(j£££om
t(pgS
Ameriška Domovina

ao
mm
TT
— MQIWlEj
■ '-rv^K'	.
AMERICAN IH SPIRIT JFQRCIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 25, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAP6R
STEV. LXI — VOL. LXI
Čefe pomagajo Iskati žrtve med ruševinami
Potres V četrtek in petfek na področju okoli Al Marj v Libiji je zahteval okoli 250 mrtvih in več sto ranjenih.
BENGAZI, Lito. — Ameriške in britanske čete z letalskega oporišča Wlreelus v bližini Tripoli] a so prihitele na kraj potresa v Al Marj ali Barca, kot je kraj znan od davnine, reševat žrtve iz razvalin, število mrtvih je doslej preseglo 250 in se lahko še poviša, število ranjenih pa je blizu tisoč. To je toil najhujši potres, kar jih je severna Afrika doživela v zadnjih desetletjih z izjemo onega v maroškem Agadirju marca 1960, ko je bilo skupno mrtvih okoli 12,000 ljudi.
Novi grobovi
Louis Somrak St.
V Euclid Glenville bolnici je preminul Louis Somrak St., star 79 let, Stanujoč na 783 E. 222 St. Bil je vdovec, soproga Antonia je umrla leta 1941. Zapušča otroke Ann Bowers, Louisa, Harrya, Dorothy Ka-valauskas, 12 vnukov in 2 pravnuka, brat John je umrl pred več leti. Zadnjih 5 let je bil v pokoju, prej je delal kot brivec. Rojen je bil v Ponikvah pri Vidmu Dobrepoljah. V Ameriki je bil 64 let. Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
Andy Ujcic
Zadet od srčne kapi je preminul na svojem domu na 930 E. 223 St., Euclid, O., Andy Ujcic, star 74 let. Zapušča soprogo Roso, roj. Hrvatin
Primor-
Jtfomske rakete MT0 kar raa tovorne fadjeli?
WASHINGTON, D.C. —V krogih administracije so se nekateri zopet vneli za idejo, naj bi NATO Polaris rakete montirala na navadne tovorne ladje. Naštevajo celo vrsto prednosti: talke tovorne ladje se dajo hitro
Poiilifen pslofaj na otok« Halli se zapleta
Prepir med milico in voja-* št ve m je povzročil odpoklic n a č e Inika ameriške vojaške misije.
PORT-AU -PRIN C E, Haiti. -
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO BRANILI NAPADENE LADJE
Iz Clevelanda in okolice
skriti, so cenejše, vežbanje mo- Predsedrii,k Duvalier vlada z že-štva Je preprostejše in krajše lezno roko v republiki Haiti, to-itd. Navadna atomska podmor
Trije potresni sunki
Prvi potresni sunek je prišel v četrtek v času večerje. Ko so _
reševalci preiskovali ruševine in j doma iz Pavlica na iskali žrtev, je prišlo v petek!skem’ sina Franka, hčere zjutraj do novega potresnega:*dary Voden, Roso Bals, re-sunika, uro in pol kasneje pa do j kovnico s. Mary Jerome Obi tretjega. Prvi je bil vsekakor i (v Lemont, 111.), Helen Ur-najmočnejši in je povzročil naj- bancic> H vnukov, sestro Jo-več škode. Britanske in ameri-jsephino Vidmar in več drugih 'ške čete iz bližnjih oporišč so sorodnikov. Sin Andrew je
prihitele na kraj nesreče in pomagale vzpostaviti zveze, nato
umrl 1937. Rojen je bil v Stu-deni gori pri Ilirski Bistrici na
Pa organizirale zasilne bolniš-: Primorskem, kjer zapušča 2 nice. Zdravnike, bolniške strež- brata in 1 sestro. Zaposlen je
bil v Midland Steel Prod. Go. več kot 30 let, dokler ni bil upokojen. Bil je član Društva lilirska Bistrica št. 113 ABZ.
zjutraj ob
nice in drugo osobje so poslali tja kar z letali.
Staro bojišče
Al Marj ah Barca, kolje kraj	tuTjutif
znan iz davnine, je bil bojišče med Grki in Kartažahi v starem veku, v drugi svetovni voj-ni so ga Italijani spremenili v utrdbo, okoli katere so se vršili hudi boji; med zavezniki in Italijani ter Nemci.
Libija na pragu nove dobe
Libija je od 1. 1951 neodvisna država z večinoma nomadskim prebivalstvom, kat ere glavni dohodek je bila najemnina za ‘Veliko letalsko oporišče Whee-'lus. Pred nekaj leti so odkrili tam velika ležišča petroleja in jih sedaj začeli izkoriščati. Sodijo, da bo Libija skoro dobiva-a od njih letno okoli 120 milijonov dolarjev dohodka.
budijo, da kralj Idris in njegova vlada s tolikim denarjem ^e^vesta kam. Izdelujejo velike Pačrte za razvoj poljedelstva, živinoreje in obrti, ki naj bi ma-oštevilnemu prebivalstvu požugalo do .boljšega življenja.
devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na Kalvarijo.
John Russ St.
Po dolgi bolezni je včeraj zjutraj umrl 81 let stari John Russ z 7203 Myron Ave., do-j Vincent
niča stane $120,000.000, grade jo okoli 16 mesecev. Pri tovornih ladjah je vse to cenejše in tovorne ladje je tudi lažje hitro adaptirati za rakete.
Zdi se, da zagovorniki te ideje delajo račun brez krčmarja. Z Anglijo ima naša dežela pogodbo, da ta dobi Folaris rakete za podmornice. Ako bi ostale članice NATO dobile navadne ladje, bi bile lahko užaljene, češ da se jim ponuja orožje druge vrste. Naša diplomacija ni te ideje še nikjer uradno sprožila. -------------o-------
Novo orožje proti podmornicam
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica Združenih držav je včeraj pokazala javnosti novo orožje proti sovražnim podmornicam — SUBROC.
Suforoc je raketa s trdnim gorivom in atomsko glavo, ki jo poženejo iz podmornice, ko je
da položaja obvladati ne more. Zmeraj se boji, da se mu bo kdo uprl. Posebno sumniči vojaške kroge. Da bi jim .izbil iz glave vsako željo po revoluciji, je kot protiutež proti vojaštvu ustanovil narodno milico, ki je s časom in diktatorjevo pomočjo postala močnejša ob vojaščine. Zato so tudi med obema stalna trenja, pri čemur je prišla v zagato tudi vojaška misija ZDA na Haitiju. Združene; države - so poslale tja posebno skupino vojaških strokovnjakov. ki naj bodo za inštruktorje domačim če-
Obrambni tajnik McNamara je objavil, da bodo Seja______
ameriška letala branila napadene ladje na od-: Klub Ljubljana ima jutri zve-prtem morju pred napadi s Kube po načelu:[čer ob 7:30 sejo v SDD na Re-Najprej streljaj, nato preiskuj!	jher Ave.
_____	,	Klub upokojencev v Newbur-
WASHINGTON, D.C. — Letala Združenih držav bodo v bodoče sestrelila vsako kubansko letalo, ki ga bodo dobile pri napadu na kako ameriško ladjo. Obrambni tajnik McNamara je pred senatnim odborom za oborožene sile dejal, da bodo ameriška letala sestrelila vsako letalo ruske izdelave, ki ga bodo našle pri napadu na kako ladjo na odprtem morju, četudi ne bodo trenutno sigurna, da je ladja ameriška. Načelnik odbora sen. R. Russell je dejal, da je obrambni tajnik McNamara Senatu povedal jasno, da je cilj politike Združenih držav iztrebiti kastroizem in ko- _ munizem s Kube in iz vse Latinske Amerike. Glede napada [petim Ličanih 10. obletnici n j e-kubanskih letal na ameriški ribiški čoln preteklo sredo je g0Ve smrti McNamara dejal, da so ameriška lovska letala, ki so prile- Asesment-tela na kraj napada, postopala zelo previdno, ko niso stre- Danes jL Ijala na napadajoča kubanska letala, ker niso vedela, ali društva pobirJ0 ^ment je ribiški čoln ameriški ali ne.
Vse izgleda, da so kubanska *
gu ima v sredo, 27. feb., ob dveh popoldne sejo v SDD na 10814 Prince Ave.
Zadušnica—
V	sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Hrastar ob 14. obletnici-smrti.
V	sredo ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok.
25. v mesecu, ko
ram. Mihca tako nagaja vojaški letala mislila, da je bil to eden
misiji, da se je ta m mala pritožiti na vlado, č=š da jo ovira pri
izmed čolnov, ki so se jih polastili nasprotniki Castra in sku-
Ohio Je pred velikimi
fittanenimi težavami!
izvrševanju njene naloge. Pri- šali z njim pobegniti v Združe-tožba je postala znana javnosti,'ne države. Tako bi vsaj izgleda-1
diktator je potegnil z milico, [l0 iz poročila kubanske vlade,Idovalci državnega Iknjigovod-Pentagon je pa moral odpokh- da so zajeli dva taka čolna, ko stva so ugotovilp da ima naša
COLUMBUS, O. — Pregle-!
Pozdravi iz Floride—
Matt in Ann- Intihar pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Daytona Beach v Jloridi.
Velik stanovanjski načrt na
sta skušala pobegniti.
cati šefa vojaške misije.
Nezadovoljstvo raste
Da vojaški krogi niso več zadovoljni z diktatorjem, se vMi praznovali 45-letnico obstoja ij£n' a zac^n^a.	hoMa letno
[država $83 milijonov neplača-jnih računov, blagajne pa praz-
-Lake Shore in E. 153 St.—
| Na oglu Lake Shore Blvd. in j S. 156 St. bodo v maju začeli i graditi veliko stanovanjsko
Ko so
Ruske grožnje	!.. !Zgradbo s 7 nadstropji in s
pretekli petek Resi Of ■	h h.M	-=™Pno 153 stanovanji. Načrte
je izdelal arhitekt Roman, gra-
ta pod vodo, torej podobno kot!P=» tem, da gredo nezadovoljnijRdeče armade, je obrambni mi-!nad ^50 mlll]onoV vecy kot
raketo Polaris. Subroc se dvigne iznad vode, leti nad njo, pa se spusti vanjo, ko se približa sovražni podmornici, Td lovi s posebnimi e 1 e k fromskimi napravami, dokler jo ne uniči. Uspešna je do 30 milj daleč.
Novo raketo in -njeno atomsko glavo so izdelali na temelju atomskih preskusov na Pacifiku preteklo leto.
Charity bolnišnici svc(bodna demokracija prišla po ma na Muljavi pri Stični na!Helen Crabtree (Kopp), roj. mncSih težavah le na oblast.
Dol., od koder je prišel v Ameriko pred 58 leti. Do svoje upokojitve je delal pri (Amer. Steel & Wire Co. Pokojni je bil član Društva sv.
Vida št. 25 KSKJ. Zapustil je ženo Margareto, roj. Steblaj, doma iz Skilga, hčer Mary .hčere Hlabse, sina Johna, štiri vnuke in sestro Rozo Kadunc (V Sloveniji). Pogreb bo iz Za-krajškovega pogreb, zavoda v četrtek ob devetih v cerkev Frančiška ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Helen Crabtree
Makowski, z 1153 E. 60 St. Pred upokojitvijo je delala v Davis pralnici. Pokojna je bila rojena v Greensburgu, Pa., in je prišla v Cleveland pred nekaj leti. Zapustila je moža Jeffa, sina Anthonya,
Čistilke in snažilke po uradih bodo lahko v unijah
r ’Washington, d.c. — Na-
■r°dni odbor za posredovanje, ki K organ federalne administra-Cl^e’ je odločil, da se čistilke in Bn9ž,lke po uradih lahko vipiše-A v eno med dvema unijama: Unii° železniških uradnikov ali l‘nijo železniških tehnikov.
Chbok je bil posledica pritož-"e United Airlines, ki je bila . Ai temu, da se snažilke orga-zirajo v katerokoli unijo.
V soboto je umrla v St.jburgh, Pa., za pokop
Arabske države prete z bojkotom mednarodnih olimpijskih iger
BEIRUT, Lib. — Mednarodni olimpijski odbor bo priredil prihodnje leto olimpijske igre v Dorothy ^Narramore, iTckiju. Kot smo že poročali, je Helen Bell, Beimce Thomp-j izključil od njih Indonezijo, ker son in Arleno Young, 17 vnu- indonezijski diktator ni pustil kov in vnukinj, tri sestre in [na olimpijske igre v Djakarti pet bratov. Tiuplo bo na mrt- i z r a e 1 s k i h in Čankajšikovih vaškem odru v Zakrajškovem [športnikov, pogreb, zavodu danes po- j iSedaj so se na indonezijsko poldne od dveh do 10. zvečer, [stran postavile športne delega-kasneje bo prepeljano v Pitts- cije iz arabskih dežel. Izjavile
častniki in generali v politično [nister maršal ’ R. Malinovski |:mela dohodkov- Tako Je le/Pre'
begunstvo. Nezadovoljni so se- groz;i; da bo Sovjetska zveza h:tro SK;0Pnel dotok povečanih
veda tudi javni delavci. Tudi uničila s svojimi raketami A-1dohod!kov’ ki ga ie pred 4 leti
med delavci je začeM vrsti. V merke, , in njene zaveznike, če.N^9141, Pr8«	Dl-
Wajhinigtonu se boje, da bi v bi ta napadla Kubo. Trdil je,
slučaju krize moglo priti do ta-jda imajo Rusi raketne lovce, ki
kega revolucijonarnega gibanja, so sposobni prestreči ameriške
ki bi končno pripeljalo komu-jmedcelinske in druge rakete, da
niste na oblast. Zato bodo goto- pa ne more nihče zaustaviti ru-
vo poskusili, da se politika v skih raket.
Haitiju zasuče tako, kot se je v ^ v	.
Državni tajnik Dean Rusk je
na vprašanje, kaj misli o ruskih grožnjah, odgovoril, da od Rusov človek mora ob taki priložnosti prav kaj takega pričakovati.
dilo pa bo podjetje Kapel Construction. Stroški so preračunani na milijon in pol dolarjev.
Dominikanski republiki, kjer je
so, da jih ne bo na olimpijske
Ukaz McNamara ameriškim letalom je bolj neposreden odgovor na ruske grožnje. Kaže jasne, da ameriški vojaški vodniki ruskih groženj ne jemljejo preveč hudo. Predsednik Kennedy, ki je bil na kratkem dopustu v Floridi, ni hotel dati na vprašanje, kaj misli o ruskih grožnjah, nobenega odgovora.
igre v Tokiju, ako odbor ne popravi “krivice”, ki jo je napravil Indoneziji.
SHOW
V remenski
prerok
pravt:
Večinoma oblačno naletavanje snega, hladno. Najvišja tempe-fatura 25.
Jugoslavija po sodbi vlade ZDA del svobodnega sveta?
Salle, ko je povišal davke za $155 milijonov na leto.
Sedanji guverner Rhodes pravi, da bo pri takem finančnem stanju prisiljen, da še bolj krči osebne izdatke. Od približno 60,000 državnih uradnikov jih je odpustil že 5,000, kar mu pa še ni zadosti. Njegovi demokratski nasprotniki se seveda hudobno norčujejo z njegovim gospodarstvom. Opominjajo ga, da je med volivno kampanjo dbljubijal, da bo ustvaril v naši državi kakih 209,00 novih delovnih mest, sedaj jih pa ne spravi skupaj niti toliko, da bi zaposlil tiste državne uradnike, ki jih je sedaj odpustil. Guverner Rhodes je pa ostal hladen. Trdi, da mora voditi državno administracijo kot dober gospodar, ki se mora ravnati po tem, kar ima, in ne po tem, kar si želi.
Hruščev pošilja pisatelje v norišnice
I MOSKVA, ZSSR. — Hruščev.
__	ise pri presoji kulturnih protole-
WAiSHING-TON, D.C. • Zna- tako predrzni napranr Ameriki, ingtonu Micunoviču brzojaven obrnil na naše državno tajni-|mov zanaša samo na svojo zdra-ni časnikar Victor Riesel pripo- Tudi o tem pripoveduje Riesel jpoz’v, naj njegova vlada izja- štvo s prošnjo, naj zadevo ure-,vo pamet. Parkrat mu je to kar j /eduje zanimive stvari o pre- zanimivo zgodbo. AFL-CIO ima vi, da ne bedo jugoslovanske di z unijo.	jdebro pomagalo, večkrat ga pa |
vozu blaga na Kubo. Podatke je v svojem sodelavcu Irwingu debil iz nekega uradnega poro- Brownu posebnega strokovnja-čial pomorske administracije, ka za zadeve ZN. Mr. Brown je
Zadnje vesti
HAVANA, Kuba. — Na področju Havane so uvedli z današnjim dnem prodajo obleke na izkaznice, kot so to storili že preje s čevlji, hrano in gaso-linom. Rani Castro, obrambni minister in Fidelov brat, je priznal, da na Kubi prenekate-rega blaga manjka, pa zatrjeval, da nihče ne strada, ker Sovjetska zveza pomaga kriti najhujše potrebe.
ŽENEVA, Šv. — Vodnik ameriške delegacije na razerožitve-ni konferenci Foster se je po 4 dneh posvetovanj v Washing-tonu danes vrnil sem, da bi znova pognal v tek razgovore o končanju preskušanja atomskega orožja. Kot nalašč je sovjetski glavni zastopnik Kuznecov odpotoval v Moskvo.
WASHINGTON, D. C. — Predlog Kennedya za bolezensko zavarovanje ostarelih v okviru Social Security ima letos malo boljše izglede za uzakonitev kot lani. Trdijo, da bo verjetno dobil v obeh domovih Kongresa potrebno večino, če bo le srečno prebrodil težave v Millsovem odboru za “pota in načine”.
ladje več vozile blaga na Kubo. [ Micunovič si najtorže domi- tudi zapelje do nepričakovanih Ako unija ne dobi take izjave, šlja, da federalna administraci- zaključkov. Mednje spada goto-'
bo začela bojkotirati v ameri- ja v Washingtonu lahko tako vo njegovo prepričanje, da vsak' MOSKVA, ZSSR. — V krogih
iu ima naslov “Ladje svobodne- bil pred nedavnim v Alžirju 'ških pristaniščih nakladanje m kontrolira delavske unije, kot pisatelj, ki ne piše tako, kot je ga sveta v trgovini s Kubo”. V na nekem sprejemu. Tam se je |razkladanje blaga z jugoslovan- Titovi birokratje jugoslovan- Hruščevu prav, ni pri zdravi
tem poročilu je staknil tudi dej- spustil z njim v pogovor tudi	|skih ladij. Unija še ni dobila	ske sindikate.
.Rvo, da. je pet jugoslovanskih neki jugoslovanski diplomat in	nobenega odgovora in je zato	Administracija se sama ni ho-
ladij lani med 1. septembrom in ga nekaj vprašal o Kubi. Ker	sklenila, da začne z bojkotom,	tela vmešati v to zadevo, napro-
30. novembrom prevažalo veči- Titov diplomat ni debil takega	To čutimo sedaj tudi vsi tisti,	sila je rajše predsednika AFL-	nadležnih	pisateljev	v	norišni-
noma rusko blago na Kubo. Iž odgovora, kot ga je pričakoval,	ki dobivamo navadno pošto iz	CIO G. Meanyja, naj posreduje	cs-	Da	ta nova	metoda ni	ravno.
pameti. Spada torej v norišnico.
Tega zaključka se Hruščev dosledno drži. Je že poslal par
zahodnih opazovalcev ugiblje-jo, če se Rusi in Kitajci ne pripravljajo na ureditev svojega spora. Trdijo, da je Peiping pristal na zadevne razgovore, ki jih je predložila Moskva.
uradnega poročila se da torej je začel vpiti nad Brownom, da zaključiti, da smatra Pomorska so Amerikanci “imperijalistič-administracija ZDA Jugoslav!- ni intervencij onisti”. To žalitev jo kot del svobodnega sveta! je nekajkrat ponovil.
Svoj čas smo trdili v Jugosla-
Jugcslavije, ki jo Jugoslavija pri Uniji pristaniških delavcev, priljubljena v ruskem literar- WASHINGTON, D. C. — Sem je prevaža na svojih tovornih lad-(naj bodo do jugoslovanskih la- nem svetu, si lahko mislimo.
jah. Je dostava prosto preneha- dij popustljivejši. Kaj je Mea-la, recimo vsaj tista, ki leži nalny opravil, ako je interveniral, Brown se radi tega ni raztou- jugoslovanskih tovornih ladjah, [še ni znano, gotovo pa ni pozabil, kako neolikano se je jugoslovanski diplomat obnašal na sprejemu v Alžirju napram
Silviji” vse^mogX To trditev stvu^ALF CIO ^Odgo™631 ,^'1 TitOVa domačija je najtorže bomo kmalu lahko vporabili tu-[žalitev je hitro prišel, y AFL-[jb'da^se tpSčfv paJajbnja'z
d! za našo admims racijo. Je res CIO so ugotovili, da Titove lad- unijo. Vodstvo AFL-CIO odkla- ’AFL-CIO delegatu Brownu :lolbl .TJ "r aJ VSe.S1 36 PrevafJ° Wago »a Kubo in! n ja namreč vsak uraden stik z! Koliko Jugoslavija spada v
vorid	S m 1 S t130133 'm Mb o vestib unijo pristani- jugoslovanskimi unijami, ki jih'svobodni svet, se je Meany lab-'maj štirih letih potrojila,
vpnd jugoslovanskemu komu- skrb delavcev. Unija je radi te- smatra za navaden privesek ko-[ko poučil iz izjav, ki jih je dal Od celotne produkcije proda
Fiat — avtomobilski velikan
TURIN, It. — Znana avtomobilska tovarna FIAT ima zaposlenih 120,000 ljudi in producira povprečno 3,400 avtomobilov na dan. Svojo produkcijo je v ko-
nističnemu režimu.
Ni čudno, da so titovci postali
ga poslala 1. februarja jugoslovanskemu poslaniku v Wash-
munistične diktature. Titov poslanik Micunovič se je rajše
Tito po svoji vrnitvi iz Moskve v preteklem decembru. i
Fiat okoli 300,000 voz na leto v tujino.	,
prišel obrambni minister Zah. Nemčije in se bo danes sestal z obrambnim tajnikom McNa-maro, kasneje pa tudi z držav nim tajnikom Ruskom. Razgo-varjali se ne bodo samo o potrebah nemške oborožene sile, NATO in njeni atomski oborožitvi, ampak tudi o franco-sko-nemškem vojaškem dogovoru v okviru predložene prijateljske pogodbe in tesnem sodelovanju.	. _	;
— '	■1 1 "*- ! 11,	j;' JBt .ttL
JS.MERIŠEA DOMOVINA, FEBRUARY 25, 196S
AMEKIMA DOiiOVSRiA
SSSaaOM2amjyaS®B2GGESSES~-
-dgmss:-.:	create
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA j
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 39 Mon., Feb. 25, 1963
Gostilniška zarota v Ljubljani
Zarote in upori nastajajo bodisi v prestolicah bodisi v provincah. Uspešne so praviloma zarote in upori v prestolicah, uspešne revolucije, ki so se rodile v provincah, so izjema od pravila. Po dokaze nam ni treba iti daleč. Poglejmo samo v Irak! L. 1959 so nasprotniki bivšega iraškega diktatorja Kasema poskusili svojo srečo z uporom v provinci: organizirali so upor v Mosulu. Poskus se je v zelo kratkem času ponesrečil. Kasem je upor z lahkoto zadušil. Letos so zarotniki organizirali upor v prestolici Bagdadu. V dobrih treh urah so zlomili glavni odpor; dalj časa se je upiralo samo dobro utrjeno poslopje vojnega ministrstva. Vse velike revolucije v našem veku so se pa začele in uspešno završile le v prestolicah, začenši s Parizom 1. 17S9 in končno z rusko revoludijo v Petrogradu 1. 1917.
Teh priprosfih dejstev se očitno niso zavedali trije nasprotniki komunističnega režima v Sloveniji. Dali so se zaplesti v zarotniško akcijo, ki jo popisuje ponatis iz “Dela” v današnji številki našega lista. Popolnoma so spregledali dejstvo, da bi tudi uspeh njihove akcije ne zrušil komunističnega režima. Ako bi kdaj prišlo do revolucije v Jugoslaviji, se bo morala začeti in završiti v Beogradu in ne v globoki provinci na robu države, kot je Slovenija. Revolucijo bodo torej delali Srbi v Beogradu in ne morda Hrvatje v Zagrebu in Slovenci v Ljubljani. To bi morali bolj vpoštevati tudi razni begunski politiki, ki tako junaško na papirju podirajo komunizem v Jugoslaviji, če je že pri njih tako malo smisla ža realnosti v političnem življenju, potem še nekako razumemo, zakaj so se dali trije pogumni junaki zaplesti v zarotniške mreže v Zahodni Nemčiji. Niso imeli in nimajo niti pojma, kako, kje in kdaj je treba organizirati zarote in revolucijonarne podvige.
Brezvestno so pa postopali tisti begunci v Zahodni Nemčiji, ki so začeli organizirati odpor proti komunističnemu režimu v Sloveniji. Ako so sploh mislili na resno,organiziranje upora, bi ga morali začeti v Beogradu in rabiti svoje zaveznike v Sloveniji in na Hrvatskem samo kot zveze z Beogradom. Njihova brezvestnost se vidi tudi v tem, da so bili s svojimi sodelavci v Sloveniji v zvezi s pismi in poštnimi paketi. To že ni samo brezvestnost, to je že otročarija! Vsak navaden begunec ve, da v Jugoslaviji ni nobene pisemske tajnosti in da je vsakdo v Jugoslaviji, ki ima pismene zveze s tujino, pod kontrolo tajne policije. UDBA sicer ne kontrolira vsakega njegovega koraka, ni mu dnevno za petami, toda ne spusti ga z vida. Kako so torej mogli s svojimi pismi in paketi spravljati slovenske protikomuniste v sigurno propast?
Iz podatkov, ki jih daje članek o procesu, se da samo zaključiti, da je bila vsa akcija bolj igračkanje kot resna zadeva. To so morali gotovo najbolje vedeti jugoslovanski komunisti sami, saj imajo dosti skušnje v organiziranju zarot in uporov. Pred svojo vestjo gotovo niso mogli smatrati “zarotniške akcije” za kaj resnega. Zato se jim naj-brže ni preveč mudilo s preiskovanjem cele zadeve. Za preiskovalni postopek so rabili skoraj pol leta. Ako bi bila v njihovih očeh akcija res nevarna, bi jo bili že preje spravili pred sodnijo in se o njej široko razpisali. Sedaj so prišli z njo na dan šele pod pritiskom sluho.v in govoric šepe-tavcev in šepetavk. To so sami priznali v kratkih izjavah, ki so jih objavili tupatam v časopisju še pred začeikom procesa.
Da niso smatrali akcije za nevarno, se vidi tudi po odmerjenih kaznih. Po komunističnem merilu iz prvih let po zadnji svetovni vojni bi obtoženci zaslužili najmanj smrtno kazen in povrhu še hiter postopek. Za kake izmišljene malenkosti so takrat pošiljali v kratkem sodnem postopku ljudi pred puške, na to se še vsi dobro spominjamo.
Način poročanja o procesu je pa ostal tak, kot je bil takoj po vojni. Tudi sedaj je veljalo črno-belo načelo. Vse, kar je rekel tožilec, je belo, vse, kar so trdili obtoženci, je veljalo za črno. Zato žal ne vemo ničesar, kaj so govorili zagovorniki obtožencev. Ako so imeli vsaj toliko svobode in toliko poguma kot advokatje pred 15 leti, so za obtožence vsaj predlagali milo obsodbo in predloge utemeljevali z olajševalnimi okoliščinami. O vsem tem časopisje nič ne poroča. Takoj po vojni smo bili v tem pogledu na boljšem. Toliko hvalisanj Titov “humanizem” se menda še ni dotaknil postopkov v političnih procesih.
Odprto ostane vprašanje, zakaj so komunisti sploh prišli na dan z obtožbo akcije, ki nosi vse znake gostilniškega poguma. V Jugoslaviji se ni zgodilo zadnje čase ničesar, kar bi jim svetovalo, da utrdijo svoj političen položaj s takim otročjim procesom. Morda so bili važni oziri, ki izvirajo iz zunanje politike. Jugoslovanski protikomunisti so zadnje mesece napravili par škandalov v Nemčiji. Napadali so titovske zstopnike in vdirali v titovske pisarne
v Zahodni Nemčiji. Taka taktika proti jugoslovanskemu sovražnik svobode, kakor jo ra-kornunizmu gotovo ni povečala simpatij svobodnega sveta zumemo v Ameriki. Saj nam do njih. Svobodni svet je proti takim nasiljem tudi takrat, neprestano dopovedujejo naši ako so po njih prizadeti jugoslovanski komunisti.
Titova diplomacija je hotela izrabiti vse take incidente za gonjo proti političnim beguncem in njihovim organizacijam. Pri tem ni imela dosti sreče. Morda hoče porabiti tudi ljubljanski proces kot dokaz, kaj vse uganjajo jugoslovanski politični emigrantje v Zahodni Nemčiji. Imela bo s tem malo sreče. Nemci še niso pozabili, kako malo so vredni politični procesi v diktatorskih režimih, nacističnih in komunističnih. Ne bodo dali na komunistične procese v Jugoslaviji počenega groša.
Ljubljanski proces daje pa tudi nam nauk. V dopisovanju z domovino ne smemo nikoli pozabiti na previdnost/
Vsaka neprevidna beseda, ki za njo ne tiči prav nič, lahko| da komunističnemu režimu “dokaz” za vse, kar si režim želi. Tako je zmeraj bila, tako je in tako bo, pa naj jugoslovanski komunisti trdijo, kar hočejo.
Še m glas s Senklerja
straneh, ali pa samo na eni. S tem bi delovnim ljudem, ki se zjutraj mučijo, da bi se odpeljali na delo, naredil več škode kot dobrega. Tako sva modrovala s sosedom Jakom.
Naš iseniklersiki kraj je lep in prijeten naš dom, pa ima svoje težave. Senklerski ljudje smo pa taki, da brž najdemo “kozla”, da se nanj ježimo, če nam ni kaj prav. Ko sva z Jakam mežikala nasmejanemu council-manu gori na- plugu, šva kar dba brž spoznala, da se zaveda, da je v takih dneh on za našega “kozla”. Ker je pa mlad in dobre volje, mu ne škoduje ne smo sne2’ ne na®a jeza- Saj hitro mineta oba. Midva z Jakom sva bila brž dobre volje, ko sva ga videla na plugu. Pa sva zavila na četrt, da se še znotraj pogre-jeva. On je pa oral naprej. Mislim, da bo dobro oral še dolgo tudi z nami.
Cleveland, O. — Zima je huda, snega preveč, mraza tudi.
Ko nas je sneg nenadoma zasul tam pred Božičem, se je brž pokazalo, da nismo bili nanj pripravljeni ne mi, ne naša občinska uprava. Zvečer smo lepo zastavili: obe < strani. naših, cest z avtomobili, ker imamo teh vsaj dvakrat toliko kot garaž.
Ponoči je sneg zasul avtomobile in ceste in zjutraj nismo mogli nilkamor drugače kot po njem.
Jaz se namreč premikam s kraja v kraj samo, kolikor me noge neso.
Ker je sneg zasul ulice, seveda bili v zadregah in smo se jezili. Pa ne morda na sneg.
Tudi ne na nas, da nismo kako poskrbeli vnaprej z našimi avtomobili za tak slučaj. Kaj pa moreš'? Saj nimaš kam z avtom, kot na cesto. Jezen si pa le. In vsa jeza se je vsula na našega couneilmana Edmunda Turka.
Čim bolj je padal sneg, tem bolj so se ljudje jezili na Turka. Vse je bilo prepričano, da ni dovolj poskrbel za naš okoliš. Protestov je kar snežilo nanj. Mož je spravil “na noge” vse mestne pluge in mašine. Neko soboto zjutraj sem ga videl, ko je sam seidel visoko gori na “kozlu” pluga in dirigiral oranje, ustavljal promet in skušal napraviti potrebno gaz po naših ulicah.
Debelo sem gledal, pa mi je Jaka, ki je primahal mimo, povedal, da je tiste noči naš councilman večkrat naredil tako pot na plugu, da se osebno prepriča, ali mestna uprava stori vse, kar more, ali ne in da še zraven sam pomaga, kar se le da. Po nekaterih ulicah je šlo, po drugih pa ne.
Tam, kjer so parkirani avtomobili na cesti, z mašino ne moreš blizu, da bi “oral”. Poleg tega tudi pogosto ni pametno vendar mogoče, da in koristno, da bi to storil, ker kona našega doma
Mimo Slovenskega doma na Seniki er j u me vodi pot skoro sleherni dan. Tudi notri stopim, kadar se mi zdi. Pa me vedno nekaj grebe po glavi. Ne gre mi iz spomina, da sem pred kakimi šestimi ali sedmimi leti bil v
VESTI
m ■ j-
mv
Bivši belogardisti pred sodiščem
Pod tem naslovom prinaša ljubljanski list “Delo” sledeče poročilo o razpravi proti snovateljem “protikomunistične zveze” v Sloveniji Kregarju, Jevšku in Berlotu:
| obraz. Dolgo sem že na svetu, tem Sl c venskem domu pri neki marsikaj sem se navadil prena-igri- Igra je bila lepa, rad sem šati in razburjati sem se od-jo poslušal in gledal. Med od- vadil. To pa že lahko rečem, da morom je pa naneslo, da sem mlade ljudi veliko lažje ra-začel razgovor z mladim fan- ZUmem kot pa tiste, ki so odgo-tem, ki se mu je videlo, da je vorni, da je rdeča zvezda še komaj prišel v Ameriko. Pove- vedno tam.	Majk
dal mi je svojo zgodbo. Ob kon-
cu je pa ogorčen pokazal na rdečo zvezdo na galeriji in me vprašal poln začudenja:	Kako
je mogoče, da je v slovenskem domu v Ameriki znak rdeče zvezde, znamenje komunizma.
Takrat sem ga potolažil, da mi mrtvih znakov na stenah ne jemljemo preveč zares. Pa sem pozneje še pogosto slišal slične opombe in proteste:	Kako je
nam z bal-sije zname-
“leifSCŠ p@tl?5
Cleveland, O. — Ob pol štirih popoldan v nedeljo, 3. marca, nam bo “Slovenski oder” podal na odru Slovenskega doma na St. Clairju dramo “Konec poti”, ki jo je napisal R. C. Sher-riff, v sloveščino pa prevedel Oton Župančič.
Drama “Konec poti“ je doživela svojo krstno predstavo leta 1929 na odru enega znamenitih 'zasujes avtomobile na obeh nje komunizma, ki je največji gledališč na Broadwayu v New
If* In Mrs, Jssspls Leksan Sf, isrsiwafa zlato poreko.
neprestano dopovedujejo izvoljeni zastopniki, da je komunizem n a j v e čji sovražnik miru in svobode in da je rdeča zvezda splošno priznani znak komunizma. V zadnjem čas-u je teh protestov še več in še glasnejši šo. Po tolikih letih bi že tudi v Slovenskem domu lahko vedeli, kaj rdeča zvezda pomeni, pravijo ljudje.
Ker se tudi meni tako zdi, LJUBLJANA, 28. dec. — Da- bančičem oziroma Topliškom bom pa napisal, kar mislim, karjnee se je pričela pred okrožnim nameraval organizirati v Mari-naravnoist. Mislim namreč, da'sodiščem v Ljubljani razprava boru ilegalni kanal preko jugo-je Slovenski dom bil zgrajen za proti trojici bivših belogardi- slovamsko-avstrijske meje. Po vse Slovence našega mesta. Vsi stov, ki so skušali v Ljubljani tem kanalu naj bi dobivali proti Slovenci hočemo biti tudi do-.ustanoviti “Organizacijo slo- pagandni material in orožje, bri Amerikanci. Ameriška de- venski!) protikomunistov”. Pred Kregar je tudi sestavil spisek mokracija je v najhujšem boju petčlanskim senatom, ki ga vo- 25 komunistov, večinoma ljudi, s komunizmom, bi rekel. Za slo-jdi sodnik Benjamin Marušič, s:e ki so delali v Javnih skladiščih, venske Amerikance, Cleveland- z a go v a r j a j o Anton Kregar, kjer je bil zaposlen do januarja ske Slovence je velika sramotajFranc Jevšek in Leon Berlot. 1962. Januarja oziroma februar-da imajo v svoji sredi, v isvojem iLjubljanski okrožni tožilec Edo ja je pustil delo, saj se je veči-domu rdečo zvezdo, ki je značil- Grgič je omenjeno trojico obto- noma ukvarjal z ustanavlja-no, splošno priznano znamenje žil, da so ustanavljali toplo, ka- njem te tolpe, komunizma. Tisti ljudje, ki to jtere namen naj bi bil zrušiti na-1 Franca Jevška je postavil za zvezdo hočejo, se tudi krijejo v šo družbeno ureditev in razbiti svojega pomočnika. Ta je tudi
sestavil poseben pristopni formular. S Kregarjem sta iskala v okolici - Ljubljane primerna mesta za skrivališča. Ko se je pa odpravljal Aleksandar Ran-kovič v Italijo, sta pisala Toipli-šku v Zahodno Nemčijo, naj oni v Italiji organizirajo atentat na Rankoviča. Omenjena trojica si je tudi razdelila “položaje”. Kregar je bil komandant, Jevšek njegov pomočnik, Berlot naj bi skrbel za propagando, po Kregarjev! zamisli pa naj bi se dr. Karel Vojska ukvarjal z organizacijskimi, Ivo Avser pa z vojaškimi vprašanji.
Kregar oziroma Jevšek sta dobivala iz Zahodne Nemčije darilne pakete, v katerih so bil' sicer v embalaži pralnih praškov in konzerv letaki, pištole, štampiljke in drugo. Zanimivo je, da so bili letaki in pištole v originalno zaprtih paketih Luxa, Persila, samokresi pa v originalno zaprtih konzervah, na katerih so bile slike klobas in pečenih kokoši, še preden so lahko dobili večje količine teh stvari, so jih preiskovalni organi prijeli.
Na . današnji razpravi je Kregar, ki je bil mitraljezec v ju-rišnem bataljonu bele garde in po vojni obsojen na 20 let zapora, nato pa pomileščen, večinoma priznaval, kar ga je bremenila obtožba. Izgovarjal se je na navodila iz tujine. Ko ga je sodnik spraševal o konkretnih ciljih njihove organizacije, je dajal zelo nedoločne odgovore, vendar je pod težo dejstev priznaval navedbe obtožbe. Franc Jevšek pa je svoja dejanja skušal prikazovati kot neresna. Trdil je, da mu je Kregar naročil, naj v pismih v tujino prikazuje njihovo organizacijo kot zelo močno, da bi na ta način dobili še večjo podporo iz tujine. Javni tožilec mu je predočil tudi več pisem, ki jih je pisal iz preiskovalnega zapora, a ni vedel, da so prišla v roke pre-iskcvalnim organom. Ta pisma so ga pokazala v precej drugačni luči. Popolnoma resno je namreč pisal iz zapora svojcem, da bo pobegnil v Zahodno Nemčijo. Materi pa je pisal, naj mu v slanino vstavi pile, da bo prepihi rešetke na oknih zapora in je javni tožilec pokazal fotografije tunela, ki ga je skušal izkopati Jevšeik, da bi pobegnil.
Tudi Berlot se je zagovarjal na podoben način. Skušal je prikazati svoje delovanje kot nepomembno. Izmikal se je, da bi priznal že tisto, kar je povedal v preiskavi.
Razprava se je po pcpoldan-
senci svoboščin ameriške demokracije. Za vso drugo, veliko večino clevelandskih Slovencev, pa je ta zvezda v Domu še debela laž po vrhu. Ta večina noče imeti s komunizmom nič skupnega, ga zavrača in odklanja. Tudi če bi ljudi pri Domu vprašal, koliko jih je za rdečo zvezdo in komunizem, bi bili v veliki večini tisti, ki bi jih užalil do smrti. Saj vsak ve, da je komunizem največji sedanji sovražnik Amerike, njene demokracije, svobode in našega načina življenja. Ta zvezda torej laže, da hočemo clevelandski Slovenci hiti med sovražniki Amerike, ali pa, da smo Slovenci za-hrbtneži, ki hočemo v siju rdeče zvezde uživati ameriško svobodo in biagostanje.
V zadnjem času slišim vedno več obsodb te zvezde. Posebno tisti se ne morejo pomiriti, ki so v zadnjem času morali bežati izpod Titove rdeče zvezde v svobodni svet, pa se jim še tu sredi Amerike ta spaka reži v
enotnost jugoslovanskih narodov.
Omenjene tri obtožence so prijeli sredi poletja. Anton Kregar, ki je bil po vojni obsojen na 20 let zapora, je januarja 1962 dobil od bivšega belogardista Ferdinanda Urbančiča iz Zahodne Nemčije propagandna pisma, v katerih ga je ta nagovarjal, naj se pridruži njihovemu “Odboru protikomunistov”. Kregar mu je takoj odpisal, naj mu pošlje čimvee materiala o njihovem delovanju v tujini. Kregar je marca pridobil še Jevška in Berlota, ki so začeli pridehivati člane. Delali so večinoma po navodilih, ki sta jima pošiljala iz Zahodne Nemčije belogardista Ferdinand Urbančič in Janez Toplišek, ki delujeta v “Zvezi beguncev iz Jugoslavije”, katero vodi vojni zločinec in bivši general Čedo-mir Jovanovič.
Urbančič oziroma Toplišek sta jima naročila, naj predvsem skušajo vključiti v to organizacijo bivše belogardiste.
Kregar je po dogovoru z Ur-
BARBERTON, O. — Na sliki so Mr. in Mrs. Joseph Leksan in njuni otroci ob priložnosti praznovanja njune zlate poroke 25. januarja 1983. V prvi vrsti od leve na desno seda Mrs. Jennie McElroy, Mrs. in Mr. Joseph Leiksan. St, in Mrs. Julia Toth. V zadnji vrsti stoje Joseph Leksan Ml., Mrs. Josephine Borscs, Edward Leksan, Mrs. Bertha Drobnič in Carl Leksan." '	•
Yorku, ki je središče • ameriške gledališke dejavnosti. Leta 1930 pa je že prišla na Spored Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kjer so jo izvajali v režiji Cirila Debevca.
“Konec poti” je drama v treh dejanjih iz življenja petih angleških častnikov v prvi bojni črti na zapadni fronti v mesecu marcu 1918. leta. Je realistična psihološka drama, ki nam prikazuje brez olepševanja notranje boje in tegobe življenja na fronti, kjer ljudje gledajo smrti v oči, ko vse kaže, 'da bo tam konec njih poti. V luči neposredne bližine konca pa padajo pred nas ostre sence značajev oseb drame. Pod težo časa in naloge, v boju med strahom in pogumom nam razkrivaj o svoja nihanja med vrlinami in slabostmi, med odlikami in napakami, med čutom odgovornosti in neodgovornostjo, med strahom in pogumom, svojo uravnovešenost in n e ,u r a vnoveše-nest, svojo preteklost in vzgojo, skratka vso svojo človeškost.
Daši se drama odigrava za časa prve svetovne vojne, ni brez pomena za nas danes. V prvi pobegnil. Prav tako svetovni vojni je neposredna bližina smrti preizkušala in tesnila le vojake na fronti, v bojnih črtah, danes pa ne bi prizanesla nikomur od nas, brez ozira ali smo v frontni črti ali ne, ali smo vojaki ali ne.
Namen drarne na sploh je, da nam je zrcalo časa in ljudi, da nam db gledanju v zrcalo pomaga k spoznavanju samega se-,sbi prekinitvi nadaljevala do be, in prečiščevanju naših ču- večera. Sodba bo po vsej verstev in čutenj ter njih plemeni-|jetnosti izrečena jutri, tenju. Vsaka igra, ki se igra na'
odrih, ne sluzi temu namenu, a “Konec poti” služi. In “Slovenski oder” s svojim poslanstvom služi slovenski javnosti v Clevelandu in okolici ter zasluži priznanje z obiskom, M. R.
LILIJA vabi na predstavo
KMU la BETAJK8V!
V SLOV. DOM NA HOLMES 17. marca 1963 ob 3:30 pop.
SMEKIŠEA BOHOVINA,
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA

Prav blizu je bilo čuti neko škrtanje in lomljenje. Morda gre ježevec po dračju k reki pit; nemara je žejen jelen ali pa medved, ki gre iskat mrtvih rib. Carriganu je bilo ob vsem tem prav, dasi ga je bolelo v možganih. Napenjal je oči in ušesa, da bi ujel vsak pojav, ki spremlja prehod dneva v noč. Začul je rahlo in pridušeno kurikanje goloba, od one strani pa je ujel glas, na pol zavijanje na pol lajanje. Bil je kojot; ne volk, nego kojot, ki je bil zapustil prostrane prerije.
Tema je bila že gosta, vendar pa ne tista temna noč, ki jo imajo tisoč milj dalje na jugu. Neki somrak kakor v krajih, kjer vstaja sonce ob treh po polnoči, da se potem do devetih zvečer zamudi na nebu. Vse se da lepo razločiti: kako brsti iz popkov na topolih listje in kako zorijo zvečer jagode, ki so bile v jutru še zelene; dajo se čitati časniki še o polnoči, ker je pustilo sonce na nebu svoj svit. Med zoro in večerno zarjo je celih osemnajst ali dvajset ur. Bil ie večer hladnega severa, ki ga je pozimi sama smrt in trpljenje, pa ga junij spreminja v raj na zemlji.
Carriganova duša se je napolnila z lepoto in milino, ko je ležal na vlažnem pesku. Tistega večera se je prej stemnilo, ker so se na zahodu kopičili oblaki. Vse je tiho strmelo, še veter od! reke se je polegel. Ko je Carrigan poslušal in veselo ugotovil, da sta mu hlad in vlažni pesek vzela vročico, je prišel do njega drug glas. Najprej je mislil, da se je prevrgla riba v vodi. A bilo je tega preveč, popolnoma po ritmu. Zavedel se je, da pljuskajo po vodi vesla.
Tresoč se se je privzdignil na lakte. Reka je bila v temi. Ni videl nikogar, a čuti je mogel, ko so vesla utihnila, rahel glas dveh ljudi. Potem je razbral, da je bil eden glas ženski.
Srce mu je zatrepetalo; dušilo ga je v grlu. Prihaja, si je rekel, vrača se!
IV.
Po nemiru prvega trenutka je hotel zaklicati, da bi mu ijudje v nevidljivem kanuju pomagali. Ali premagal se je. Saj bi ga gotovo našli, blizu so bili. Odločil se je počakati. Vsekakor je dobro biti previden. Plezaje k puški, je začutil) da nima več tolikih bolečin. Pazil je na vsak šum od neke. Nikdo se ni več oglašal, tudi udarjanje vesel je bilo počasnejše in rahlejše, čoln Se je previdno bližal. Iskroo-ka in lepolasa ženska si je gotovo premislila: prihaja ga
ubijat.
Ta misel mu je poostrila vid. Opazil je senco, nekoliko Močnejšo kakor tisto, ki je Pokrivala reko; senca je dobivala obrise. Potem je čul na pnodu previdne korake in videl nekoga, kako poriva čoln h kraju. Tista dva sta se približala za nekaj korakov in Potem ustavila. Nato je nekdo ljubeznivo zaklical: “Gospod! Gospod Carrigan!”
V glasu je bil bojazljiv nemir. Carrigan se ni oglasil. Cul je žensko reči:
“Tu je bil, Bateese. Za gotovo vem!”
Sedaj je bilo v glasu že več kakor sama skrb. Saj se je tresel.
“Bateese ... če je mrtev...”
“Kaj bo mrtev,” se je oglasil Carrigan, oprši se nekoliko mi laket. “Je zopet tukaj, za
skalo!”
Čez trenutek že je bila ženska pri njem. V svitu zvezd je videl njene svetlikajoče se oči in zdelo se mu je, da je v medli mesečini še lepša kakor pod žarkim soncem. Pokleknila je poleg njega in ga z rokami podpirala pod ramami. Njeno dihanje je bilo naglo.
“Saj niste menda močno ranjeni?” ga je vprašala.
“Ne vem,” je odgovoril. Dobro ste ustrelili. Zdi se mi, da je šlo pol glave. Na vsak način pa ste mi vzeli ravnovesje. Saj se ne morem spraviti na noge.”
Njene roke so šle prek njegovega obraza in so se ustavile na čelu. Bilo mu je, kakor da mu je kdo pritisnil žameta nanje. Potem se je obrnila k človeku, ki ga je klicala za Bateesa. Carrigan je pomislil na orjaškega šimpanza: život je imel kratek, roke pa strašno dolge. V poltemi bi ga imel za veliko žival, pošastno bitje na dveh nogah, ženska je govorila z njim v mešanem francosko-krijev-skem narečju. David je razumel smisel besed. Pravila mu je, naj ga spravi v kanuj, ali jako previdno, ker gospod ima hudo rano. Na glavi je ranjen, je tolmačila, in Bateese mora paziti, da mu ne bi povzročil še hujših bolečin.
Ko se je Bateese sklanjal nad njim, je Carrigan spravil revolver ter se z nasmehom zahvaljeval za skrb ženski, ki ga je bila skoraj ubila. Noč je bila še jasnejša in Carrigan se je tako razgledal, da jo je bolje videl. Mesec je bil že močnejši, bled, a zmagoslaven, kajti oblaki so zadušili sončne žarke za celo uro prej. Ob reki se je vlekel srebrn paš svetlobe. Tam se je odražala Bateesova glava. Divja glava je bila to, obvezana okoli čela z velikim robcem kakor pri piratih. Z veliko lahkoto so njegove velike roke privzdignile Carrigana ob plečih in si ga naložile. S tem bremenom se je napotil po pesku.
Carrigan se ni nadejal takega ravnanja. Biti na rokah kakor otrok, to je gotovo nerodno; celo ob navzočnosti osebe, ki je človeka spravila tako daleč. Bateese je spolnil nalogo z nenavadno lahkoto. Delal je, kakor da je on človek, Carrigan pa otrok, bitje brez teže. Carriganu se je zdelo, da bi bilo treba o tem govoriti, da se razjasni. Da bi mu ženska vsaj zatrdila, da se je zmotila in da ji je reč nerodna. Pa nič. Sploh ni več govorila, ko ga je Bateese odložil sredi kanuja, obrnjenega k provi. Molčala je in gledala. Potem je mestic prinesel oprtnik in puško. Oprtnik mu je podložil pod pleča, da ga je nekoliko podprl. Nazadnje je možak, ne da bi vprašal, stopil k njej, jo prijel in zanesel v čoln, da se ne bi zmočila v plitki vodi.
Carrigan jo je pogledal v lice, ko se je obrnila, da bi vzela veslo.
“Ko bi mi povedali, kdo ste in kam gremo?” jo je vprašal.
“Jaz sem Jeanne Marie-Anne Boulain,” mu je odgovorila. “Moja brigada je doli ob reki, gospod Carrigan.” (Dalje nrihodnilč.)
M/	IREC lil? 13 [E	kM [Lil El 15||16
Mil. &25J26	2SL21 MM	lilo
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
2.	—Društvo protikomunističnih
borcev priredi v Baragovem domu širši sestanek z zanimivim predavanjem “Propaganda za Titovo OF v ZDA med drugo svetovno vojno”.
3.	—Slovenski oder poda v Slov. narodnem domu na St. Ciair Ave. Sheriffovo dramo KONEC POTI. Začetek ob 3:30 popoldne.
9.—Občni zbor Slov. pristave ob 7:30 zv. v Baragovem domu.
17.—Dramatsko društvo Lilija poda v Slov. domu na Holmes Ave. igro ‘Kralj na Betajnovi’. Začetek ob 3:30 popoldne.
17.—Zajtrk (Pancake and Sausage) Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu v novi dvorani od 8. zjutraj do ene popoldne.
17.—Društvo upokojencev v Euc-lidu ima zabavo v SND na Recher Ave.
APRIL
7.—Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Ave. svoj Spomladanski koncert. Začetek ob štirih pop.
20.	—Slov. tel zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv.
21.	—Društvo sv. Ane št. 150 K.S.
K.J. obhaja 50-letnico obstoja ob 11:30 dop. s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca, ob enih pop. pa ž banketom v SND na E. 80 St.	C j
21.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. koncert.
28.—Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne.
MAJ
4.	—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
5.	—Pevski zbor Triglav priredi v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
12.—Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v ncvi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
12.—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo.
19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih popoldne banket ob 35-letnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ
Spominska proslava ZSPB v
SEPTEMBER 29.—Podr. štev. 25 Slov. ženske
zveze priredi v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER
17.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v
SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
SveHobsii žarki za prestos radia 'm televizije?
WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki General Telephone & Electronics se že dolgo časa pečajo z vprašanjem, kako bi svetlobne žarke spravili v t e 1 e k o m u nikacijsko službo. Svetlobni žarki imajo namreč tudi svoje valove, vsaka barva ima svoj značilen val. Pri naši navadni svetlobi so valovi ravne tako mešani, kot je na primer sončna svetloba. Svetloba se da razstaviti v posamezne barve in barvni valovi “očistiti” vseh primesi.
Eksperimenti so pokazali, da svetlobni valovi lahko prenašajo glasove in slike veliko hitrejše, kot tisti, ki jih radij o in televizija sedaj uporabljata. Zato upajo strokovnjaki, da bodo že v nekaj letih lahko rabili svetlobne žarke za prenose na radiju in televiziji.
Ves načrt ima še veliko oviro. Svetloba ima nepremagljivega sovražnika: temo. Vendar trdijo strokovnjaki, da tudi tema ne bo ovirala prenosov, kaj-so svetlobni žarki, ki valovijo tudi v temi, dasiravno jih naše oko ne čuti. Drugo težavo delajo prenosi na velike daljave. Svetlobni žarki namreč omagajo, kadar naletijo na ovire na velikih daljavah. Strokovnjaki pa upajo, da bodo kos tudi tej težavi.
Napredovanja pri St, Glafr Savings Association
CLEVELAND, O. — Predsed- Artist Diploma Award, nik St. Clair Savings Paul J.
Schneller je pretekli teden objavil volitev novih glavnih u-radnikov tega slovenskega denarnega zavoda, ki se stalno širi in vedno bolj uveljavlja v Vzhodnem delu Clevelanda in Euclidu.
-o—-

Kennedy model za angel jeka!
WASHINGTON, D.C. Ko je bil predsednik Kennedy še mlad fant, je pred drugo svetovno vojno na svojem potovanju po Evropi prišel tudi v Rigo, kjer je bil za poslanika Wiley. Njegova žena se je pečala tudi s pisateljevanjem in kiparstvom.
Za neko kombinacijo je rabila model angelčka, ki naj bi skupaj s kipom sv. Terezije krasil glavni oltar v neki cerkvi v Antwerpenu v Belgiji. Ko je videla mladega Kennedyja, je mi_ jslila, da bi bil to kakor nalašč i njenega angeljčka.
Za goste poskrbljeno
MIAMI, Fla. — V Floridi je v hotelih, motelih in podobnih ustanovah na razpolago dnevno skupno okoli 700,000 sob za okoli milijon gostov.
veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.—Spominsko romanje ZSPB k! model Lurški Mariji na Chardon Rd.jTako je bil Kennedy vpodob-16.—Otvoritvena prireditev Slo-jljen kot angeljček, toda kip venske pristave na pristavi v Mrs. Wiley je doživel čudno Genevi.	j usodo.
16.—Slovenska šola pri Mariji Ko je bil kip dogctovljen, so Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Belgijo že zasedli nacisti v dru-Pe^ru-	gl svetovni vojni. Kip je bil za-
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v to poslan v Rim in namenjen Parku Društva sv. Jožefa št. za neko rimsiko cerkev, toda
169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi I načrt, piknik.
rimski arhitekt je izjavil, da kipa ne , more vporabiti za svoj Kip je zato odromal na 'neko razstavo cerkvene umet-
Robert C. Sterbank, ki je odgovoren za hranilne in druge vloge, je bil izvoljen za blagajnika. Sterbank je graduiral na John Carroll univerzi iz poslovne administracije z odlikami in stopil v službo pri St. Ciair Savings leta 1956. Ko je ta u-vedla leta 1961 Univac poslovanje za posojila in hranilne vloge, je on to nadziral in vodil ter si tako pridobil zasluge za njegov uspeh. Sterbank je znan tu
Harold R. Swope, upravnik u-rada St. Clair Savings na Lake Shore Blvd., je bil izvoljen za pomožnega podpredsednika. On je v vodstvu zavoda od 1. 1957 in je bil do 1. 1961, ko je postal upravnik omenjene podružnice, v glavnem uradu odgovoren za urejevanje poslov pri nakupih nepremičnin. Z ženo, sinom in dvema hčerkama živi v Willoughby Hills.
Robert O. Swope, ki je bil preje pri Shaker Savings, je bil izvoljen za pomožnega podpredsednika. Tekom svojih 12 let pri te vrste denarnih ustanovah si je pridobil veliko skušnjo v ocenjevanju in nadziranju gradenj in nepremičnin. Z
di kot odličen igralec klavirja j ženo in dvema otrdkoma živi na in je dobil za to leta 1961 Young Highland Heights.
zgodbo, je rekel, da se vsega tega več ne spominja, da pa je res, da je bil na obisku pri družini Wiley še pred drugo svetovno vojno. Ne oporeka, da so podatki, ki jih je dala Mrs. Wiley, resnični.
-------O-------
Krizo v korejski vojaški diktaturi so začasno premostili
SEOUL, Juž. Kor. — V Južni Koreji vlada vojaški revoluci-jonarni odbor, ki pa trpi od notranjih sporov. Generali bi namreč vpeljali demokratično civilno upravo, vendar pa samo tako, ki bi v njej imeli tudi oni svojo besedo.
Druga skupina generalov je pop ustij i vej ša. Sedaj se ji je posrečilo, da je izrinila iz vlade generala Kima, ki je kazal velike apetite po oblasti. V ta namen je organiziral svojo “demokrati čno-republikansko stranko”. Na oblasti se je ponovno utrdil general Park, ki ima seveda tudi politične cilje: rad bi postal predsednik republike.
Radi homatij v vojaških krogih najbrže ne bo hitro prešla oblast v roke civilnih politikov.
Čitajte politične članke, pa boste hitro zaspali!
BUENOS AIRES, Arg. — Na to idejo je prišel nek argentin-siki zdravnik, ki priporoča svojim bolnikom branje političnih člankov, kadar ne morejo spati.
Ideja je naravnost imenitna.
Kako lepo bi bilo, ako bi v naši deželi imel vsakdo Congressional Record na svoji nočni omarici. V Congressional Record so namreč natiskani vsi govori naših senatorjev in kongresnikov, | tudi taki, ki jih govorniki sploh ' mere v Evropi a gr.. 42. kaj niso brali, ampak samo dali ti-1 cnako ameriški meri S3, št. 44 skati v zapisnik. Pravijo pa, da je branje teh zapisnikov res tako, da človek pri njih kmalu omaga.
obiske pri predsedniku omejila na dva dni in eno kosilo, pri čemur kosilo ne bi smelo trajati več kot dve uri. Tako spremembo posebno zagovarja predsednikova žena, ki ne mara za u-radne obiske, ker se ji zdijo prenaporni in prazni po vsebini.
Štrajk v Urugvaju
MONTEVIDEO, Urugvaj. — Od srede preteklega tedna je glavno mesto države brez elektrike, brez telefona in brez avtobusnega prometa. Vsi uslužbenci teh podjetij štrajkajo, ker jim ne dajo zahtevanih višjih plač.
je ameriška 34, 4^ je 36, 48 ja 88, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43
in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razli* ka v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13*4. 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15. 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16,'42 j« IG%, 43 je 17.
Dolžinske mere: palec ali inča — 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m.
Votle mere: pint — 0.57 1; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) — 36.35 !; 1 bare! (sod) — 181.74 1.
Vteži: 1 funt -- 4,53.59 g; 1 unča — 28,35 g.
Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj j C' enako 5 Celzijevim. O C -- 32 F; O F — 17.78 C, 100 C - 212 F, 50 C — 122 ?. 10 C — 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker — 10.46 arov, 1 kv. miljsv — 2.50 kv. km.
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Tri sobe ;s kopalnico oddajo zgoraj na 5901 Prosser Ave. Kličite HE 1-2339.
(25. in 27. feb., 1. marc)
Odda se
štiri sobno stanovanje s kopalnico, na novo dekorirano. Kličite 881-5837 ali 391-9226
(39)
Mi imamo
NAJBOLJŠE BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
za vse naše ljudi
v starosti od 1. do 80. let. Za informacije kličite:
KNIFIC & OKICKI INSURANCE IV 1-3408
Hiša naprodaj
7713 Lockyear Ave., 5-5, dva furneza, dva plinska vodna AUI grelca. $13,000. Kličite EN 1-2504.
— (40)
Ameriška m evropska
označba mer
Pri čevljih je razlika v označb: mere za približnih 32% do 3' lock, ki jih je treba odšteti or evropske mere, bodisi pri mož kih ali ženskih čevljih. Na pri loeri če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mera 6%; št. 40 je 7, št. 4j je 8, 42 je 9. 43 je 10, 44 je li ženski čevlji so navadno manjš bot gornje mere. Tako hi na pri mer št. S8 bila ameriške mere 8 87 bi bila 6 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je ras lika v označbi mere vedno za ž točk. Na primer, če vam sorod aik piše, da nosi obleko št. 40, j to ameriške rnhre 32, št. 42 j# ameriške mere 34. 44 je 38, 41 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 i 14.
Isto je pri meri za deklice. Ev ropska št. 38 je ameriška 32, 4C je 14, 42 ie 16. 44 je 18, in 4f le 20.
Pri moških oblekah pa zače
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan. 14.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik. 21.—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
nosti, kjer ga je slučajno odkril in kupil Rev. Maestrini za cerkev za Maryglade College v Memphis, Mich. Kip bo za okrasek na glavnem oltarju semeni-ške cerkve.
Ko so predsedniku povedali
Obiski preveč motijo predsednika pri delu
WASHINGTON, D.C. — Koncem tedna je bil na obisku lao-ški kralj. Komaj je odšel, je bil tam venezuelski predsednik Betancourt, sedaj mu bodo sledili obiski maroškega kralja in velilke kneginje iz Luksemburga. Po tradiciji traja vsak obisk tri dni.
Ako bi predsednik hotel sprejeti vse državne poglavarje, bi zato porabil ravno leto dni, ako odbijemo nedelje. Zato se Bela hiša sedaj trudi, da bi uradne
MALE HELP _ WANTED
Short Order Cook
night shift.
Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave.
(x)
Ženske dobijo delo
Typist
5 day, 40 hour week, salary. Pleasant working conditions. Office at E. 72 St., north of St. Clair Ave. 391-7200.
(41)
Čiščenje uradov
Zvečer, v mestu, izkušene. Pišite na Box 123, American Home Publ. Co., 6117 St. Ciair Ave., Cleveland 3, Ohio. (43)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Naprodaj
Dobili smo večje število novih in skoro novih hiš, zidane, ranch tipa in zidane dvo družinske hiše. Vse v lepih krajih. Cene so zmerne.
KNIFIC REALTY
IV 1-S980	820 E. 185 St.
(22, 25, 27 feb)
V najem
Na E. 71 St. blizu St. Ciair Ave., oddamo 3 sobe in kopalnico, zaprt porč, spredaj, zgoraj, garaža na razpolago. 361-0989.	(43)
Klavirji in harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.0!)
SME UD AS MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125

IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHli • ZA OSTARELE
AID FOR A.GED PRESCRIPTION.^ St. ('lair Ave. & 68th St., EN 1-4212
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite te do nas
J0S. GLOBOKAR
9S6 E. 74tb St.
HE 1-6607
I
AMERIŠKA DOMOVINA,
ANDREJ ČERNI$EV
JULIUS ZEYER;
“Ali smem vaše veličanstvo sponmiti še na neko stvar?” “Govori!” je velela carica. “Vaše veličanstvo je v razgovoru opustilo stvar, zaradi katere se je prav za prav dvignila nevihta vaše zaslužene nejevolje nad glavo velike knežnje. Mislim zadevo z onim mladeničem, zaradi katere se je vaše veličanstvo tako zelo razburilo.” Carica se je nasmehnila,
“Med nama povedano, grof, je Peter pravi nestvor! Ne čudim se, da je njeno srce spregovorilo. Nočem, da bi mi to stvar še kdaj vzeli v misel; hočem, da se pozabi, kakor sem jo jaz pozabila.
“In Andrej Černišev?” je vprašal grof.
Carica je nekaj časa molčala, nato se je priklonila svetim slikam in je odvrnila:
Zaradi poštenosti države, ki jo je Bog dal v našo oskrbo, smo dolžni, da delamo pravično in kaznujemo tudi najmanjši prestopek. Ostane pri tem, kar smo
včeraj ukazali.”------
Andrej Černišev je odstopil od špranje. Usoda obeh je bila sklenjena. Katarino so mu za vedno iztrgali iz naročja, toda bila je rešena: nobena nesreča ji ni več grozila: bila je ohranjena velikemu poklicu, ki ga ji je Lam-herti prerokoval. Za lastno usodo Andrej ni skrbel, zaradi svoje usode se ne bi ponižal dalje poslušati razgovor carice z njenim ljubljencem. Plazil se je tiho doli po stopnicah in zbudil Bemardija, ki je medtem zaspal v naslanjaču. Tiho sta šla po dvorišču in sta prišla neopazno na ulico. Andrej se je zahvalil svojemu vodniku s prisrčnimi besedami in se je vrnil domov.
Vrgel se je v bolnem premišljevanju na posteljo, toda vkljub vsej žalosti, da mu je Katarina odvzeta na veke, je vendar čutil radost: da je on žrtev, s katero je ona odkupljena iz sovraštva protivnikov. Žrtev! In kaka usoda ga je neki čakala, kako je bilo povelje, ki ga je carica izrekla nad njim? Kakor v odgovor na ti vprašanji so se naglo odprla vrata, in tresoč se po vsem telesu, bled in ves zmešan je vstopil stari Ilija in je jokaje pokleknil k postelji svojega gospoda.
“Kaj je?” je vprašal Andrej začuden.
“Gospod, gospod, hudo je!” je stokal sluga. “Ubežite! ...” Častnik v popolni uniformi je vstopil v sobo.
“V imenu njenega veličanstva, gospod Černišev, ste zaprti. Vaš meč!” — je zvenelo resno povelje častnikovo.
Andrej, ki se v preveliki žalosti doslej še ni slekel, je hladno malomarno ubogal.
“Gospod, prosim vas, da mi brez obotavljanja sledite!” je zopet velel, častnik kratko. '
Stari sluga je glasno zatarnal :n si je pulil lase. Andrej, ginjen od izbruha njegove udanosti, je pritisnil starca na srce.
“Pojdi k materi”, mu je šepetal, “in ji povej, da...”
Ni dokončal, ker se je bal, da ga ne bi ginjenost premagala, česar ni hotel, da bi se zgodilo pred tujo pričo. Iztrgal se je iz objema zvestega Ilije in je sledil častniku.
Pred hišo so stale zaprte sani, obdane z jezdeci.
Nekaj poznih potnikov se je plaho ozrlo, toda ko so videli cborožence, so oprezno in boječe. pospešili korake. Andrej je sedel in se je zavil v plašč; časi-
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA
IVAN RAK
ki nas je dne 25. februarja 1960 za vedno zapustil.
Leto za letom se v večnost izteka težke ločitve spomin se budi ljubezen do Tebe pa vedno je živa v vsem našem življenju kolt lučka gori.
Bog Ti večni mir in pokoj daj in večna luč Ti sveti naj.
Tvoji žalujoči:
soproga TINKA; sin JANEZ;
mama KAROLINA RAK; sestra ANI ŽUMER; bratje VINKO, Dr. MAKS in MIRO.
Cleveland, O., dne 25. febr. 1963.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
REAL ESTATE FOR SALE
TINLEY~ Pk. tri-level, 7 rms., V A baths, 3 pan- bdrms., also pan. fam. rm., comb, laund., playrm., large scrnd. carport, Ige. lot. Near schls., churches, transp. & shpgs. See to apprec. $18,900. By owner. — Call 532-4421.	(39)
By owner — 1% Story brick and frame house. 2 bedrms., full bsmt, 2 car gar. Alum, storms, screens. Nr. Public & Paroohial schls., shopping, transp. Priced for quick sale only $16,000. 458.0797.	(39)
DOGS FOR SALE
GERMAN SHEPHERDS AKC. 7 weeks old. Black-tan House-broken. Private owner. Very reasonable. RO 4-1587,	(39)(
SILVER ANNIVERSARY of her historic heart operation will be observed in August by Mrs. Paul A. Nicoli of Belmont, Mass. It was in 1938 that Dr. Robert E. Gross of Boston corrected her congenital heart defect in the first successful operation of its kind. Now 33, she is in : good health and the mother of [two sons.	-
- nik se je umestil v drugi kot in je zagrnil zavese. Oglasilo se je zvonkljanje zvončkov, topot konjskih kopit in pokanje bičev. Odšli so v noč in temo, in tišina se je zopet zgostila za njimi v molčeči ulici.
Leteli so skozi noč in temo. “Kam?” je vprašal Andrej samega sebe, toda častniku ni ponovil vprašanja, ker je vedel, da bi ostalo brez odgovora. “Slamo da je ona rešena!” si je mislil in je zatisnil oči.
I
VIII.
Andreja, utrujenega od tolikih utisov, je kmalu premagal nemiren spanec, ki je še poleg tega precej dolgo trajal, zakaj ko se je iz te polovične omedlevice, polne mrzličnih in zmešanih sanj, slednjič zbudil, je že lila dnevna svtetloba v notranjost pokritih sani, dočim je v nasprotnem kotu zgrbljeno sedel spremljevalec, častnik, ki je na pogled mirno dremal.
Andrej ni čutil v tem trenotku niti žalosti niti skrbi, da niti radovednosti za svojo, bodočo usodo, vse se mu je zdelo za zdaj nepomenljivo v tej globoki apatiji, ki ga je težila kakor svinčen plašč. Ako bi ga bil kdo vprašal, česa želi v tem hipu, bi odgovoril brez zadrege, da ničesar — razen dobrote pravega span-
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA HČERKA
Frances Grum
Preminula je in odšla k Bogu dne 25. februarja 1962.
Leto .hitro je minilo odkar si- zapustila nas hladna zemlja Te odeva ■ zate molimo ves čas:
Njeni blagi duši daj Bog, svoj nebeški raj!
žalujoči:	. i
MRS. JOHANNA MlSH, mati; MR. JOHN MISH, očem;
BRAT, SESTRE IN OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, 25. februarja 1963.
ca, razen nekaj ur temne, vranje okriljene noči; zakaj dnevna svetloba, ki je prodrla k njemu skozi razpoke, — svetloba, tako brezbarvna in trezna, brez sledu sončnega čara, se mu je zdela vsiljiva in neprijetna kakor gnusna parodija te velike, bli-ščeče poezije sonca, v kateri se je njegova duša tako rada kopala.
Peljali so se že dolgo in precej počasi, kakor se je Andreju zdelo. Le enkrat so se ustavili pri revni gostilnici v siromašni vasi. Častnik je zlezel ven za nekaj časa in je zaprl za seboj vratca; ko se je vrnil, je odprl okence in Andrej je imel slednjič srečo zagledati pusto, zasneženo pokrajino, ki jo je veselo obsevalo jasno sonce s čistega neba. S polnimi prsi je vdihaval prosti, čisti zrak ...
Prinesli so mu malo jedi in čašo vročega čaja. Starka, ki mu je podala to v okrepčilo, ga je gledala s sočutnim nasmehom in Andrej ji je bil hvaležen za to dobroto.
Peljali so se naprej in okence so zopet zaprli; Andrej se je natihorna čudil, čemu je to, zakaj gotovo je bilo, da v tej samoti ne srečajo žive duše. Popoldne je postala svetloba, ki se je prikazala skozi špranje v sani, še bolj bleda, še bolj siva: nebo se je najbrže pooblačilo in tesnoba, ki je nehote segala Andreju v srce, ga je prepričala, da se je bliščeče oko dneva začelo svetu skrivati.
Na večer, ko se je že močno stemnilo, se je voz naenkrat u-stavil. Andrej je ugibal o bližini kakega človeškega bivališča, in njegova slutnja se je potrdila; zaslišal se je ropot kakor pri odpiranju in zapiranju vrat znotraj kakega poslopja in takoj nato se je razlegel globok glas zvonca. Zaškripala sb težka vrata in nato zacvilila v zarjavelih tečajih.
Sani so se zopet zganile in nekam zapeljale.
“Na cilju smo”, je rekel častnik in je odprl okence.
. Andrej je videl sedaj, da se nahaja za visokim, skrbno pobeljenim zidovjem pred odprtim prehodom, dočim je v globoki večerni senci razločil visoke, bele stebre in široke stopnice z okrašeno, masivno balustrade. Zdelo se mu je, da se nahaja prej pred odprtim vestibulom kake palače, kot pred vhodom ječe. Ni imel dolgo časa ozirati se; peljali so ga v majhno, dobre zakurjeno sobico poleg stopnjic in so dvakrat zaklenili za njim. Andrej je mirno hodil po sobi, da bi zopet oživil svoje premrle ude in pripravil kri v nov tek. V sobi je bila tema in okno je bilo od zunaj zastrto; edina svet-
| loba je prihajala od žarečega oglja v peči. Na hodnikih in na stopnicah se je slišal ropot korakov nekoliko oseb in slednjič odpiranje vrat in slabi glasovi oddaljujočih se sani. Ko je vse potihnilo, so se odprla vrata sobice.
Vstopil je človek, ne tako star, kakor upadel, prava podoba ječarja; njegovih korakov ni bilo slišati in slabi svit luči, ki jo je nesel, je melanholično igral na njegovem bolnem, obritem obrazu.
“Poročnik Mdrovič vas čaka”, je rekel mož z medlim glasom.
“In kdo je poročnik Mirovič?” je vprašal Andrej.
“Oskrbnik te hiše, pravzaprav poveljnik tega kraja”, se je glasil odgovor.
Mož mu je kazal pot. Šla sta po širokih stopnicah, po dolgem, prostranem koridoru, kjer so njuni koraki vzbujali zaspan odmev, slaba luč svetiljke ni zadostovala, da bi popolnoma raz-svetila te velike prostore, ,na pogled zelo žalostne in zelo stare. Ustavila sta se pred visokimi vrati, ki so bila nekoč s svetlo, belo barvo pobarvana in včasi pozlačena, toda zlato njihovih težkih in neokusnih ornamentov je skoro popolnoma začrnelo in belina barve je že davno osivela in orumenela. Iz sobe so se ogla-
V blag špomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI, STARA IN PRASTARA MATI IN SESTRA
Jennie Tekavec
ki je izdihnila svojo plemenito dušo in odšla v večno življenje dne 25. februarja 1962.
Luč nebeška naj Ti sije, v naših mislih si vsak čas;
Srce naše zate bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas.
Žalujoči:
soprog JOSEPH; sin JOSEPH;
hči MRS. ROSE MIKLAVŽ; sestri ANTONIJA STERLEKAR in FRANČIŠKA SNOJ brat ANDREJ AVBEL, tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov.
Cleveland, dne 25. februarja 1963.
KARNEVAL V DUHU ČASA ■— V atomski in vesoljski dobi so se v karnevalske sprevode vključili tudi “vesoljci” in prebivalci drugih svetov. Na sliki vidimo pripravo na karnevalski sprevod v Viaregiu v Italiji-
sili glasovi kitare in polglasna pesem mehkega baritona. Sluga je odprl in Andrej je vstopil; bil je v salonu poročnika Miro-vica.
Poročnik Mirovič je bil mlad mož, zelo1 zanimivega obraza, temnih, melanholičnih in zelo nemirnih oči in kostanjevi lasje so mu divje padali po čelu.
Sedel je ravno na majhnem divanu, ki je bil nekoč preoblečen z rdečim atlasom, ki pa je sedaj kazal le slabe sledove bivše lepote, kakor celi salon, da,
cela hiša.
“Bodite pozdravljeni”, je rekel Mirovič in je povabil Andreja, naj sede. Gledala sta nekaj časa molče in hladno drug drugega, toda počasi se je začel poročnikov obraz jasniti iz malomarnega izraza, ki ga je vzel skraja nase, in žalosten, toda simpatičen nasmeh mu je zaigral okrog ust.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Hranit« denar za deževne dnj,w'
—kupujte U- S. Savings honde’
ADENAUER NA KARNEVALU — V nekaterih nemških mestih prirejajo zd pustni torek velike sprevode 2; “maškarami” vseh vrst. Na sliki vidimo umetnika, ko pripravlja velikansko masko nemškega kanclerja, ki jo bodo vozili v takem sprevodu.
VELIKAN — štirje možje v malem čolnu pod velikanskim vijakom prekomorske potniške ladje “Oceanic”. “Oceanic” je ena največjih italijanskih potniških ladij in plove med Genovo in New Yorkom.	;