vsled dogodkov na Bolgarskem se je poleglo, sofijska vlada je zatrla vsak odpor v notranjosti. Nekatere vlasti so jo že priznale in v kratkem jo bo priznala tudi belgrajska vlada, To» sledi iz j razvoja dogodkov. Danes mora vsak ob-jjektivni presojevalec položaja priznati da ! ima belgrajska vlada veliko bolj preste ! roke in se nahaja v ugodnejšem, položaju, ker je zadržala demaršo, kakor pa če bi se bila prenaglila. Tako se je razpršil tudi ta grozeči! oblak nad Balkanom. Mir med; sosedi se ni kalil. Trezna in uvidevna politika v Belgradu je preprečila nove zapletjaje na Balkanu, bolgarski1 dogodki so ostali lepo izolirani in jugoslovenska skupščina v Belgradu more zopet nadaljevati v miru zakonodajno d'elo, ki se je že tako krepko pričelo. Bolgarska debata v narodni skupščini pa je zopet enkrat dokazala, da bi bil narod složen v slučaju nevarnosti za- državo. Vse stranke so se udeležile dfebate, vse stranke so povdarjale edinost narodi, strankarski boj je bil stopil popolnoma v ozadje. Vkljub ostrim kritikam' in dozdevnemu neuspehu diplomati enega koraka belgrajske zunanje politike, ostane zavest, da je volja skupnosti močnejša od strankarskih teženj. t® t.--------^---------. _ _ vedno bolj in bol;, da ie sporazum se daleč, da se morao vršiti še enkrat volitve, prsdno bo sploh mogoče reči, če se in kakšen sporazum izvrši. Pozabiti se" namreč ne sme ene okolnosti. Redukcija števila strank ni bila dosežena s tem, da so se nasprotja nivelirala, temveč, da so sa nasprotja poudarila, da so se ljudje zatekli k skrajnostim. Kaj se pa pravi pri znani, mogli bi reči pregovorni trmoglavosti Jugoslovanov, pripraviti skrajneža do kompromisa! In brez kompromisa ni sporazuma, temveč samo hegemonija, zmaga enega, si lahko misli vsak. Ozirati pa se je še na eno. Posamezni voditelji bi bili že še pripravljeni k popuščanju, saj spada med vrline politika tudi njegova gibčnost. Popuščanja pa na pripuščajo volilci, ki so vzeli vse volilne obljube dobesedno, ki so ■»zaupali svojim voditeljem popolnoma, ki so ' kratkoraalo bolj papeški od papeža samega. In ne samo to! Dejal sem že, da so bila volilna gesla kričava. Jugoslavija pa stoji danes pred trenutkom, ko mora skleniti uradniški zakon, invalidski zakon, izglasovati proračun, sprejeti cestni zakon, ko leti vse nad finančnega ministra, da nakaže denar. Ni čuda, če je na vse ite zahteve odgovoril finančni minister, ki hna to lepo lastnost, da noče o „tiskanju novih bankovcev ničesar slišati, s pro-tizahtevo, da se zvišajo-davki. To pa je gotovo -na najmanj priljubljenih zahtev, in zlasti še grožnie grmeče opozickmalne stranke, je no morejo podpreti, pa čeprav uvidevajo vsi, da se davki morajo zvišati, da se morajo nekateri zakoni takoj rešiti ker so absolutno neodložljivi in važnejši ko vsi plemenski spori in vsa vprašaraja razdelitve države. To uvideva celo opozicija in celo Radič je pristal na to, da se vsi ti najnujnejši zakoni rešijo najpreje in da se iele potem prične re-ševatli kardmahio vprašanje — revizije ustave, ki je ključ do sporazuma. Da bo pa zadrega popoina, so dale volitve še neljubo aritmetično konu odvisen od volje večine občinskega sveta. Mnogo občin je izkoriščalo ta položaj v pnid popku, mnogo proti njemu. Agitacija proti veronauku je bila zelo živahna v Rimu in Milanu in njegovi nasprotniki so posebno nastopali prati temu, da bi občine pošiljale starišem vzorce za prošnje za poučevanje veronauka. S tem da občine grešijo proti nepristranosti v izvrševanju zakonov. Naučni minister Credaro je I. 1910. upošteval to agitacijo ter izdal odlok, s katerim se razpošiljanje oinenje- Obenem določa f. . i , . t .. , . ,nih vzorcev prepoveduje. ^^ l,udskooslskt pouk v novih pokra^h ize- ^^ da ^ ^ k y vexstvu nacd na ta nacui, aa bi se učna doba skraj- izven ^ načrta Učitelju veronauka je sala za dve leti. Shcen odpor se je bil po-,bUa priznana pravica do posebne cdškod-javil v novih pokrajinah tudi Povo"om!nina raznih poskusov, ki so bili napravljeni v! zadnjih letih, da bi se naše ljudske šole izenačile s šolami iz starih pokrajin z ozirom na pouk v verstvu. Izenačenje bi ne moglo pomeniti pri sedanjih prilikah na ljudskih šolah starih pokrajin nič drugega nego popolno odpravo verskega pouka iz šole. Take rešitve bi naše ljudstvo ne moglot sprejeti in bi ga smatralo za pravo nasilje nad svojim verskim čustvovanjem. Razne izjave sedanjih odločilnih činite-ljev pričajo, da je postalo vprašanje vero*-nauka v javnih šolah sedlaj aktualno. Fa-šistovska vlada se zaveda, da je sedanja zakonodaja glede pouka v verstvu v rezkem nasprotju s Čustvovanjem; tudi velike večine italijanskega naroda in zato pripravlja v tem pogledi dalekosežne izpre-mem.be, ki jih je napovedal pred' kratkim sam naučni minister Gentile. Zopetna uvedba veronauka kot obveznega predmeta bo pomenila nekak prelom z vsemi dosedanjiui tradicijami, ki se zrcalijo v sistematični in srditi borbi proti verskemu pouku. Ta borba je nastala v začetku cHruge polovice preteklega stoletja kot posledica borbe italijanskih preporo-diteljev proti papeževi posvetni državi, katere zrušitev je bi!«a neobhodna, ako Ako torej pregledamo zgodovino italijanske zakonodaje z ozirom na pouk v verstvu, potem moramo ugotoviti, da je prežeta s skrajnim in neizprosnim nasprotovanjem otmenjenemu pouku. Taj borba traja, neprestano od 1. 1870 doj današnjih dni. Občine so vse zakone večinoma izigravale in sto organizirale verski pouk nc meneč se za prepovedi. To pa je bilo mogoče le do tedaj, dokler so bile šole občinske in so imeli stariši neposreden vpliv na organizacijo pouka. Ko pa. so bile pozneje Šole podržavljene in so prešle l. 1911. pod izključno vodstvo pokrajinskih oblastev, so izgubili stariši ves vpliv na ljudisko šolo in s tem je dosegla borba proti veronauku višek svojega uspeha. Kmalu po vojni je nastal mogočen preobrat. Povzročili sta ga dve veliki italijanski stranki: popolarska in fašistovska. Prva ima kot izrecno krščanska stranka versko šolo na svojem programu, druga pa hoče nastopati kot obnovitvena sila države in si je postavila cilj, da obnovi in vzpostavi tudi verske vrednote. Sedanja fasistovska vladla &e ni izickla samo za zopetno uvedbo veronauka, temveč namerava tudi postaviti vso šolsko vzgojena izrazito verske podlago. Kakor v mnogih drugih pomeni fašistovska revolucija/ Roiakl! Ne zabito na Šolsko društvo! davkom, ki bodo prccej težki in ki bodo imeli vse napake prejšnjih. Radikali &o -torej zadovoljni in zadovoljen je tudi Radič, ki uživa vse prednosti opozi-cionalne stranke. V Belgrad ga sploh m. Le tu in tam pošlje kako lastavico v Belgrad, da odvrne od sebe neprijetnosti vladnega pritiska. Obenem pa se pripravka na svoje «tretje velike manevre«, ko bo dobil ne samo 70, item-več kar 120 mandatov, kakor o sebi rad pripoveduje. V koliko se bodo te nade tudi uresničile, fe druga stvar. Pa pustimo nehvaležna prerokovanja! Trenutno je g. Radič ne konju. Ima dobre posluštts zaveznike, ki vrše težaven £n skrajno nehvaležen posel. So most med Radićem m radikali, ki ae pa mostu poslužujejo le v to, da ga po upe rabi zmšk.c. Saj že eedai agitira Radič proti stranki dr. Korošca, in y *Slobod-nem domu» obdeluje «klerikalce* in *pope» :v verzih in v prozi na tabo brezobziren način, da bi se še bivši kranjski liberalci mogii marsikaj naučiti. V 6e težjem položaju pa so Spahovci. V rev izioni stičnem bloku so nekako peto kola, ki ga vozi Radič iz mafeeti dane« še s seboj, ki ga bo pa o prvi priliki, gotovo- pa po njegovi obrabi, zavrgel. Se fce2avn«j5e pa je za SpaHovce stališče radikalov. Tj smatrajo Bosno za srbsko pokrajino, Ifri |e cBvojena na sabljo. Zato Spafaovcem sploh ne pronavajo pravice, da bi delal) kako avtonomijtično politiko in jkn zamerjajo zvezo z Radićem tako zeio, da se z njimi aplofc pogajati nočejo. Radikali se vežejo pač z maoedonskimi Turki, nikakor pa ne t jugoslovanskimi mohamedancL ki,morajo ubogati in vrSiti srbsko politiko. Celo na prvih sejah. ekupSSine, ko so bili Spahovci čisto prijetna opocicija, so radikali odkrito podpirali v Bočni afih nasprotnike m daratt prednost akbpi* Mntfajhra. V nobenem rožnatem položaju pa tudi niso demokrati Prvič veJia edino njfcn vsa jeza združene opozicije. Valed svojeg* odločnega se je imelo izvršiti zedinjenjc italijan- {___. skega nareda v eno» enotno državo. Borba važen preobrat tudi v tem oziru. Sprtoo proti veronauku v šoli je bila potemtakem takega razpoloženja sedanjega režima je ena iznred oblik takoimeovanega proti- torej gotovo, da se pri izenačenju naših klerikalnega gibanja, pri čemer pa se tedaj ljudskih šol & šolami starih pekrajan verou .......* " " nauk ne bo odpravil. Treba pa je nagtasiti, da bi ne bila rešitev, kakršno je napovedal minister Gentile v svoji nedavni izjavi, pravzaprav nikako* rešitev. Že suha iogika zahteva, da naj se verski pouk poveri katehetu po poklicu, t. j. duhovniku1 in ne učitelju. Zraven tega bi ne pomenila taka rešitev nikakega napredka, temveč bi bila le klavern povratek k Casatijevemu zakonu iz I. 1859. Če pa sme veronauk zopet prestopiti prag Šolskih vrat in zavzeti svoje mesto, med obveznimi učnimi predmeti, ni mogoče razumeti, zakaj bi- bila ta vrata zaprta katehetu — d'uhovnik-j, katerega priporoča že sama narava njegovega stanu kot najbolj poklicanega in obenem tudi kot najizboriicjšega vere,učitelja. bilo priznano nekako prvenstvo, za sred nje šole je bila določena ena ura veronauka na teden pod vodstvom «direttore spiritua!e» (duhovnega veditelja), a glede ljudskih šol je predpisoval omenjeni zakon, da morajo vsi učenci obiskovati pouk v verstvu (tudi tu mu je odmerjena po ena ura na teden). Izvzeti so bili le tisti učenri, katerih stariši so dokazali, da je preskrb- DNEVNE VESTI Doktorske izpite iz ekonomije in socijolo-Lfodu — dajali krive informacije in nasvete. HA In I. J _ ' » ------X_*______t_______Z Ti n ir&t n« nI«! -«H t .> ."J J 4 17 lrTIVirm T\f~\ ^ t M— Ž i je je položil te dni z izvrstnim uspehom znani istrski rojak in novinar g. Mijo Mirkovič iz Rakija u Istri na vseučilišču u Frankfurtu. Njegova disertacija se je glasila: «0 vzrokih ki zs.krivlja^o, da slovanski narodi zaostajajo na gospodarskem polju s. Mlademu gospodu doktorju in njegovim srečnim starišem naše iskrene čestitke. Diplomiran violiniff/. Karol Pahcr, mestni učitefcj na Kstinari, je napravil te dni na bo-1 on j skem konzervatoriju, absolventni izpit iz vijoline z dobrim uspehom. Čestitamo. Medsebojno spoznavanje je glavni predpogoj za mirno so£ttje med raznimi plemeni. Če hočeš prav urediti svoje postopanje z drugim člo\ekom, je treba najprej, da ga prav poznaš. Istdtako je potrebno, d"a predstavniki države, v kateri živijo tudi drugorodci, temeljito poznajo položaj in svojsivenosti teh poslednjih. Se le potem morajo zavzeti pravilno stališče v namen skupnega mirnega življenja, da bo na korist države in naroda, ki tvori večino. Tako govorimo mi vedno-našim oblastnikom. Pri fi svetovalci so jih zavedli v krivično postopanje z lažjo, da smo mi pod prejšnjo vladavino uživali prednosti in privilegije na škodo italijanskega življa. Zato so jim svetovali, tla se mora to na umeten način pomnoženo slovansko prebivalstvo raimaroditi in asimilirati čim prej. In naši gospodarji so, ne da bi zahtevali kakih dokazov, slepo sledHi tem nasvetom in so enostavno prezirali vse dokaze, ki so jim jih predlagali zastopniki našega naroda. V tem ^ __ pravi ^Istarska Riječ* predvsem pogreška za nas usodne in tudi za državo pogubne politike. Posledice njihovega popolnega nepoznavanja našega elementa in slepega zaupanja v krive informatorje se razmabajejo v neopisna nasilja proti kulturnim in političnim dobrina m našega izmučenega narodal To krivičro postopanje se izraža tudi v odkritih napadih precejšnjega dela italijanskega tiska na n^se goloroko ljudstvo, ki ga — na sramo»to svol^ raz-kričane liberalnosti — omalovažujejo kot — sužnja. Posebno značilno je dejstvo, da mnogi državnih nameščencev, ki prihajajo sem rz starih pokrajin, s početka svojega službovanja Ha to v deželo a povsem krivimi nazori o raz- j pravično postopajo z našim ljudstvom, da pa merah m ljudeh v n)». Mesto pa, da bi »e bili | kmalu potem spreminjajo svo-je postopun}* trudili, da bi se na zanesljiv način poučili in j preiti nam. To dejstvo dokazuje jasno. Itak« temu primerno določili svoje postopanje, so vplivajo nanje naši domači drugorodni sose:V nastavljali svoja ušesa ljudem, ki so jim name- ter rih okružujemo s svojo mržnjo proti nam. noma — ▼ svojem sovraštvu proti našemu na- Dokler se naši oblastniki nc otresejo krivo V Trata, dne 24. junija 1923. «£Dmosr» TU. sridobtjenih predsodkov, dokler ne bodo prihajali k nam z iskrenim namenom, da izpo-pcaio blago in dobro narav našega ljudstva, ti vestno vrsi svoje državljanske dolžnosti m Mi bratskega in ena!«) prav nega sporazuma: iloUej ne bomo mogli nikoli verjeti nobeni priliznjeni — frazi o pomirjznju! Prvo in najpotrebnejše je: spoznavajte nas! Sprememba železniških urnikov. S tem perečim In za na£o deželo tafco važnim vprašajem se je pečal že «.Piccoio» z dne 10. . Danes ob lOih vaja za moški zbor v društvenih prostorih. — Odbor. Nogometni odsek — S. D. «Adria». Danes skupne vaje, shajališče pri Sv. Jakobu pred ne£a prenivi^.tva občutno zadeto. Da -a ne j gostilno DKD, točnoi ob SJ« zjutraj odhod__na občutijo tega clirajno skrčenega promet; am® kraški gostilničarji, ampak da zadeva škoda vs.e prebivalstvo, je razumljivo, ker gostilničarji vsled skrčenega obrata odkupujejo v zelo mali meri ^ ino in cr. prideike cd kmetovalcev. Da ne preliravam, se lahko vsakdo prepriča, č-i vpraša kakega kraškega gostilničar-[a, ki bo še pripomnil, da se \z število izletnikov od 1 junija dalge skrčilo na tretjino. Nadaljno utemePievanje je odveč. Ravnateljstvo. državnih železnic bi moralo v sličnih slučaji i postopati na ročin, da ščiti kolikor mogoče koristi dežele, od katere zavisi razvoj in tudi obstoj te proge, posebno še, ker osebni vlaki gt tov;» ne poelujejo s tako izgubo kot brzo vlaki. Pričakovati je, da se bodo merodajni činitelji zavzeli, da se cdpomore temu nevzdržnemu položaj*.! z zepetno vzpostavo osebnih vlakov. V sit čaju, da je nemogoče dnevno pa vsaj ob nedeljah; če na drugih progah vozi po več nedeljskih izletniških vlakov, imajo pravico zahtevati tudi naši Kraševci svoj nedeljski vlak, ki je pred vojno že vozil. Uprava: državnih železnic je lahko prepričana, da ne bo trpela ni-kak i izgube, KraŠevec. Za pouk in kratek čas, V Kurtatscim na nemškem južnem Tirolskem so inveH minulo nedeljo gasilsko slavrajst. V soboto pa so prišli orožniki in so prepovedali noŽnjo gasilske — čepice. Utemeljevanje te prepovedi ni znano. Nato se je nekaj zastopnikov občire hitro odpeljalo s tako čepico k prefektu v Trident, da bi j>im razkril nevarnost take čepice. In gl-ejte: niti prefekt, niti kvestor nista našla nič izpodtaJrfivega na čepici. Iz previdnosti pa so se mo^i' obrabi tudi do ped prefekta v Ca vele se. Ta pa jim je da} zaželjeno pojasnilo. da so Le čepice nevarne za — države!! Zalo da mora vztrajati neomajno pri prepovedi In tako so prišli na oni slavnosti do ime-nitnečai, zares nenavadnega prizora: gasilci so slavil svo^e starce pač v uniformi, ali — s ci-vilsici klobukom na glavi!! Upravičeno pripo-mi«a Der TrroIei»: PrepoŠčatno bistrovidno-sti čitsiel^ev — saj je d potrebno mnogo — naj sami razsodijo, ko pot po tolažbo v svo jih težavah. Še nikdsr pa ni težilo našega na roda tcl-ko bridkosti kot pričujoča ura. Zato ce rade'amc, da se oglasi, kljub temu, da je sv. Gora razdejana, veliko števila romarjev, k: pohite po uteho k Mariji, Čeprav ri Sv. Andreju) v soboto 7. julija ob 17.25, Vrača ee iz Gorice (državni kolodvor) v nedeljo 8, julija ob 7. uri zveče«-. Prihod v Trst ob 9,15. Cerkvenim oskrboištvom fn županstvom. Uradni «-Osservatore Triestino* je objavil dne 20. t. m. okrožnico, s kaiaro naznanta vsem, javnim bitjem, da morajo predložiti prošnje do vežbaKšče. Po končanih vajah sestanek. Ker so važne točke na dnevnem redu, je dolžnost vsakega člana-nogometnika, da se ga gotovo udeleži. V slučaju, da bo dež, odpadejo vaje, sestanek se bo vršil eno uro po napovedanem odhodu pri Sv. Jakobu. — Vodja. Zveza »Marijin Dos*» ponovno opozarja si občinstvo, na St; Majcenovo i^ro *De rekviziti so na prodaj po ugodni ceni. Ponudbe na upravrrištvo pod «Koli in potrebni Po-(890) ise». V SKLADIŠČU Via Pauliana 1, vogal Piazza Liberta se prodajajo po cenah brez konkurence spalne sobe, popolne, z mizico in dvema stolicama po L 1100.— poročne sobe od L 2000.— naprej, obedne sobe s stolicami s pristnim usnjem od L 3000.— naprej, pohištvo za letovišča, kuhinje, stene in omare za predsobe, garniture za klube, sobane, Eopolne oprave za urade, tudi posamezni osi. Velika izbera stolic, naslonjačev i. t. d. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Pohištvo v tranzitu po posebnih cenah. Samo v Via Pauliana 1, vogal Piazza Liber ta 888 PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševaleč Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III. (6) SREBRO, zlato inl>riljante plača več kot dru; Pertot, via S. Franeesco 15. II. SPALNA SOBA, hrastova, suha s krasno psiho, prvovrstno delo, s popolnim jamstvom, se proda po zmerni ceni. Skladišče Via Udi-25. 886 ne NOVI DOHODKI. Spalne sobe iz hruškovega, mahagonijevega, jesenov ©ga, hrastovega, bukovega lesa, obedne sobe iz palisandra, ruja vc, hrastove, pisane, sobane, kuhinje po posebno nizkih cenah. Skladišče Via Udi-ne 25. 887 POSESTVO, v dobrem stanju, pripravno za vsako obrt, obstoječe iz hiše, hleva, shrambe za vozove, dvorišča, vrta, njive, dveh travnikov in dveh gozdov, se proda. V hiši sta sc nahajali gostilna in trgovina nad 80 let. Pojasnila v Volčah 78 (Tolmin (840) DVOKOLESAi šivalni stroji, posamezni deli in orodje po zmernih cenah. Sprejemajo se tudi popravila. Delo točno Lado Petrič, mehanik, Trnovo pri II. Bistrici. 858 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje pc najvišjih cenah plačuje edini grosbl Belleli Vita. via Madosnina 10, L 32 BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba, zajamčena tajnost. Madonnina 10-11 (860) G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz voz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic X*t vaičkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 TRGOVINA, na prometnem kraju, ki je dobro uspevala a se je radi smrti opustila, se da v najem. Tudi soudeležba s primernim kapitalom mogoča. Cenjena ponudbe na uprav-ništvo pod «Trgovin a» 868 TRGOVSKEGA POMOČNIKA, sprecerijbke Ajdovščina« 874 stroke, sprejme Anton Slokar, V VEČJEM MESTU na deželi se išče trgovska pomočnica, vešča popolnoma trgovine z mešanim blagom in železnino, kakor tudi ita-Jjanskega jezika. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana prosta. Ponudbe s spričevali naj se pcšljesjo na tvrdko: Val. Lapajne, Idrija, trgovina z mešanim blagom in železnino, 875 STANOVANJE, z 2 do 3 sobami in konfor-tom, se išče proti plačilu troškov. Naslov pri upravništvu 877 NOVI DOHODI mlatUnic in čistilnic za žito. Jug. Righi &M. Vidovich, Trst (8) Via Sani-ta št. 8 (vogal via Porporella) 878 ELASTIKO za cepljenje trt prodaja m i rodil-niča Cillia. Via Roma 20 879 SOBA iz mahagonije vegj da po zmerni ceni. V. gerio 232. a lesa, svetla, se pro-Blažina, Via P. Ver-880 IZREDNA PRILIKA. Najfinejši klobuki od L 30.— naprej samo v Maison Ehic, Giorgina Morgutti, Imbriani 2. 870 SBBJI, kridalizirau, bala, Ust?, uatrife-9irn». zi pni!«. L3G i Kiten, risana, n3jba!jsa vrsta, f solili ie vretak. LBfiCE na st}c L mtaMtau. Takti SOjiLEt. ISKRO kanspiijfla is praseaa sena, gar-tiia, laoeca nefe?. Ina, nis-oljnit za steklo. UM na aaa&6UUT£ EI3-VL BUU tel H!-BUVllCElI C£MEHT. OtTDVA SIS11M, aj. tisti, ra jnSitni snhe 83"/0 jR W°o. ULTMMSR1B, ■eier. za parile, Siikaaji iti SADSA. IKPtt, M, naraven uftalina. nrtesni pnfc kafra, muka-hfri, pa rkelai vosih listiio za kovise. P6KLIHE, !zki i. f. i. ERGA KEH1ČH0 - TEHNIČNI ZAVOD Trst, Via Pler Luigi da Palestrina štev.. 2 429Q00 udov Zato kupujte „PEKATETE"! So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. 41/8 Hali oglasi se računajo po 20 atol beseda. — Naimujto pristojbina L 2,—. Debele črk« 49 fltot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—* Kdor išče ehižbo* plača polovično GOSPODIČNA s pisarniško prakso, vešča slovenščine, nemščine in itaFanščine v govoru in pisavi, strojepiska« išče primerne službe. Cenjene ponudbe pod «Pri-venr, kar sem zvedela odf mega. Mi ni povedal vsega iz lastnega nagiba. Nekaj sem izvlekla iz njega s prigovarjanjem, nekaj z vprašaji. Namenila sem se zvedeti vso resnico in jaz menim, da sem jo tudi zvedela. Do smrti svoje matere je vedel ravno tako malo o resničnem razmerju med njo in njegovim očetom kakor ostali ljudje. Ko je umrla, mu je oče to povedal in mu obljubil, da bo za1 svojega sina vse napravil, kar bo v njegovi moči. Umrl je, ne da bi bit kaj ukrenil, še oporoke ni bil napravil. Sin (in kdo bi mu zameril?) je bil tako premeten, da je sam vzel svojo usodo v roke. Prišel je takoj na Angleiko ter prevzel posestvo. Ni bilo pač nobenega, ki bi kaj sumil. Oče m mati sta živela vedno skupaj kot zakonska — in nihče med onooi redkimi ljudmi, ki so bili znani z d rutino, ni' pomislil, da bi noglo hiti drugače. Zakoniti dedič je bil neki oAMjtn sorodnik, ki ss mu m niti od daleč sanjalo« da bo kdaj podedoval to pose- stvo, tudi je bil zunaj dežele, na morju, ko je umrl oče gospoda Persivala. Do tu ni našel torej nobene težave in prevzel je posestvo, kakor da se to samo ob sebi razume. Toda denarja sc ni mogel izposoditi tako lahko, kakor je prišel do posestva. Dvoje reči je bilo zato potrebnih. Prvič je potreboval krstni list, drugič pa poročno izpričevalo svojih stariSev. Krstni «st je bil takoj tu — on je bil rojen v inozemstvu in to spričevalo je- bilo pravo. Z drugim pa je bila stvar težavnejša in ta težava ga je privedla v ARwelmiifgham. Bilo je pa še nekaj vmes, sicer bi bil šel rajši v Knowlesbury. Njegova mati je živela tam, predno se je seznanila z njegovim očetom, pod svojim dekliškim imenom. V resnici pa je bila poročena, poročila se je "na Irskem, mož pa je grdo ravnal z njo in pobegnil z neko drugo ženska. Te stvari imata iz zanesljivega vira. Gospod Feliks je navedel svojemu sinu ta vzrok, da se ni pmočil z njegovo materjo. Morda se Vam bo Čudno zdelo, da ni sin poskušal svojega početja v cerkvi v Kmowlesbury-iut ko je vedel, da sta se njega roditelja spoznala v Know-Iesbury in je bilo torej bolj na messtu izpričevalo, ki bi potnj&lo, da sta se poročila ▼ Knowlesbury. Vzrok je bil v tem, da je župnik, ki je bU uslužben v cerkvi v Know!esbury v 1. 1803., (leto dozdevne poroke njegovih sta-rišev) le živ, ko se je on >. 1827. polastil posestva^ Ta neprijetna okolnost ga je prisilila, da je raztegnil tvoje delovanje do nas. Tu ni bflo one nevarnosti, zakaj župnik naše cerkve je bil Se več let pod zesnlfo. Altodtaringham pa je bil ravfio tako prikla- den za njegov namen kakor Knowlesburv. Njegov oče je odvedel njegovo mater iz Kncvv-lesbury ter se nastanil z njo nedaleč od našG vasi v majhni vili ob reki Ljudje, ki so poznali njegovo prejšnje samotarsko življenje, s0 niso čudili temu uiti pozneje, ko se jc poročil* Če bi ne bil po svoji zunanjosti tako ostuden, tedaj bi utegnilo vzbuditi to samotarsko življenje v družbi z damo kakšen sum; tako pa se ni nihče čudil, da hoče skriti svojo grdo iu pokvečeno telo pred ljudmi. Živel je v naši soseščini, dokler ni podedoval Parka. Kdo b1 bil mogel po tri- ali štiriindvajsetih letih reči« da se ni ravno tako tiho in neopazno poročil v Allwelminghamu, kakor samotarsko je bila njegovo ostalo življenje, posebno ko je oni duhovnik umrl? Na ta način je prišel torej njegov sin do zaključka, da' je naš kraj najpripravnejši za tajno ureditev njegova zadeve. Morda Vas bo presenetilo dejstvo, da to, kar je izvršil v cerkveni knjigi, ni bila morda končna posledica dolgega razmišljanja, ampak da je bil sad hipnega dosnislcka. Njegova prvotna misel je bila: iztrgati iz knjige list odgovarjajočega leta in meseca ter ga skrivaj uničiti. Nato bi se imel vrniti v London; ter naročiti svojemu odvetniku, 'iaj mu preskrbi potrebno poročno izpričevalo in bi ga pri tem seveda čisto nedolžno opozoril na datum iztrganega lista. V tem slučaju ne bi mogel nihče trditi, da njegova roditelja n i-s t a bila1 poročena. Ne glede na to, ali bi bil dobil v teh okoliščinah denar na posodo ali ne (on je bit mnenja, da bi ga dobil), je imel pripravljen primeren odgovor, če bi bilq sploh vdaj ogroženo ngegovo pravo na posestvo in > naslov. IV. 3SDM0ST* V Trstu« dne 24. junija 192 i. ^Učiteljsko društvo za Trst ia okolico* vabi ] pilo s to knjigo svo,e člane na izvanredno zborovanje vrši v petek, dne 29. t m. ob 10. uri v kovljahJ Ker je dnevni red zelo važen, prosimo, da se udeleže zborovanja če le mogoče, vsi člani. — Odbor. ki se stane vezana: Bar- mogoč en korale naprej. Knjiga Iz tržaSkega živfjenia Gospodlnlstvo in strupenih gob. S 75 barrankni tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotm Humek, ; ravnatelj meščanske šole v Mariboru. V Ljub-Prevrtana blagajna. Pred sinoćnjim so se Ija^i 1923. Založila Jugoiovanska knjigama. neznani svedrovci s pomočjo ponarejenih kiju- Cena Din. 100. če v spiaziii v skladišče piva Volpich, ki se na- Slovenski gobar se je na svojih prijetnih in liaja v ulici Lazzaretto vecchio št 48, ter «ope- koristoih go^ih irfetih dasedaj posluževal cir«li» železno blagajno; napravili so na njem v&einoma „„^fl, « voditeljev*, da imenujem levi strani irioglato odprtino, skozi katero so mcd znajximi ^ ncka1cre: £d. Michaela, v treh pobrali znesek 1500 hr. ki je bil spravljen v kn^gah ^ ^udeki i^aji, Migulo, odličnega švi-blagajni. carskega gobarja Julija Rothmavrja, elegant- Tatinski obisk. V odsotnosti 21-letne Eli za- nega Gramberga ali pa priporočite ga Sydowa. bet,- O Anioni, stanujoče v ulici Ginnastica št. Ko se je med svetovno vojno začelo širiti zani-31, so neznani zlikovci <»obiskali» njeno stas- manje za «mesorevnih» tudi pti nas, se je ve-novanje ter odnesli razno perilo in obleke v pripravljanje in uporabo gob. Gobar, ki kamor so pristojni. ^ se ravna po danih navodilih in pozna strupene Ker jo >e mož zapodil, se je zastrupila. V in užitne gobe po slikah in opisih, se ne bo »Edinosti- od 13. t. m. smo poročali o neki bal zastrupljenja, kajti več ljudi se zastrupi s Lini Turk, stanujoči v ulici Coroneo št. 5, ki pokvarjenim mesom, s klobasami in ribami, je varala svojega odsotnega moža ter zane- kakor pa z gobami. V tem oziru naj že ljudska iparjala svcr;e otroke; najmlajša hčerka Josipi- jšoia poskrbi za primeren pouk. Kdor se je na »c bila vsled zanemarjanja s strani matere kdai ukvarjal z gobarskim imenoslovjem, ta rcio obolela, da so jo^moraH prenesti v mest-j ve, koliko težav in truda je imel pisatelj ravno no bolnišnico. Mcž Turkove, ki se je tedaj j na tem polju, zakaj skoro vsak kraj ima svoja r.rjdi! na službenem potovanju — je namreč j posebna imena; često služi isto ime za razne je pred kratkim vrnil doimov. j,vrste. Slovecskim nazivom so dodani še srbohrvaški, nemški in latinski, kar bo potrabnost mor TaV l ar, — se r; po svojem prihodu je izvedel od sose o nemoralnem vedenju soproge. To ga je da je izgnal razjarjen ženo tako živo zadelo, hiše ter ji prepovedal se vrniti. Turkova js ! vlaganju v kis. knjige izdatno povečalo. Za opisi slede kratka navodila o razni porabi gob, kaker o sušenju. Hvalevredno je, da obravnava tteftjica Druga pomnožena in »HI M. Humek, višji iz____, _ _ .. ... zaman prosila, naj ji odpusti: mcž je ostal gluh1 gobovih ;uhah. Našim gospodinjam - kuharicam za vse njene prošnje. Ženo, ki se je čutila po bodo dobrodošli podrobni recepti za priprav J^ nrsi< r,A « n ft-rti* ittr '|| 11* nm^pva i K rwtr< V* 1 I lw !«U -im Sa lastni krivdi prepuščena svoji usedi, je moževa Ijanje gobovih joda, ki bi jih mogli seveda še po-nr -pravljivost spravila v obup; sklenila je množiti, toda že teh 30 receptov svedoči kako umreti. j malo pažnje smo dosedaj posvečali tej strani Pred sinoćnjim se je podala v gostilno «A11 naša hrane, ki jo v dobi splošne draginje ne buon bicchiere* v uHci S. Lazzaro, kjer si je j smemo podcenjevati. tedaj nahajal njen mož. Prosila ga je zad^krat, Izreden kras pa so barvane slike, ki jih je naj H odpusti ler naj jo sprejme zopet v hiše. ; umetniško izvršil naš prepriznani ilustrater D. Toda tudi ta poizkus se je izjalovil; mož je Humek. Na 75 tabelah pojasnjujejo Begove pišate tudi samokuhar obširneje?. Poleg kratke m jedrnate razlage o bistvu samokuhatja, podaja pisateljica tudi nekaj jedilnikov z navodilom, Ikako pripraviti dotično jed za kuho v Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih Isamokuharju. Ko bi se gospodinje bolj sezca-. . ' ~ nile z uporabo samokuharja, bi na deželi ka- kor v mestih gotovo ne bilo Liše, kjer bi sevsaj .ob gotovih prttikads posluževali te \igodnosti. Knjigo krasi veHko slik v barvotisku.- Ra-zun onih, ki so bile že v prejšnji izdaji, prinaša knjiga nad 76 slik od gob. S tem od^o-more knjiga za enkrat velikemu pomanjkanju tozadevne literature. Že spričo te velike množine slik .je cena Don. 220 res nizka. Naj torej ne bo hiše, ki si ne bi omislila te knjige, bodisi v nadaljno lastno izobrazbo gospodinje, bodisi da s tem gmotno podpira našo praktično-gospedarsko-gospodinjsko literaturo v povzdigo slovenske kulture. Prodaja še v Trstu pri Stoki, v Gorici v Nar. knjigami in v prodajalni K. T. D. . Sadje t gospodinjstva popravljena izdaja. Priredil sadjarski nadzornik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din. 30."* . V kratki poljudni in jedrnati obliki pojasnjuje pisatelj splošne pojme iz sadjarstva, kako re sadne izdelke iz najrazno vrs tn e j šega sadja, vlaga v svrho razpošiljanja. V drugem delu knjige se obravnava vkuhavanje vseh pri nas znanih sadnih plemen s priprostimi in novodobnimi pomočki. Zanimivo je poglavje o sušenju sadja. Z besedo in števiJpomi slikami razlaga pisatelj sušenje od naijprimitivnejšega načina v krušni peči, noter do najmodernejše električne sušilnice. Preprosta, toda v splošnem prav dobra brezdimna sušilnica je pojasnjena z več natančnimi načrti, da si jo zamore vsakdo sam postaviti, škoda-, da ni pridelan. še kratek opis, ki bi gotovo dobro služil raznim zanimalcem. Vendar bo pa oni, ki zna čitati načrte, tudi brete tfega pogodil pravo. V razpravi o mezgah in marmeladah ianamo kratico in izčrpno navodilo za naprvo omenjenih sadnih izdelkov iz raznovrstnejšega sadja. Upoštevajoč visoko redivno vrednost mezg in marmelad je v največjem interesu vsake go-o gobovem estraktu, prašku, o | spodirije, da se a temi iždeui pravočasno oskrbi. Koliko sadja gre pri taas v zgubo, ki bi sei brez posebnega truda in stroškov lahko posušilo odnosno predelalo v mezge in mar- vztraja! pri svofem sklepu in ni hotel o nji nič vedeli. Spričo te zavrnitve je ženska mislila, da je rjena t soda zapečatena. Obupana je šla iz gostilne in ko je bila na ulici, je vzela iz v zadregi glede določitve posameznih vrst. Vidimo gobo v njenem prvem razvoju in doraslo, cd zgoraj, spodaj in od strani, često v rečne torbice steklenico s karbolno kislino ter njeni značilni okolici med lisitjem, iglov;em, ali izpila njeno vsebino. Kmalu nato se je zgrudila travo, z narezanim klobukom, da vidimo barvo na tla v strašMh bolečinah. Mimoidoči ljudje j mesa itd. Nobena ljudska in srednja šola ne so ji priskočili na poincč in nekdo je obvestil ( bodi brez teh krasnih učnih pripomočkom. Bedi o dogodku rešilno postajo, toda ker je bil v, knjiga, ki je prva te vrste v Jugoslovanski tistem času zdravnik drugje zaposlen, so ljudje, J strokovni književnosti, toplo priporočena. Pro-med katerimi je bil tudi mož Turkove, položili j daja se v Trstu pri Stoki, v Gorici v Nar. kmji-zas^rupljeno v javno kočijo ter jo prepeljali v garai in v prodajalni K. T. D. mestno bclnišnico. Tam je zdravnik Turkovij Slovenska kuharica, priredila M. S. Kalin-izpral želodec, toda kljub temu je ostalo njeno stane nevarno. Vesti a Goriškega Nov odvetnik. V sredo, dne 20. t. m. je položil g. Dr. Stojan Brajša, koncipijent pri odv. Dr. Podporniku odvetniški izpit. Mlademu odvetniku naše častitke- Igra prirode. Pred par tedni se je vračala v Sočo čreda ovac iz paše. Ob povratku se je pomnožila čreda z dvemi malimi srnicami, samcem in samico, ki sta krotko skakljala za čredo. Nebogljenčka je prevzel v oskrbo tamkaj melade. V Angliji, Nemčiji, Franciji je skoraj ni hiše, kjer bi teh izdeJkov ne poznali m visoko ne cenili. Tudi o pomenu sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, ni treba izgubljati besedi. Saj je vendar znano, da niso te pijače nič druzega kot «tekoče sadje*, • ki uplivaijo kaj _______ ______ _____blagodejno na človeški organizem. Kako si opise tako nazorno, da ne boš meAda nikdar omenjene pijače napravimo v najpriprostejšem gospodinjstvu, nam razlaga gospod pisatelj z njemu lastno poljudnostjo. Zaključek drugega dela tvori navodilo o sadnem kisu (octu), kar bo gotovo ugajalo našim gospodinjam. Ko bi dobil ta oddelek še dodatek na-. pravi in ravnanju a .sadnim vinom ali sadjevcem», bi imeli popolno knjigo o sadni uporabi. Želeti je, da se to zgodi pri bodoči tretji izda«. Tretji de! knjige se peča s konzerviranjem raznovrstne zelen jadi v kisu, slani vodi itd. Tudi sterilizaciji in sušenju a« posveča potrebna pokornost. Škoda, da se m pridelala kratka razprava o kislem zelju, v katerem Se pri nas le redko pravilno postopa. Kljub temu je z mnogimi slikami in barva- .Prire šek, učiteljica na gos^btdinjski šoli. šnji župni upravitelj g. Munih, zapuščeno mater ka ktlharica^ Izpopolnila m predelala S. M. pa jim nadomešča ovca, ki ju dofji. Napoved zemljiškega dohodka. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici ooroča: Prijavljanje čistega zemljiškega dohodka v slovenskih občinah Furlanske pokrajine lepo napreduje Ponekod je delo že dokončano. Upanje je, da bo do 30. junija 1923 prijavljanja povsod v redu. — Pri osrednji vladi so se napravili koraki da bi znižala nekatere postavke v tabelah. Tudi v tem pogledu imamo ugodna obvestila. Znižanja se potem izvršijo uradoma, ako bi davčni obvezanec ne mogel več sani izvršiti tega. Radi .tega r.aj si priskrbijo občine, kakor je že sicer rečeno v navodilih, natančen seznam vaeh prijavnikov, tako , „ . . ___ Založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1923. Cena v platnu eleg. vezani knjigi Din. 220. Opažamo, da se novo življenje probuja na našem književnem polju. Vsekako razvese- Kljub temu je z mnogimi ^ Ijivo, da celo sedanje neugodne povojne raz- nimi prilogami bogato okrašena knjiga, vredna mera ne ovirajo agilnosti Slovencev, njih te- svojega denarja in bo dobro služila kot učna žnje navzgor. Pri tem ne pride le teoretiška----1- — —--Ur^lriU in kmetii- stran ved in znanosti na svoje, ampak književnost se je začela ozirati tudi na njih praktično stran in začela podavati javnosti knjige praktične vsebine v splošni dobrobit ljudstva. Take praktične vsebine je sedaj na novo izšla sedma izdajat Magdaletoe Bleivveisove < Slo ven- eti cita Kalinšek, šolska sestra, če je še prejšnja izdaja našla pot v marsikatero hišo, bo gobervo vzbudila tem večje zanimanje sedma izdaja, ki je zelo izpolnjena in pomnožena napram prejšnjim izdajam. Že kar pri naštevanju kuhinjskih modelov in drugih priprav zadenem o na veliko s po polnite v; pomnožena je ta knjiga od 26 do 69 slik, kar zelo olajšuje delo v kuhinji zlasti začetnicam, ki si ne vedo pomagati, če se niso vežbale v večji kuhinji ali če niso obiskovale gospodinjske šole, da bi se seznanile z uporabo teh modelov in priprav. Spopolnjena je nadalje knjiga v svojem teo-retiškem kakor praktičnem delu. V teoreti- pcmoček na naših gospodinjskih in kmetij skih šolah. Gospod pisatelj je tibral tadi v drugi izdaji svojo pot ter se izognil dosledno številnim suhim receptom kakor čžh nahajamo češče po podobnih drugih delih. Knjiga ?e s tem mnogo pridobila in je želeti da najde topel sprejem v vsaki izobraženi slovenska hiši. Prodaja se v Trstu pri Štoki v Gorici v Nar. knjigarni in v prodajalni K. T. D. _ Borzna ooroilla« Tečaii: Trst, 23. junija Coratleh • • • Palmatfa . • • OeroHmich . Likera TrieaUna Lhfd • • » • 1 v slno • • • Kartlnotl«k • • — ituanviu IIUIW1 paaurmm . _______ OcSAniS • • da bomo mogli na njihovi podlagi sami kon-|gkem <}elu l0bsega knjiga mnogo več iz teorije Piamuda ............ trolirati, ali so se v korist davkoplačevalcev. kuh^ in to glede rtcorctiških kuharskih izra-, Tripcovlch . • . . ....... po 30. juiuju izdatne olajšave tudi v resrnci, k^kor tuid glede živil. Pri živilih je od....... uradno popravde v ze predloženih napovedih. | deIek gc:bah znatno pomiH>ien s tem, da sej "g™..... Glede travnikov svetujemo, da se vst označijo prcvczi opis gob iz knjige «Naše gobe« ^ Ctmant ipaUto......... - • ket zemljišča, k; spaaajo v /retji razred. V|Ante Begu Res da ^ gobe naprain ostalimi Valuta na tržafl«® tffa . • • . gorovju se dohodki travnikov sploh ne napo-1 živilom obširneje opisane, a je utemelj« vejo. Iz zagotova, ki ph imamo, se dohoden za; na9 Slovencih premalo poznamo gobe. eno kravo, če tudi služi le za mleko m pleme - ne bo upošteval tam. kjer davčni obvezanec nima vsaj dva h&ktarja zemljišča. Kdor ni Še napravil prijave, naj se v tem zmrslu ravna sedaj, to ie naj čistega cJohodka za tako ze ljišča. Legenda sv. Vida: Opozarjamo slavno občinstvo. da bo samo danes v nedeljo prilika videti to lepo dramo v Trgovskem domu v Gorici. Uprizoril 90 bo Goriški godb eni kro- eno. Pri Mnogo mladih gospodinj se kar malo prestraši, če vidi drugo gobo kot navsISne'ga gobana: in vendar imamo toliko dobrih užitnih gob. S tem opisom pa se bodo naše gospodinje bolj se- W ne prijavi, ak„ „ima vsaj 20.000 -H zeaJ- • ^ft j HŠffSS "a drago in ne ravno povišem zdravo mesno pre- j ađgiejy fanti papirnati • * . • • hrano. Nemška kuhinja ima mnogo več jedi iz gob in Nemec je praktičen; naj še slovenska gospodinja tako napravi in prav bo. Testa so pomnožena za tržaško, sirovo in i£nkc krona • * • • avstrijske kron* . . Češkoslovaške kron« dinarji • • * • • • lejfl marka dolarji 0.25 1923. , 311 , 32') 1171 , 407 1405 051 , 129 132 6-5 , 270 500 340 224 0.3J 0.0310 0.0321 6670.— 67.10 »5.10,— 25.40 10.15,— 11.25 0.0170 0.0i SO 22.10 22.20 187.60—13S.SJ0 397.—.—400.— 102.15.— 102.75 žek, ki deluje izključno kot kulturna organi- ohlapno itesto: koj nekaj izprememb za postne ^ r, m, C\ Z«« i n /vtrrt ir nrtn/vp l mnpannm 1 • _!' i«__>_____9*_f —1 * — - ' - t« zacija v Gorici in je gotovo v ponos Goričanom zato je vsakega meščana dolžnost, da se ude- dri, zlasti za gespodinje, Id imajo jajca, sir in sirovo maslo doma. leži prosi, njegove obletnice. Ravnotako naj se^ Mnogo je < Slovenska kuharica* pridobila v velikem številu odzove občinstvo iz okolice, vrednosti, ker piše kako naj se sestavljajo ]'or m 4q narin V7i\f>/tmintt!i mlan^ (SnfihfnilfP i__1" 1_^ ^n^..1' ker r.a ta način vzpodbudite mlade godbenike k nadaljnentu delovanju. Začetek predstave ob 4 h popoldne. Pevsko društvo «Tomaj>» v Tomaju bo imelo na praznik sv. Petra in Paula 29. junija, tjbičajno društveno veselico na znanem dvorišču g. Antona Cefula - Neman-a. Godba pro-seška. Preskrbljeno bo poleg zabave tudi za izborno teransko kapljico. K v'judno vabi — Odbor. obilni udeležbi Knliževnosl in umetnost jedilni listi. Dobro sestavljen jedilnik spada k umetniški kuhi in tukajšnja navodila bodo mnogo pomogla tej ali oni gospodinji, ki ni imela prilike se praktično vežbati v tem. Le v začetku će malo pomanjkljiva razlaga; pisateljica namreč loči vse v močna in manj redilna jedila. Seveda za gospodinjo veščo ži-viloslovja zadostuje zgornja opazka, čeprav pomanjkljiva; a v živiloskvvju neveščo gospodinjo pa privede to lahko k enostranski prehrani, če ne celo v zdravstvenem oziru kvar-l-jivo prehrano. Tu je treba razločevati med „močnimi, redilnimi jedili, ali prevladuje v njih beljakovina, ali tolšča, ali ogljikovi vodani. Vsakdanja prehrana mora upoštevati koliko f.eh snovi in v katerem razmerju jih rabi člo-.veško te4o; in na j>ođlagi tega mora biti se- Nova knjiga. Te dni je izšla v založbi Katoliškega Tiskovnega Društva v Gorici nova kr»jnga, ki je bodo posebno otroci veseli. To je knjiga, ki jo je za našo deco spisal Karel Širok . _ . . , z naslovom ^Skpi slavčki*. V knjigi je zbranih,stavljen navaden jedilnik. 7 najlepših otroških povestic: ^Slepi slavčki>, < Ti ne tov Janček*, Belinka <-Divja raca >, TO • JI •—. ~> CJ KJ ------- ---j _ . , "o"? 0 03 S 0 S. S ■ O »o N ~ " n Q S £ . > -iS "S u f C.C 0>7I u 3 cucS > BBitn ailH ■iiiifii ■ II3B9 raaiiHi loaiBiHBaaia^i j i i 1 i i i Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 3 Uogol vio Mrivo 23 — (lin 30 ottobre 11 Izvršuje vse bančna posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinaijev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje IT- po 3 3|« % netto Vloge na tekoče račune po 4I|2°|0 Vozano vlogo obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. DeMIka glavnica in reierve: Dinarjev 38,000.000.— TeL št. 5-18. Uraduje od 9 do 121/, in od 141/, do 16.