Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. lxh&ja 8 krat letno. - Uredništvo In upravnlftvo Je v Salendrovl ulici Štev. 8. - Telefon Štev. 2283. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. - Odgovorni urednik Ivan Frelih. Štev. 8. Ljubljana, 15. decembra 1937 Leto XVII. Govor predsednika dr. Mirka KošutUa Na glavnem zboru Glavne zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije in povodom proslave 251etnice Društva hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu, v hrvatski Sabornici je imel predsednik dr. Mirko Košutić naslednji zanimiv govor: Dame in gospodje! Pr J svetovno vojno je bila hišna lastnina svobodna, prosta spon v pogledu najemninskega razmerja, ki je bilo v bistvu urejeno s pozitivnimi zakoni na principu individualne lastnine, a v pogledu najemnin na ekonomskem zakonu ponudbe in povpraševanja. Svetovna vojna je na tem polju v evropskih državah prinesla ogromne reforme, ki so v nekaterih državah šle tako daleč, da so socijalizirale ne samo najemnine, temveč tudi najemni prostor in sicer z raznimi zakoni o zaščiti najemnika. Do-čim je angleško pravo dalo stanovanjsko zaščito samo glede malih delavskih stanovanj in najsiromašnejiših delov prebivalstva, so nekatere druge države kot n. pr. Poljska, Češkoslovaška, Francija, Avstrija i. t. d. šle še mnogo dalje in socijalizirale tudi najemni prostor. To so izzvale v raznih državah različne okolnosti, predvsem pa veliko pomanjkanje stanovanj, ker v vojni je bilo mnogo stanovanjskih zgradb uničenih, gradbena delavnost je bila na ničli; dalje dejstvo, da je prebivalstvo v mestih znatno narastlo in to radi anormalnega dotoka prebivalstva z dežele v mesta. Hišna posest je bila ogrožena, a v stvari je bila tudi njena individualna lastnina omejena. le je imelo za posledico teške udarce v socijalnom, narodno ekonomskem in finančnem pogledu. Hišna posest je znatno oslabila, gradbena delavnost je padala, hišni lastniki niso bili več v stanju, da redno vzdržujejo svoje zgradbe in nosijo vsa bremena, zlasti visoke povojne davke kakor tudi hipoteke. Mnoge države so kmalu uvidele škodljivost omenjene socijalizacije hišne lastnine in najemnega razmerja in so stanovanjsko zaščito postopoma ukinile. Nasprotno temu vidimo, da so danes še države, ki go še obdržale omejitve in da je neka sila, ki pod krinko pravičnosti žilavo dela na tem, da bi se hišna lastnina še naprej socijalizirala, kar velja v posebnem pogledu zlasti za Avstrijo' in Poljsko z obzirom na njuno posebno državno in socijalno strukturo, a končno za Francijo, ki je z zakonom od 1. aprila 1926. uzakonila zaščito najemnika ne samo v pogledu socijalizacije najemnine, temveč tudi najemnega prostora — do leta 1939., a v zadnjem času z zasilnimi uredbami ustvarja stanje, po katerem ne bo mogla zaščita prenehati leta 1939. P Na zasedanju Mednarodne Zveze narodnih organizacij hišnih in zemljiških posestnikov v Berlinu 1. 1936. je opozoril predsednik te zveze gospod dr. Jean Lar-meroux, da je največji sovražnik hišne in zemljiške lastnine boljševizem in komunizem, ki ne priznava individualne lastnine, ruši današnji družabni red, pravo, družino in domovino in zato je nujno potrebno, da se v cilju odbrane od tega največjega sovražnika čim močneje organizira ne samo vsa hišna in zemljiška posest, ampak tudi ves kulturni in civilizirani svet. Brice Parain v svoji knjigi »Retour ä la France« in Hubert Bourgin v knjigi »Soci-alisme, anarchisme, communisme« opozarjata na strahotne nevarnosti, s katerimi preti komunizem človeški družbi, predvsem hišni in zemljiški posesti. On se pojavlja pod krinko socijalne pravičnosti, a ne priznava niti individualne lastnine, niti individualne svobode, niti svobode vesti, niti moralnih dobrin, da bi z radikalnim prevratom vsega prava in vse človeške družbe napravil iz človeka stroj, prav za prav: družbo, v kateri ne bi nobeden imel ničesar, ker bi navidezno imeli vsi. Kjer imajo vsi — nima nihčel Razen omenjenih piscev obstoja ogromna literatura, ki kritično razmotriva varljivo delo in cilje komunizma in boljševizma, a zlasti so se na tem polju odlikovali poglavarji katoliške cerkve: Papež Pij IX. (že leta 1846.) v »Syllabus«; Papež Leon XIII. v »Quod apostolici numeris«. Papež Pij XI. (1937) v svojih alokucijah govori proti opasnosti komunizma. Načelo evolucijonističnega materijalizma, dialektično — historijskega materijalizma ne priznavajo niti Boga, niti duše, temveč samo razredno borbo, ki mora dovesti do radikalnega prevrata vse človeške družbe, uničenja vseh njenih vrednosti in vsake svobode, zlasti pa tudi individualne lastnine. Interesi hišne in zemljiščne lastnine so v skladu z interesi zdrave človeške družbe^ interesi neizmernih naporov vsega človeštva, ki jih je ulagalo v kulturo in civilizacijo, zahtevajo neizbežno za človeštvo, da se organizirana hišna in zemljiška lastnina odločno zoperstavi mračnim ciljem komunizma in onih mračnih sil, ki ga z nekim zatajenim ciljem propagirajo v družbi. Ne samo v svojem lastnem interesu, ampak tudi v interesu vsega človeštva se moramo boriti za to, da očuvamo individualno lastnino, ki predstavlja temelj današnje človeške družbe. Treba je pod-vzeti vse za povzdigo občega narodnega blagostanja, da bi se omogočilo, da bo vsak član človeške družbe imel človeka vredno eksistenco; da se odstrani beda in nezadovoljstvo, ki sta bistvena vzroka komunizma. Na tem morajo delati hišni in zem- Ijiščifi lastniki kot važen ekonomski in socijalni faktor. Hišna in zemljiška lastnina je tolikšne važnosti za današnji pravni red, da bi mo-'rali vsi merodajni faktorji z materinsko ljubeznijo to lastnino varovati, ščititi in napredovati. To velja predvsem za faktorje, ki vodijo državno upravo in državne finance. Ne bi smelo biti, da se v hišni in zemljiški lastnini vedno gleda in vidi samo prikladen davčni objekt, temveč bi bilo treba pri obdavčevanju hišnih dohodkov v prvi vrsti voditi realen račun o vprašanju, kaj ta davčni objekt pomeni v narod-no-gospodarskem in socijalnem pogledu. V mojem pogledu na razmere hišne lastnine v letu 1936., ki sem ga napisal v začetku tega leta za naše glasilo »Svojina« sem poudaril ogromno važnost hišne in zemljiške lastnine v narodno-ekonom-skem, v prvi vrsti pa v socijalnem pogledu. Omenil sem, da je vsaka zgradba samo en člen v verigi narodnega blagostanja in premoženja in da bistvo hišne lastnine ne leži samo v odnosu najemodajalca in najemnika, temveč tudi v tem, da je hišna lastnina organski sestavni del celokupne organizacije narodnega gospodarstva in da hišna lastnina v svojem ogromnem delu zaposluje mnoge obrtne panoge in gradbeno industrijo neposredno, a posredno vso trgovino, promet i. t. d. — v prvi vrsti pa glavne in najpotrebnejše narodne sloje — delavstvo. Treba je torej hišno in zemljiško lastnino ščititi, čim manj jo davčno obremenjevati, da bi mogla uspevati zlasti v svoji socijalni funkciji. Kdor hišno lastnino preobremenjuje z davki in javnimi dajatvami, dela v škodo celokupnega narodnega premoženja, v škodo socijalnih, a često tudi v škodo zdravih narodnih potreb. Culi smo izjave, da za javnost in državo ni važno kdo je lastnik zgradbe, češ da zgradbe ostanejo, čeprav njihovi lastniki propadejo. Onim, ki tako mislijo, je treba odgovoriti, da narodu ne more biti ravnodušno, če mu propadajo posamezne eksistence in brezpogojno nastaja nenormalno bolno stanje, ko prehajajo zgradbe v roke anacijonalnih elementov. Ne samo v interesu hišne lastnine, temveč še bolj v interesu zdravih narodnih, socijalnih, na-rodno-ekonomskih in finančnih prilik moramo zahtevati od merodajnih faktorjev, da hišno lastnino davčno čim bolj razbre-mene, zlasti pa da se vsi davčni faktorji drže obstoječih predpisov in da nikdar ne izdajajo odlokov na škodo hišne lastnine, a proti obstoječim zakonskim predpisom. Naglasiti je treba, da danes hišna lastnina omaguje pod pezo raznih davkov in javnih dajatev, zlasti tudi zato, ker ni izvedena davčna razmejitev državnih in samoupravnih financ, od katerih najbolj obremenjujejo hišno lastnino nekatere mestne občine. Končno bi še omenil, da se hišna lastnina nahaja v tako težkem položaju, da nujno potrebuje ureditev vprašanja dolgov odnosno razdolženja, ker to je najbolj pereče vprašanje za pretežni del hišnih lastnikov v mestih. V kratkem sem opisal vse ono, kar najbolj obremenjuje hišno lastnino, pa ste mogli iz tega jasno razbrati, da se vsemu temu zlu more izogniti samo s čvrsto organizacijo in z medsebojnim sodelovanjem posameznih stanov. Društvo hišnih in zemljiških lastnikov v Zagrebu, osnovano leta 1912., je že tedaj uvidelo potrebo organiziranja hišnih in zemljiških lastnikov v svobodnem in kraljevskem mestu Zagrebu. Ono si je stavilo za nalogo: poleg zaščite in poživljanja skupnih interesov sporazumno sodelovanje s sličnimi udru-ženji na Hrvatskem, kakor tudi z vsemi ostalimi faktorji, katerim je cilj procvit in napredek glavnega mesta Zagreba. Ostanimo zvesti tej ideji naših ustanoviteljev, da obdržimo in ojačimo to naše društvo do naslednje proslave petdesetletnice njegovega obstoja. ima danes že država in samoupravna telesa za svoje zgradbe — s katerimi morejo sklepati svobodne pogodbe za opravljanje dimnikarskih del, a v mejah določenega cenika, ki ga predpisuje mestna občina oziroma sresko poglavarstvo po zaslišanju predstavnikov dimnikarskih organizacij in organizacij hišnih lastnikov. V. ... zaključuje, da se ponovno naprosi g. finančni minister, da zakonodajnim potom izda spremembe in dopolnila k Zakonu o neposrednih davkih in Zakonu o taksah, in sicer: 1. da se zniža davčna mera na dohodke od zgradb brez davčnih olajšav od dosedanjih 12 na 10 %. 2. da se hišnim lastnikom z davčno olajšavo priznajo z zakonom pridobljene pravice, t. j. da se davčna mera na dohodke od novih zgradb zniža od dosedanjih 6% in 12% na 3%, kakor je to bilo predpisano v čl. 37/II, prvi odstavek Zakona o neposrednih davkih z dne 8. II. 1928 in kakor je to še danes predpisano v čl. 37/11 predzadnji odstavek istega Zakona za hiše zidane do konca 1.1932. Nadalje, da se rok trajanja davčne olajšave pri onih zgradbah, ki so dobile davčno prostost za 10 in 15 let, po prejšnjih davčnih zakonih podaljša na 20 let, kakor je to predvideno v čl. 37/11. Zakona o neposrednih davkih. To se zahteva iz razloga, ker so dohodki vseh zgradb z davčno olajšavo izenačeni v pogledu višine davčne mere, brez ozira na rok trajanja davčne olajšave. 3. da se dopolni točka 2. čl. 34. Zakona o neposrednih davkih tako, da morejo hišni lastniki prijavljati lastna stanovanja ali lokale (t. j. one, ki jih sami uporabljajo) s 30% nižjo najemnino od one, ki bi bila dosežena, če bi bili isti prostori oddani v najem. Da se gornji predpis dopolni tudi v pogledu določitve pravilne ocene uporabne vrednosti stanovanja (lokala), ki ga uporablja sam hišni lastnik ali kadar davčna oblast določuje uporabno vrednost prostorov s parifikacijo, v toliko, da takšno oceno opravlja posebni odbor (komisija), v katerem bi bili zastopani po eden ali dva predstavnika od strani države, od organizacije hišnih lastnikov in eventualno mestne občine. V kolikor v sedežu davčne uprave ne bi obstojalo društvo hišnih posestnikov, mora občinsko poglavarstvo imenovati dva hišna posestnika v komisijo. Sedanji davčni odbori pri davčnih upravah niso poklicani določevati uporabne vrednosti stanovanj in lokalov, ker v njih večinoma ni predstavnikov iz vrst hišnih posestnikov. 4. da se v celoti izpusti točka 4. čl. 34. Zakona o neposrednih davkih v zvezi s točko 1. istega članka, a iz razlogov navedenih v točki 3. te resolucije. 5. da se točka 1. čl. 36. Zakona o neposrednih davkih spremeni in da se glasi: »na račun stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe, se odbija 30%, 35% in 40% od skupne brutto najemnine«. Ta zahteva je obrazložena s tem, da so dosedanji odbitki nedovoljni za pokritje stroškov vzdrževanja, upravljanja in amortizacije zgradb. Znano je, da so ti stroški v zadnjih letih radi naraščanja cen materijalu in delavni moči znatno narasli. 6. da se kot odbitki pri določevanju davčne podlage za zgradarino priznajo faktično plačane obresti hipotekarnih dolgov in premije za požarno zavarovanje. 7. da se točka III. čl. 37. (ocenitev po tarifu) Zakona o neposrednih davkih raztegne na vsa mesta in naselja do 6000 prebivalcev, kakor tudi na vse hiše v mestih, Resolucije sprelete na zborovanjih Glavne Zveze družtev hišnih In zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije, dne 25. oktobra 1937 v Zagrebu I. Deseto savezno zborovanje Glavnega saveza društev hišnih in zemljiških lastnikov kraljevine Jugoslavije z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da je ministrski svet odobril Državni hipotekarni banki znižanje obrestne mere na hipotekarna posojila, podeljena do zaključno 1. aprila 1931 na 6 %. Zbor prosi, da bi se te olajšave raztegnile na vse dolžnike Državne hipotekarne banke brez ozira kdaj je posojilo podeljeno, ker 6%-na obrestna mera je itak dovolj visoka z ozirom na današnje dohodke od zgradb, kakor je to pred kratkim potrdil v svoji izjavi sam g. finančni minister. Radi nesorazmernega padanja vrednosti nepremičnin kakor tudi dohodkov od teh, a pri obdržani nominalni vrednosti hipotekarnih dolgov so zašli hišni lastniki — dolžniki v zelo težak položaj, posebno oni, ki so zadolženi pri denarnih zavodih, hranilnicah ali privatnikih. Radi tega zbor ponovno prosi pristojne faktorje, da se tudi stan hišnih lastnikov enakopravno zaščiti kakor so zaščiteni denarni zavodi in kmetje. Predvsem se prosi glede vseh denarnih zavodov in hranilnic naslednje: 1. da se ustavijo dražbe nepremičnin radi odplačila hipotekarnih dolgov oziroma anuitet — dokler se ne izda uredba z zakonsko močjo ali pa zakon o zaščiti hišne lastnine. Ustavitev dražb je potrebna radi tega, ker dan na dan prehajajo nepremičnine posebno v mestih v last Državne hipotekarne banke, privatnih denarnih zavodov in hranilnic kakor tudi v inozemske roke. Tak način »prodaje« vodi do postopnega uničevanja hišne lastnine in uničevanja eksistenc, a pomeni veliko škodo ne samo za prostorno gospodarstvo, temveč tudi za obče narodno gospodarstvo. 2 da se predvidi vkapitaliziranje neplačanih anuitet glavnemu hipotekarnemu dolgu. 3. da se na prošnjo dolžnika kratkoročno hipotekarno posojilo spremeni v dolgoročno z ugodno obrestno mero in odplačilnim rokom. 4. da se obrestna mera na hihpotekar-na posojila določi na največ 6%, z ozirom na veliko sigurnost podeljenega posojila in 5. da se na prošnjo dolžnika more rok dolgoročnega posojila podaljšati tudi do petdeset let. II. ... ugotavlja, da bi bil z načrtom uredbe o hranilnicah omejen delokrog samoupravnih hranilnic v pogledu odobravanja kreditov in s tem onemogočen glavni del njihovega koristnega delovanja. Baš na osnovi koristnega sodelovanja samoupravnih teles z njihovimi hranilnicami je bila omogočena gradnja velikega števila javnih zgradb in ustanov — koristnih za celokupno narodno gospodarstvo. Odredba o omenjeni uredbi, po kateri naj bi se vložil večji del vložnega kapitala v državne denarne zavode povečava centralizacijo kapitala do tolikšne mere, da bi radi tega bil ogrožen ne samo obstanek samoupravnih hranilnic, temveč tudi vse gospodarstvo na področju teh hranilnic. Radi tega zahtevamo, da se ugodi gornji zahtevi s tem, da v uredbo o hranilnicah ne pride katerakoli odredba, s katero bi se motilo interese obstoječih samoupravnih hranilnic. Nadalje, da se ugodi že leta in leta obstoječi upravičeni zahtevi, da se samoupravnim hranilnicam povrne odvzeti pu-pilarni denar, kar se mora doseči s spremembo tozadevnih odredb v Zakonu o iz-venspornem postopku in v zakonu o Državni hitopekarni banki. Radi tega ta zbor zaključuje na osnovi predloga Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo, da se načrt uredbe o hranilnicah ponovno vzame v pretres in to s sodelovanjem vseh intere-siranih krogov. III. ... zaključuje, da se naprosi g. finančni minister, da se ob priliki odobravanja banovinskih in občinskih proračunov Ode-lenje proračuna finančnega ministrstva striktno pridržava navodil o sestavljanju občinskih in banovinskih proračunov, ki jih je predpisal g. finančni minister in da se ne odobravajo tisti samoupravni proračuni, v katerih se navzlic zabrani predvidevajo novi davki, trošarine in pristojbine ali pa povišujejo mere že obstoječih davščin in dajatev. Zlasti se pozivajo mestne občine, da z ozirom na hudo ekonomsko in finančno krizo izvedejo v svojem gospodarstvu čim večjo štednjo in prilagode svoje proračune plačilnim možnostim vsega mestnega prebivalstva. Končno se zaključuje, da je potrebno prinesti čim prej zakon o financiranju samoupravnih teles, v katerem je treba v prvi vrsti predvideti razmejitev obdavčenja istih dohodkov od strani države, banovine in občine. Zatem, da se predvidijo državne subvencije oziroma dotacije samoupravam za one posle, ki jih one opravljajo za državo v prenesenem delokrogu (policija, šole, vojni odsek itd.). IV. ... zaključuje, da se naprosi g. minister trgovine in industrije, da zakonodajnim potom novelira zakonsko odredbo § 92. točko 1. Zakona o obrtih, po kateri se morajo dimnikarski pravilniki predpisati po zaslišanju predstavnikov pristojnih obrtnih komor in organizacij hišnih lastnikov. Nadalje, da se novelira točka 2. § 92. Zakona o obrtih v tem smislu, da se ukinejo okoliši s stalnimi dimnikarskimi obrtniki, a hišnim lastnikom omogoči izbiro pooblaščenih dimnikarjev — katero pravo v katerih stanuje sam hišni lastnik ali njegova družina, t. j. na hiše, ki se ne oddajajo v najem. 8. da se razveljavi razpis ministrstva financ štev. O. P. 31.317 od 27. IV. 1935, ki se nanaša na ponovno prijavo praznih stanovanj in lokalov začetkom vsakega davčnega leta, ker je v nasprotju z zakonsko odredbo čl. 40. Zakona o neposrednih davkih. 9. da se spremeni tretji in šesti odstavek čl. 40. Zakona o neposrednih davkih in da se glasi: »Odpiše se osnovni davek tudi kadar se prijavljena najemnina ne more izterjati niti sodnijskim potom brez ozira na davčno leto. Odpis se mora izvršiti glasom potrdila, ki ga izda občinsko poglavarstvo, da je najemnik brez vsakega premoženja In brez dohodkov.« 10. da se znižajo eksekucijski stroški za zaostale davke in pristojbine (takse), a mera zamudnih obresti določi z največ 2%. 11. v cilju znižanja privatne obrestne mere je potrebno, da se zniža davčna mera na rente, a samoupravnim telesom zabrani pobiranje doklad na to davčno obliko, ker v mnogih občinah znaša obremenitev toliko, kolikor je tudi dohodek od obresti. 12. da se ukine kolkovanje prijav praznih stanovanj in lokalov (Tar. št. 1.) zato, ker je ta kolkovina od 1. aprila 1937 povišana za 100% in često prekorači višino faktičnega odpisa hišnega davka radi ne-oddanega stanovanja. 13. da se kot minimutm najemnine, ki ne spada pod prisilno sestavljanje najemnih pogodb določi z letno 6000 Din, a pristojbina za najemne pogodbe predrugačijo tako: Letna najemnina Pristojbina za od do najem, pogod. Din Din 6.000.— 12.000.- 10- 12.000. 24.000- 20- 24.000.— 36.000- 30- 36.000. - 50.000. 50- so.ooo.— 100.000— 100- preko 100.000 Din na vsakih nadaljnjih 100 Din Se V2%. Na gornje pristojbine se plača za tisko vino najemne pogodbe 50 para. 14. da se oue pritožbe, ki se vlagajo proti odlokom finančnih in upravnih oblasti glede manjših vrednosti kot bi znašala kolkovina na pritožbo — osvobode plačevanja kolkovine. 15. da se v Tar. št. 318/a Taksnega zakona spremeni pristojbina (taksa) za obiskovanje vseh državnih šol iz razloga, ker je obstoječa skala nepravilna in jo najbolj občuti srednji stan. VI. • •• zaključuje, da se naprosi g. gradbeni minister, da predloži spremembo §§ 107- in 110. Gradbenega zakona tako, da se § 110. v zvezi s § 105. Gradbenega zakona prilagodi pravilni vsebini Zakona o razlastitvi nepremičnin za mesto Zagreb: v smislu odškodnine v korist razlaščenca in da se lastniku razlaščenega imetja da popolno Razširitev In izpopolnitev organizacij hišnih posestnikov Na glavnem zboru Glavne zveze hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu dne 25. oktobra t. 1. je imel predsednik naše zveze in podpredsednik Glavne zveze Frelih Ivan referat o razširitvi in izpopolnitvi organizacij hišnih posestnikov v naši državi. V svojem obširnem in dobro utemeljenem govoru je najprej zgodovinsko pojasnil, kako se je pričelo v življenju z usta- zadovoljstvo, a ne samo pravična odškodnina, in da se mu da odškodnina za ono škodo, ki je nastala za njega od dneva omejitve svobodnega razpolaganja z nepremičnino. VII. ... zahtheva, da se pripombe k načrtu zakona o cestnih fondih — predložene gradbenemu ministrstvu vzamejo v obzir pri končni redakciji tega zakona. V kolikor pa bo sedanji načrt vzako-njen, je treba v njem izvesti edini pravilni načrt, da se sredstva (dohodki), nabrana v eni banovini stvarno porabijo za potrebe dotične banovine. Izkustva so pokazala, da se na davek centralnega fonda državne trošarine na kavo, čaj, riž i. t. d. dele pobrani dohodki po številu prebivalstva posamezne banovine, a ne po dohodkih, ki jih je prebivalstvo posameznih banovin doprineslo v ta fond. Tako dobivajo iz tega fonda največ tiste banovine, ki najmanj v ta fond prispevajo. Kar se tiče predpisov vsebovanih v načrtu zakona o cestnih fondih je potrebno: 1. črtati dohodke, predvidene od davka na povečano vrednost posesti vzdolž državnih in banovinskih cest. Znano je, da so taka posestva že tako preobremenjena z davki in da se od njih plačujejo ogromne pristojbine ob priliki izvedbe parcelacij, katere pristojbine so že predvidene radi povečane vrednosti parcelirane posesti. 2. isto tako naj se črta predpis o 1%-ni pristojbini (taksi) na prodajno ceno pod 1. omenjenih posesti iz razloga, ker so kupoprodajne pristojbine že tako zelo visoke in dosegajo nad osem odstotkov (državna, banovinska in občinska pristojbina). 3. dohodke iz cestnega fonda je treba decentralizirati tako, da se pobrani dohodki vlagajo v samoupravne hranilnice, a ne samo v Državno hipotekarno banko. 4. predvideti, da so v državnih in banovinskih cestnih odborih zastopani vsi gospodarski krogi, torej tudi hišni in zemljiški lastniki. VIII. ... zaključuje, da je potrebno aktivnim in upokojenim državnim in samoupravnim uradnikom in nameščencem odrediti dodatek za stanarino in to v višini najemnin, ki odgovarjajo prilikam v posameznih krajih. IX. ... ugotavlja, da upravne oblasti na temelju pravomočnih razsodb ne prinašajo novih odločb v zakonskem roku treh mesecev. Da se naprosi gradbeno ministrstvo v zvezi z rešenjem z dne 18. II. 1937. št. 5743, da se dostavi Zvezi izvod spremenjenega načrta Zakona o spremembah in dopolnilih Zakona o nedržavnih cestah, v katerem so predvidene razne olajšave za cestne obvezance. Da kr. banska uprava dravske banovine končno izda davno zahtevan tolmač posameznih predpisov novega pravilnika za opravljanje dimnikarskih del na področju dravske banovine. Zlasti so potrebne ob-jasnitve: o predpisih, ki se nanašajo na čiščenje dimovodnih objektov, cenik in iz-žiganje dimnikov. navijanjem društev in združenj posameznih stanov, ko so le-ti videli, da posameznik ničesar ne pomeni in se ne more nikjer zadosti uveljaviti in tudi ne doseči uspehov. Nastale so razne vrste društev, najvažnejša pa so stanovska in pri teh ne najzadnja društva hišnih posestnikov, katera so se začela ustanavljati že pred 100 leti, prvotno v Nemčiji, nakar so sledile druge države, zlasti v Avstriji. Prvo društvo hišnili posestnikov v Ljubljani bo v par letih praznovalo že 401etnico svojega obstoja. Nato je referent dokazoval kako velikega pomena so društva hišnih posestnikov tudi v Jugoslaviji, v kateri smo dosegli mnogo uspehov, katerih bi ne bilo, brez teh organizacij. Ker je pa še veliko mest in večjih krajev, kjer taka društva še ne obstojajo, je treba tudi v teh krajih ustanoviti naša društva, kar se bo lahko doseglo vsaj z malo požrtvovalnostjo nekaterih posestnikov. Odločno je nastopil proti nepotrebnim ustanovitvam društev posestnikov novih hiš, ker nam ta ločitev ogromno škoduje in onemogoča vsako pravo delovanje in jemlje vsemu stanu pravi ugled. Ker je predsednik naše zveze prisrčno čestital z zbranimi besedami k 251etnici Društva hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu, kar so navzoči sprejeli z največjim odobravanjem, je predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: 1. Vsaka Pokrajinska zveza naj skuša dobiti v vsakem mestu in večjem kraju agilnega hišnega posestnika, razloživši mu velik pomen naše organizacije, ki bo osebno pridobil nekaj hišnih posestnikov, jih povabil na sestanek in brez dvoma bo povsod prišlo do ustanovitve novega društva hišnih posestnikov. Kjer ni take Zveze, naj to nalogo prevzame kako obstoječe društvo. 2. Nobeno društvo ne sme direktno predlagati resolucij, predstavk, predlogov posameznim ministrstvom, temveč samo potom svoje Pokrajinske zveze, kjer take obstoje, Glavnemu savezu, ki končno zadevo predloži pristojnim ministrstvom. 3. V vsakem kraju zamore biti samo eno društvo hišnih posestnikov član Pokrajinske zveze, kakor tudi Glavne zveze. 4. Skuša naj se doseči izjavo fininačne-ga ministrstva, da se bode oziralo samo na predstavke vložene po Glavni zvezi, kakor je to urejeno v nekaterih drugih državah. 5. Glavna skupščina smatra za škodljivo za vso hišno posest vsako ustanavljanje paralelnih društev hišnih posestnikov. Dve neupravifeni zahtevi po ponovni stanovanjski saičltl I. Glasom časopisnih poročil je v narodni skupščini pred kratkim narodni poslanec Mita Dimitrijevič med drugim trdil, da so se stanovanja podražila za 20% in da je treba v tem pogledu uradnih ukrepov proti takim previsokim cenam. Ker ta trditev gosp. poslanca nikakor ne more odgovarjati resnici, in ker je Glavna zveza društev hišnih in zemljiških posestnikov finančnemu ministrstvu dokazala, da so cene stanovanjem padle, se je naša Pokrajinska zveza obrnila na Glavno zvezo, da nujno pošlje g. poslancu popravek oziroma pojasnilo, da v državi splošno najemnine zelo padajo, da so padle 30 do 40% in da ne more nikdo trditi o povišanju najemnin, kakršna trditev bi lahko hišnim posestnikom in vsemu gospodarstvu škodovala. Če so se morebiti stanovanja v Beogradu podražila, ne morejo biti odgovorni in oškodovani vsi hišni posestniki v vsej državi. Gospoda posl. Dimitrijeviča naj se naprosi, naj navede dokaze, kje so se stanovanja podražila in se naj ne sumniči vseh hišnih posestnikov. II. Tednik »Slovenska beseda« z dne 26. novembra t. 1. je prinesel nepričakovano neprimeren članek: »V obrambo najemnikov^. Naša Pokrajinska zveza je takoj poslala konzorciju navedenega tednika pojasnilo, da je označeni članek v sedanjem času neprimeren in nepotreben. V dopisu smo poudarjali, da ni nobenega slovenske- ga dnevnika in tudi ne drugega lista, ki bi zahteval stanovanjske zaščite, ker mora vsak razsoden človek vedeti kako nepotrebna je bila stanovanjska zaščita in koliko škode je prinesla vsemu gospodarstvu. Vsi stanovi danes prav dobro vedo in med temi tudi delavci, da je stanovanj popolnoma zadosti, da stoje prazna in na drugi strani pa, da hišni lastniki ne morejo stanovanj nižje oddajati radi previsokih dajatev zlasti še banovinskih in občinskih. Če bi se vpeljala stanovanjska zaščita, se ne bodo hiše ne popravljale, ne zidale nove in trpelo bo zopet vse gospodarstvo. V imenu vseh hišnih posestnikov dravske banovine prosimo, da blagovoli »Slovenska beseda« svoj članek preklicati in da se list v prihodnje ne bo več postavljal na izrazito stran stanovanjskih najemnikov. Navedeni tednik je nato takoj odgovoril, da da v svojem listu vsakomur prosto besedo, da so pa dohodki nekaterih stanov tako nizki, da niso v nobenem primeru s previsokimi najemninami. Nato zopet odgovarjamo, da za dohodke najemnikov niso odgovorni hišni posestniki, temveč delodajalci in da je g. finančni minister vstavil v prihodnji državni proračun za 50 milijonov več dohodkov na zgradarini, ker je pričakovati dviga najemnin. Prijava rentnima za leto 1938 Oddelek za davke finančnega ministrstva je objavil naslednji poziv za vlaganje prijav dohodkov, ki so zavezani rentnini. Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, so dolžne te dohodke napovedati v roku od 1. januarja do 31. januarja 1938. Rentni na se plača na dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, ki niso zavezani zemljarini, hišnemu davku, pridohnini, niti družbenemu niti uslužbenskemu davku. Kot taki dohodki se smatrajo posebno: 1. Obresti in rente od obveznic (obligacij), ki so jih izdali država, samoupravna telesa, delniške družbe ali zakladi, če niso s posebnim zakonom tega davka oproščene; 2. obresti od dolgov kakršnekoli vrste (kratkoročna, hipotekarna, menična posojila, posojila proti zadolžnici ali brez nje — posojilo na vero); 3. obresti od zaostale kupnine; 4. obresti od hranilnih vlog kakršnekoli vrste: na hranilno knjižico, tekoči račun itd.; 5. začasne ali doživi jen jske rente, alimentacije, užitki in prevžitki, zavarovalne rente; 7. rente (povračila, odškodnine) za od-stopitev pravice izkoriščanja patentov, avtorskega prava, privilegijev, za odstopitev pravice kopanja rudnega blaga, uporabe mineralnih izvirov in podobno; 8. obresti, rente, dividende in slični ponavljajoči se prejemki iz inozemstva; 9. najemnine, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki od premoženja in premoženjskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku, n. pr. zakupnine za tovarniško, kopal iščno, gostilniško in trgovinsko opremo, zakupnine za dovoljenje afiširanja, za dovoljenje prehoda čez tuje posestvo in podobno; 10. zakupnine za stavbišča in druga zemljišča, č