NOVI TEDNIK
Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovsek
ŠT. 26 - LETO 5 •
- CEUE, 29.6.'95 - CENA 170 SIT
Odgovorni urednik NI Branko Stamejčič
Rajza(avan)turiste
Tednikov reporter v Dubrovniku. Reportaža na strani 20.
Ze, že, toda vedno je kje kakšen toda... Stran 8.
gMMasgflflaaaMiSKJJsa^
| TEMA TEDNA
Rezervat narave ni zastonj-na rob pobiranju
vstopnine za Logarsko dolino. Stran 7.
H REPORTAŽA
Pisateljica pri enajstih. Stran 21.
i roočA tema
Aleš lic ne bo več kandidiral. Stran 6.
Boris Marolt novi direktor Zlatarne? Stran S.
Puc v reprezentanci sveta. Stran 18.
Petkov happening. Stran 17.
Država naj bo servis ljudem
Učinkovitost le brez birokracije, pravi v intervjuju Damjan Vrečko, ^načelnik upravne enote Celje. Stran 7.
Prepir za del Atomskih Toplic. Stran 9.
Kongres bo
Matke zdaj zares pričakujejo šaljivce in muzikante.
Nagradna igra ob 100 letnici filma na strani 15.
DOGODKI
2
Konjiški proračun kljub amandmajem sprejet
Šesto zasedanje konjiškega sveta se je zavleklo do poldruge ure zjutraj — Dražji vrtci
Prejšnji četrtek so svetniki
sveta občine Slovenske konji-
če na šesti redni seji po dolo-
gotrajni strokovni in trdi raz-
pravi vendarle sprejeli odlok
proračuna za leto 1995.
Kljub temu, da je bilo iz po-
ročil, ki so jih podali predsed-
niki posameznih odborov, moč
razbrati željo po večjem od-
merku finančnih sredstev, je
odbor za finance in premože-
nje odločil, da poda v sprejem
predlog proračuna, ki ga je na
predhodnem zasedanju pred-
stavil župan Janez Jazbec. Po-
danih je bilo več amandmajev,
med njimi je največje preraz-
poreditve sredstev predlagala
skupina svetnikov SKD, ven-
dar pa jim kljub argumentom
ni uspelo prepričati svetnikov.
Prihodki občinskega prora-
čuna za leto 1995 znašajo torej
470 milijonov tolarjev, od ka-
terih bodo poleg zakonskih
obveznosti največ, dobrih 110
milijonov tolarjev, namenili za
investicije v cestno in komu-
nalno gospodarstvo.
Na tokratnem zasedanju so
izmed 32 evidentiranih izvolili
21 občinskih sodnikov porot-
nikov okrožnega sodišča v Ce-
lju, sprejeli so tudi predlog od-
loka o ustanovitvi stanovanj-
skega sklada občine Slovenske
Konjice in sprejeli sklep o pri-
četku evidentiranja članov za
upravni odbor. Sprejet je bil
tudi predlog o varovanju ob-
močja izvira pitne vode pri za-
jetju Skrbinšek v Konjiški va-
si, brez večjih težav pa so svet-
niki sprejeli tudi odlok o spre-
membi dela zazidalnega načr-
ta Golič, pri tem pa so izražali
težnje po posvečanju večje po-
zornosti ekologiji in ustrezni
infrastrukturi. Potrdili so še
odlok o uvedbi agromeliora-
cijskega postopka v delih ka-
tastrskih občin Lipoglav, Tol-
sti Vrh, Žiče, Spodnje Grušov-
je, Tepanje, Skalce, Konjice in
Konjiška vas.
Precej enotno so svetniki
izrazili zahtevo po ohranitvi
starega mestnega jedra, kar se
je odrazilo v težnji, da že na
naslednji seji potrdijo odlok
o ureditvi parkiranja v jedru
Konjic in plačila komunalne
takse za uporabo javnih pro-
metnih površin na območju
celotnega mesta. Sklad stavb-
nih zemljišč je podal zaključni
račun za lansko leto in s tem
izgubil status na območju vseh
treh novih občin, evidentira-
nje novih članov sklada pa se
bo pričelo v prihodnjih dneh.
Na osnovi strokovne obra-
zložitve ravnateljice konjiške-
ga vzgojno varstvenega zavo-
da, Marije Primožič so sprejeli
tudi povišanje oskrbnih stro-
škov v tem zavodu za 20 od-
stotkov, in se nato osredotočili
še na osnutek odloka o spre-
membah in dopolnitvah, ki se
nanaša na preoblikovanje ko-
munalnega podjetja Slovenske
Konjice v Javno komunalno
podjetje Slovenske Konjice.
Svetniki so se seznanili s tre-
nutnim pravnim položajem
komunalnega podjetja, kate-
rega ustanoviteljica naj bil bi-
la po novem le konjiška obči-
na, občini Vitanje in Zreče pa
bosta podpisali koncesijsko
pogodbo o odlaganju od-
padkov.	B.F.
Štiri leta kasneje
V nedeljo smo sirom države praznovali 4. rojstni dan mlade, samostojne in suverene
Slovenije. Če otrok v tej starosti s ponosom upihne 4 svečke na torti, bi se za državni rojstni
dan spodobilo, da bi ji v pozdrav zaplapolale vsaj zastave.
Pa vsepovsod ni bilo tako. Celje je dan državnosti na predvečer pozdravilo s slovesnostjo
na Glavnem trgu, na kateri so zbrani ob kulturnem programu lahko prisluhnili tudi
slavnostnemu govorniku podpredsedniku Državnega zbora Republike Slovenije dr. Vladi-
mirju Toplerju. V Opatijski cerkvi so prazniku v pozdrav zazvonili zvonovi, bila je tudi
maša za domovino.
Na sam praznik pa so Celjani očitno pozabili. V nedeljo zvečer je namreč mesto kazalo
podobo, kakršno vidimo na fotografijah.
Zanemarjeno, umazano in zapuščeno; z vidnimi nepospravljenimi ostanki uličnega
sejma, le tu in tam peščico naključnih sprehajalcev in, žal, skorajda povsem brez zastav.
Dobršen del Glavnega trga, kjer je bilo tudi prizorišče osrednje slovesnosti na predvečer
praznika, ni premogel niti ene.
Pa šele 4. rojstni dan smo praznovali!	„ _
1	IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Podražitve
so odklonili
V Šmarju tudi o vzgoji, športu In glasbi
Na zadnjem sestanku šmar-
skega občinskega sveta se
s predlogom domače komu-
nale, s sedežem v Rogaški
Slatini, ki predlaga bistveno
povečanje posameznih pri-
spevkov in taks k osnovni
ceni vodarine ter odvoza
smeti, niso strinjali.Svetniki
se bodo točke znova lotili na
prihodnji seji, OKP mora
medtem pripraviti natančno
obrazložitev zlasti v zvezi
s prihodnjimi investicijami
po posameznih občinah,
pred svetniki pa bo obravna-
val zadevo še njihov odbor
za komunalno dejavnost.
Na seji so obravnavali še
vrsto drugih, pomembnih
zadev. Občinski svet se je
strinjal z razdelitvijo dose-
danjega Javnega vzgojno-
varstvenega zavoda s sede-
žem v Rogaški Slatini, pri
tem pa so za potrebe nove
občine Šmarje ustanovili
javni zavod Otroški vrtec.
Do potrebne registracije no-
vega zavoda bo šmarski vr-
tec deloval pod okriljem do-
sedanjega zavoda. Za v. d.
ravnateljice pa so imenovali
Marto Drofenik iz Imenega,
organizacijsko vodjo šmar-
ske enote vrtca.
Šmarski svetniki so na to-
kratni seji vendarle uspeli
imenovati predlagane odbo-
re ter komisije občinskega
sveta, pa tudi komisijo za or-
ganizacijo športa. Na seji so
sklenili, da bo upravljalec
športnih objektov v novi ob-
čini KS Šmarje, ki pa mora
pripraviti program dela ter
pregled stanja, s poudarkom
na letnem kopališču. Prav
tako so dali soglasje k po-
slovniku Odbora za razpola-
ganje z dodeljenimi sredstvi
občinskega požarnega skla-
da, posebej so ustanovili ko-
misijo za ugotavljanje škode
po elementarnih nesrečah
ter imenovali njene člane,
v sosvet načelnika upravne
enote pa so za svojo občino
izvolili župana, Jožeta Čak-
ša. Ko so obravnavali višino
prispevka lastnikov za skup-
no vzdrževanje melioracij-
skih površin na Šentviškem
ter Pristavškem polju, so se
strinjali z zneskom 2 tisoč
tolarjev, na hektar.
Roman Drofenik, ravna-
telj slatinske glasbene šole
pa je prisotne seznanil
z možnostjo organiziranja
enote v Šmarju. V Šmarju bi
lahko imeli pripravnico, po-
uk teorije, klavirja, harmo-
nike, trobente, pozavne, sak-
sofona in sintesajzerja, rešiti
pa morajo težave s prostori.
BRANE JERANKO
Bronaste medalje vojske v Celje
Letos so prejeli bronasto medaljo Slovenske vojske tudi
trije delavci Uprave za obrambo Celje - Izpostave Celje. Za
pomemben prispevek pri razvijanju dela izpostave na
področju vojaških zadev sta medaljo prejela Branko
Krajnc in Igor Škrinjar, za tridesetletno delo v upravnem
organu za obrambo pa Cvetka Brečko. Dobitnikom sta
bronaste medalje Slovenske vojske podelila direktor celj-
ske uprave Miro Terbovc in vodja izpostave Janja Romih.
Halo z novimi
karticami
Telekom Slovenije bo letos
v promet vključil 1500 jav-
nih telefonskih govorilnic na
kartice s čipom. Od tega naj
bi jih 170 postavili na ob-
močju, ki ga pokriva celjska
enota Telekoma.
Osemnajst govorilnic na
našem območju že deluje na
nove kartice s čipom, do
konca tedna pa naj bi jih bilo
še več. Pri postavljanju no-
vih govorilnic so imele pred-
nost tiste, ki so imele meseč-
no 2 tisoč impulzov pogovo-
rov in več, kar pomeni, da so
bile zelo obremenjene. Del
govorilnic bodo v celoti po-
stavili na novo, del pa pre-
uredili z zamenjavo najsta-
rejših govorilnic na žetone in
tistih na magnetne kartice.
Slednje se namreč niso po-
kazale za ustrezne, saj so
omogočale zlorabe. Z novimi
karticami to ne bo več mo-
goče.
Nekaj težav pa je še vedno
pri prodaji novih kartic s či-
pom. Veliki uporabniki, kot
so poštne enote in Petrol, so
pogodbo o prodaji kartic
sklenili sredi meseca, do
konca junija pa naj bi bile na
prodaj tudi v kioskih Dela in
Tobaka. Manjši uporabniki
pa se bodo morali sami do-
govarjati o pogojih in načinu
prodaje kartic. Telekom na-
mreč v prihodnosti tudi ne
bo edini, ki bo te kartice pro-
dajal. Zaenkrat sta na voljo
dve in sicer za 100 impulzov,
ki stane 1.200 tolarjev in
kartica za 400 impulzov po
3.500 tolarjev. Pripravljajo
tudi kartico za 20 impulzov.
Cenovno kartica za uporab-
nike ni posebej zanimiva, če
jo primerjamo s cenami žeto-
nov, saj mora kupec plačati
tudi celotni strošek njene iz-
delave, po porabi impulzov
pa jo lahko zavrže. V Teleko-
mu zato želijo podjetja pri-
tegniti k reklamiranju na
karticah, s čimer bi te za po-
rabnike postale cenejše in
bolj privlačne.
TC
Ob dnevu
državnosti
LJUBLJANA, 25. junija
(Delo) - Na slavnostni aka-
demiji ob dnevu državnosti
v Cankarjevem domu je go-
voril predsednik Milan Ku-
čan in med drugim pouda-
ril, da bodo leta, ki so pred
nami, zelo pomembna za
slovensko državo in bodo
v veliki meri odločala o ka-
kovosti življenja in podobi
države do konca tisočletja.
Pogled nazaj pa po njego-
vem pove, da ni razlogov za
malodušje.
Združena lista na
konferenci
| LJUBLJANA, 25. junija
(Delo) — Na letni konferenci
Združene liste socialnih
demokratov so poudarili,
da gre za stranko pozitivne
alternative, ki si prizadeva,
da bi bila Slovenija v Evro-
po vključena in z njo pri-
merljiva moderna pravna
država s socialno tržnim
modelom gospodarstva,
dežela socialnih in politič-
nih ravnotežij in družba,
v kateri bosta delo in zna-
nje najvišji vrednoti. Pred-
sednik stranke Janez Koc-
jančič je poudarili, da so
obsodili revolucionarno
nasilje nad nedolžnimi, so
pa proti prevrednotenju
NOB.
Povečati število
sodnikov
LJUBLJANA, 25. junija
(Republika) — Ministrica za
pravosodje Meta Zupančič
je poročala o delu ministr-.
stva in menila, da je bilo
kljub kadrovskim proble-
mom opravljeno veliko de-
la. V Sloveniji je trenutno
nezasedenih še 105 sodni-
ških mest, od tega največ
na okrajnih sodiščih, kjer
se zato število nerešenih
zadev povečuje. S predla-
ganimi spremembami za-
kona bodo znižali pogoje
za opravljanje sodniških
funkcij in zvišali spodnje
razrede na lestvici nagraje-
vanja.
Prehod bodo
dogradili
SEČOVLJE, 25. junija
(Delo) - V več nadaljevanjih
bodo Hrvati vendarle do-
gradili tudi mejni prehod
Sečovlje. V zunanjem mini-
strstvu Slovenije trdijo, da
so protestirali zaradi ome-
njenih del, ki se nadaljujejo
prav na katastrski meji.
Hkrati zanikajo ugibanja,
da je morda prišlo do kakš-
nih dogovorov v pogajanjih
med državama, za katere
javnost ne ve.
•NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Želj ko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
it. 26. - 29. junij 1995
3
DOGODKI
Mačehovski odnos države do lokalnih
skupnosti
Velenjski svetniki so potrdili osnutek letošnjega proračuna - Premalo denarja za
večino proračunskih porabnikov - Praznih rok za razvoj
Na seji sveta mestne občine
Velenje, ki je bila v ponede-
ljek, 26. junija, so svetniki
obravnavali osnutek odloka
o proračunu za letošnje leto in
ga kljub nekaterim pripom-
bam in opozorilom tudi potr-
dili. Proračun naj bi znašal
1.717.522.000 tolarjev, vendar
s tem denarjem kakšnih večjih
razvojnih komponent v občini
ne bodo mogli graditi. Velenje
je le ena izmed mnogih novo-
nastalih lokalnih skupnosti,
v kateri naj bi opravili kopico
nalog, ostali pa so brez ustrez-
nih virov.
Še najbolj bodo okrnjene
razvojne dejavnosti, pomemb-
ne za prihodnost občine, ki se-
gajo od izobraževanja in kul-
ture pa do cestnih povezav in
kmetijstva. Nobenega od na-
štetih področij ne bo mogoče
razvijati v želeni smeri, kajti
denarja bo dovolj zgolj za pre-
živetje. Kar nekaj svetnikov je
opozorilo na dejstvo, da letoš-
nji proračun občini sploh ne
dopušča možnosti razcveta,
pri tem pa bode v oči še zlasti
zmanjšano vlaganje v tako
imenovane nadstandardne
programe. Župan mestne obči-
ne Velenje Srečko Meh je
v uvodni predstavitvi osnutka
svetnikom dejal, da razdelitev
virov med posamezne občine
ni pravična, to trditev pa pod-
krepil s primerjavo, ki pravi,
da ima Velenje le 90 odstotkov
dovoljene povprečne porabe,
medtem ko dosega dovoljena
poraba v Ljubljani kar 136 od-
stotkov. V Velenju prejmejo na
primer za vzgojo otrok skoraj
polovico manj denarja kot
v Ljubljani. Slovenija ni enako
dobra mati vsem občinam, je
še menil Meh. Po njegovi oceni
morajo opraviti preveč nalog
glede na denar, ki jim ga je
dodelila država. »Lahko govo-
rimo o porabi, o osnutku pro-
računa in še čem,» je dejal
Meh, »vendar nam v občini
Velenje že za minimalno zago-
tavljanje delovanja vseh pro-
računskih porabnikov v letu
1995 primanjkuje skoraj 400
milijonov tolarjev.«
V prihodnje se bodo morali
v tej občini osredotočiti pred-
vsem na iskanje dodatnih vi-
rov. Po mnenju župana in ne-
katerih svetnikov je ena izmed
možnih poti najemanje kredi-
tov, drugo pa bi lahko pred-
stavljali prispevki občanov.
Svetniki so v razpravi zahte-
vali pojasnila o nekaterih pro-
računskih postavkah, sicer pa
so se zavedali dejstva, da so
sredstva omejena. Ob pridobi-
vanju novih virov, ki bi vsaj
malo pripomogli k reševanju
razvojnih problemov Velenja,
bodo skušali zagotoviti tudi
tržno obnašanje vseh prora-
čunskih porabnikov.
K. LEKIČ
Upad članstva v SSK
Po dveh letih se je članstvo
v Svetovnem slovenskem kon-
gresu - Konferenci za Sloveniji
znižalo s 700 na 140 ljudi, kon-
ferenca pa v teh dneh dobiva
novo vodstvo. Na 5. letnem za-
sedanju minulo soboto v Celju
je namreč po kar nekaj zaple-
tih kakšnih 90 članov konfe-
rence izvolilo le člane novega
sveta konference, predsednika
pa bo ta 30-članski organ volil
predvidoma danes.
Dosedanja predsednica SSK
—	Konference za Slovenijo dr.
Irene Mislej se je že uvodoma,
ko je zbranim v celjskem Na-
rodnem domu predstavila po-
ročilo o dosedanjem delu, od-
povedala kandidaturi za ka-
kršnokoli funkcijo v SSK
—	Konferenci za Slovenijo, pri
tem pa poudarila, da je ves čas
svojega predsednikovanja sle-
dila ideji povezovanja razum-
nih in ustvarjalnih Slovencev
doma in po svetu, zakulisnim
strankarskim posegom v delo
konference pa ni bila naklo-
njena. V času njenega vodenja
je slovenska konferenca pri-
pravila številne strokovne po-
svete in pri tem naletela na
odobravanje in nasprotovanje.
Mislejeva je še menila, da je
SSK danes na razpotju, njego-
vo rešitev pa sama vidi v res-
nem, strokovnem delu, ki bo
v prid narodu in državi ter
Slovencem doma in po svetu,
in ne političnem, strankarsko
obarvanem zdraharstvu.
Razprtije v SSK - Konferen-
ci za Slovenijo so se v zadnjem
času zaostrile zaradi različnih
pogledov in prepričanj član-
stva. Nekateri so delovali
s strankarskih pozicij, drugi
spet pa so se zavzemali za SSK
kot nadstrankarsko in združe-
valno organizacijo vseh Slo-
vencev. Posledica teh razprtij
je bil precejšen upad članstva,
nič kaj obetavno pa ni tudi fi-
nančno stanje slovenske kon-
ference, je še bilo slišati na 5.
letnem zasedanju SSK - Kon-
ference za Slovenijo.
IS
Namesto turistov le razvaline
Kako preprečiti propadanje šmarskega dvorca Jelšingrad
ter okoliškega parka, naravnega spomenika? O vroči temi so
se pogovarjali v ponedeljek predstavniki šmarske občine,
spomeniškega varstva, Golfa Jelšingrad d.o.o. ter turistič-
nega in športnega društva iz Šmarja.
V zvezi z Jelšingradom, kjer že vrsto let načrtujejo igrišča
za golf, ugotavljajo vrsto odprtih vprašanj oziroma nez-
nank, vključno z lastništvom. V takšnih razmerah je drevje
grajskega parka zanemarjeno ter vse bolj nevarno za spre-
hajalce. Spomeniško varstvo se loteva popisovanja dragoce-
nega eksotičnega drevja, delnega urejanja pa tudi v doma-
čem teniškem klubu. Za celovitejšo ureditev tega dragoce-
nega šmarskega prostora potrebujejo seveda projekt
celostne prenove Jelšingrada. Prav tako ugotavljajo potrebo
po povezanosti med načrtovanimi igrišči za golf ter ureja-
njem dvorca.
BJ
V pričakovanju novega zakona
o lovu
Na strokovnem posvetu »Gozd in živalski svet«, ki ga je
v Nazarju prejšnji četrtek pripravilo Savinjsko gozdarsko
društvo v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Nazarje
in nazarsko območno enoto zavoda za gozdove, so ob
aktualnih temah, povezanih s problematiko ohranitve živ-
ljenjskega prostora prostoživečih živali, načeli tudi vpra-
šanje novega zakona o lovu.
Anton Simonič, predstavnik ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, je osvetlil zakon o lovu, ki ga na
ministrstvu ta čas še pripravljajo. Pri gospodarjenju
z lovno divjadjo je veliko problemov in nejasnosti, na novo
vzpostavljajo sistem lovskogojitvenega načrtovanja in
usmerjanje razvoja populacij, ravno to problematiko pa
naj bi urejal tudi novi zakon o lovu. Številni predavatelji,
predstavniki ministrstev, Zavoda za gozdove Slovenije,
biotehnične fakultete in lovskih družin, so predstavili
različne vidike ohranitve življenjskega okolja prostožive-
čih živali, obenem pa oblikovali posebno komisijo, ki bo
do konca tega meseca sprejela nekatere najtehtnejše
sklepe in predloge, s katerimi bo možno doseči interdisci-
plinarni pristop in prispevati k ohranjanju gozda in živali
kot tudi k ohranitvi in oblikovanju naše krajine.
KL
Na sestankih 0F
Ustanovitev sodišča narod-
ne časti je sprejelo prebival-
stvo celjskega okrožja z veli-
kim navdušenjem. Povsod si
slišal komentar: »Tudi pri nas
bo imelo to sodišče dovolj de-
la.« Vaški, tovarniški in kvart-
ni sestanki so bili doslej prav
za prav sodišča narodne časti
v malem. Za njih so udeleženci
ugotavljali, koliko je ta ali oni
prebivalec njihovega kraja,
kvarta, nacionalno čist, in
ostro zahtevajo kazen za veli-
ke in majhne grešnike, za veli-
ke veliko, za majhne pa
majhno.
Ljudje nikakor ne morejo
razumeti, da še doslej niso kli-
cani na odgovor tisti proti-
ljudski oblastniki stare Jugo-
slavije, ki so s svojo petokolo-
naško politiko omogočili
Nemcem, da so z lahkoto za-
sedli naše kraje. Ljudje ugo-
tavljajo, da so razni tkzv. vo-
ditelji naroda, ki so šli Nemce
sprejemat, dali hitlerjevcem
na zunaj moralno oporo za za-
sedbo in mešali nepoučene
množice, ki so v njih videle
ljudi s širšim razgledom. So-
glasna ugotovitev vseh sestan-
kov je, da se morajo taki »vo-
ditelji« iz stare jugoslovanske
politične preteklosti zagovar-
jati pred sodiščem narodne
časti.
Posebno obsojajo ljudske
množice tiste hlapčevske duše,
ki so se popolnoma prodale
Nemcem, se proglašale za
»Volksdeutsche«, pomagale
Nemcem aktivno pri germani-
zaciji slovenskega življa samo
zato, da bi lastne komodnosti,
ki ji taki tipi pravijo eksisten-
ca, ne spravljali v nevarnost.
V kolikor jih njihovo hlapčev-
stvo ni zavedlo v neposredno
narodno izdajstvo, je najmanj-
ša kazen, ki jih bo doletela,
izguba državljanskih pravic.
Hlapčevstvo in odpadništvo je
dajalo potuho in opravičilo
nemškim zločincem nad prebi-
valstvom našega okrožja. Tudi
tistim, ki so imeli v Heimat-
bundu najrazličnejše funkcije,
sodelovali v Wehrmannschaft,
se »odlikovali« v hajkah na
partizane in tistim, ki so bili
do zadnjega na vodilnih polo-
žajih v nemških državnih služ-
bah, je treba natančno izpra-
šati vest, zahtevajo povsod na
sestankih.
Ljudje se zavedajo, da so
razni »fuhrerji« in »leiterji«
ter razni Slovenci v nemški
uradniški službi omogočali
- kljub temu, da nimajo mogo-
če nobenih večjih zločinov na
vesti - Nemcem, da so preko
njih izvajali svojo raznarodo-
valno in zločinsko politiko.
Mladina posebno ostro po-
stavlja vprašanje tistih deklet,
ki so pozabila na svojo dekli-
ško in narodno čast in se vlači-
la z Nemci. Mladina uvideva
sicer, da je treba to ali ono
razumeti, jasno pa je, da je
ravno zaradi tega treba klicati
na odgovor tista dekleta in že-
ne, ki so stalno teptale svojo
čast in pozabljale, da so Slo-
venke in niso nikdar niti po-
skušale, da bi svoj greh oprale
s sodelovanjem v narodno-
osvobodilni borbi. Sodišče na-
rodne časti jim mora javno po-
vedati, da so v očeh naroda
izgubile svojo čast.
Tovarniški delavci zahteva-
jo kazen za podjetnike, ki so
dajali podjetja na razpolago
okupatorju za vojne potrebe in
jih prisilili, da so morali delati
za nemški vojni stroj; kazno-
vati je treba tudi tiste inženir-
je in delovodje, ki so vse svoje
zmožnosti vložili v delo za
nemško vojno proizvodnjo,
priganjali delavce k delu za
Nemce in preganjali vsako sa-
botažo. Ljudska sodba, ki pri-
haja do izraza na sestankih,
zborovanjih in mitingih; bo
vsekakor tudi sodba sodišča
narodne časti.
Na nekem vaškem sestanku
so mi rekli kmetje: »Če bomo
znali dovolj odločno poiskati
vse izdajalce, velike in male,
bomo vladali mi, ljudstvo, če
pa ne, pa bodo vladali oni
sami.«
Sodišče narodne časti bo
onemogočalo vsem rafinira-
nim političnim špekulantom,
da bi še kdaj špekulirali z na-
rodovo usodo in svojo častjo,
utrdilo bo oblast poštenim, ši-
rokim ljudskim množicam ter
jasno pokazalo, da je narodna
čast dobrina za vse, ne samo za.
široke ljudske množice, tem-
več za vsakogar, ki hoče biti
enakopraven član slovenske
skupnosti in polnopraven dr-
žavljan v novi Jugoslaviji, da
je narodna čast vredna več kot
trenutna udobnost in za-
služek.
(Nova pot, 30. junija 1945)
Pod svojo zastavo
V Vitanju so konec preteklega tedna praznovali svoj
občinski praznik. Na osrednji prireditvi v nedeljo, 25.
junija, so prvič na drog dvignili zastavo mlade občine.
Praznik občine je vezan na 25. junij leta 1306, ko naj bi
Vitanje dobilo trške pravice. Zastava, ki jo je dvignil na
drog najstarejši član sveta občine Alojz Klokočovnik, ima
dve rdeči in belo polje, na sredi katerega je vitanjski grb
(tri školjke). Ob prazniku so pripravili vrsto prireditev
- od prikaza gasilskih veščin do nogometnega turnirja in
seveda osrednje slovesnosti, na kateri je v prepolni dvo-
rani kulturnega doma ob bogatem kulturnem programu
spregovoril tudi župan Slavko Krajnc.
Nezaupnica ruski
vladi
MOSKVA, 21., 22., 26.
junija (Republika, Večer)
-	Ruski parlament je obso-
dil ravnanje vlade v vojaški
operaciji v Čečeniji in pri
reševanju krize talcev.
Kljub temu se je predsed-
nik Boris Jelcin postavil na
stran kabineta premiera
Viktorja Černomirdina, ki
so mu jezni poslanci izgla-
sovali nezaupico z 241 gla-
sovi za in 72 proti. Černo-
mirdin je takoj po glasova-
nju izjavil, da ne namerava
odstopiti, k čemur pa bo
prisiljen, če mu bodo v na-
slednjih treh mesecih po-
slanci ponovno izrekli ne-
zaupnico. Kljub nezaupni-
ci vlada nadaljuje svojo ne-
popustljivo politiko do Če-
čenije. General Kulikov je
upornikom postavil ulti-
mat, da morajo ruskim
oblastem izročiti vse, ki so
sodelovali v napadu na Bu-
djonovsk, sicer jih bo ruska
vojska poiskala sama.
Ruska vlada je nato
spodnji dom državne dume
pozvala, naj jo bodisi pod-
pre ali pa bo razpuščen.
Jelcin je podprl to vladno
potezo in pravi, da bi si du-
ma »podpisala smrtno ob-
sodbo«, če ne bi spremenila
stališča do vlade. To je jas-
no opozorilo, da ne bo
okleval z razpisom pred-
časnih volitev.
Po izjavah vodje ruske
delegacije na mirovnih po-
govorih s Čečeni Vjačesla-
va Mihajlova pa vendarle
prihaja do sprememb v mo-
skovski taktiki reševanja
spora. Menda ne bodo več
zahtevali takojšnje rešitve
tega vprašanja, pač pa bo-
do počakali do izvolitve
novega čečenskega parla-
menta. Rusija očitno upa,
da bodo Čečeni izvolili po-
litike, ki ne bodo imeli tako
skrajnih pogledov kot Džo-
har Dudajev, ki je glavni
zagovornik odcepitve Če-
čenije
Vojska BiH
v operaciji
osvobajanja
SARAJEVO, 25., 26. ju-
nija (Delo, Republika)
—	Ofenziva za osvoboditev
Sarajeva je največja opera-
cija bosenske vojske doslej.
Na jugu mesta enote na-
predujejo, na severu pa jih
je ustavil močan srbski od-
por. Po izjavah virov blizu
bosenskega štaba gre za
operacijo, ki lahko traja
več mesecev. V ofenzivo so
se vključili tudi Hrvatje,
ker bi sicer v primeru, da bi
Sarajevo osvobodile vladne
sile same, ne imeli argu-
mentov za vzpostavitev hr-
vaške občine v glavnem
mestu BiH, kar je eden nji-
hovih primarnih političnih
ciljev.
V izjavi na bosanski tele-
viziji pa je poveljnik gene-
ralštaba armade BiH gene-
ral Rasim Delič zatrdil, da
je armada v zadnjih desetih
dneh osvobodila 200 do 300
kvadratnih metrov ozem-
lja. Medtem pa srbska
stran trdi, da je musliman-
ska ofenziva strat in da so
obdržali stare položaje.
Bosanska mesta so bila
spet tarča topovskih napa-
dov, v bosanski prestolnici
je bilo med nedeljskim na-
padom ubitih 11 civilistov,
od tega pet otrok, v pone-
deljek pa ena oseba ubita,
šest pa ranjenih. V balkan-
ski kotel pa se bo očitno
kmalu podala tudi Nemči-
ja, saj je nemška vlada na
izredni seji sprejela odloči-
tev o sodelovanju bojnih
enot vojske na območju
nekdanje Jugoslavije. Vla-
din predlog mora potrditi
še parlament.
0 Bosni med
večerjo
CANNES, 26. junija
(Delo) — Na vrhunskem sre-
čanju voditeljev držav čla-
nic Evropske unije so raz-
pravljali o boju proti brez-
poslenosti, o vzpostavlja-
nju enotne valute in velikih
transportnih infrastruk-
turnih projektih. Šele med
večerjo so govorili tudi
o zunanjepolitičnih proble-
mih, med katerimi je bila
na prvem mestu vojna
v Bosni. Predstavnik
Evropske unije Carl Bildt
je dobil natančna navodila
za novo posredniško misi-
jo, s katero bi skušali usta-
viti vojno v Bosni in sprete
strani pripraviti do poga-
janj o mirni rešitvi krize.
Skupina evropskih po-
slancev je ob tem zahteva-
la, naj Evropska unija
v znamenje solidarnosti
povabi Bosno in Hercego-
vino, da se nemudoma in
polnopravno priključi bru-
seljski grupaciji.
Sicer pa so na vrhu
v Cannesu govorili o visoki
brezposlenosti, ki je v dr-
žavah Evropske unije pri-
zadela 18 milijonov ljudi
ali 11 odstotkov aktivnega
prebivalstva. Do nasled-
njega decembrskega vrha
v Madridu naj bi zato pri-
pravili posebno poročilo
o zaposlovanju v državah
članicah Unije.
Prevladalo je prepriča-
nje, da je uvedba enotne
valute možna šele po letu
1999, saj bo prej le malo
članic izpolnilo pogoje, to
pa je zmanjšanje proračun-
skega primanjkljaja pod
mejo treh odstotkov bruto
proizvoda, javnega dolga
pa pod 60 odstotkov.
Streli na
Mubaraka
KAIRO, 26. junija (Delo)
- Egiptovski predsednik
Hosni Mubarak je v etiop-
skem glavnem mestu Adis
Abebi nepoškodovan pre-
živel poskus atentata.
V spopadu, ki je sledil, sta
bila ubita dva napadalca in
dva etiopska policaja,
glavnina za zdaj neznanih
atentatorjev pa je pobegni-
la. Atentatorji so streljali
na Mubarakov avto med
vožnjo z letališča v Adis
Abebi, kamor je prispel, da
bi se udeležil konference
Organizacije afriške enot-
nosti. Mubarak se je nato
vrnil v Kairo. Po prihodu
na letališče je izjavil, da je
položaj v državi trden in da
ga ta dogodek ne more
omajati.
St. 26. - 29. {unij 1995
GOSPODARSTVO
4
V Školji vasi še vedno štrajkajo
»To je edinstven primer v Sloveniji,« pravijo v območnem svobodnem sindikatu
Delavci Tovarne volnenih
odej v Škof j i vasi so v začet-
ku tega tedna še vedno stav-
kali in čakali na uvedbo ste-
čajnega postopka, kar bi jim
omogočilo prehod na zavod
za zaposlovanje. To je za de-
lavce, ki že štiri mesece niso
dobili niti tolarja, v tem tre-
nutku žal še najboljša in tudi
težko pričakovana rešitev.
Kot smo že poročali, so de-
lavci TVO Škof j a vas začeli
stavkati 1. junija, takrat je
delavski svet tudi predlagal
uvedbo stečajnega postopka.
Zahteva za stečaj je bila na
celjsko sodišče vložena 9. ju-
nija, minuli teden so bili po-
ravnani tudi stroški, kdaj bo
na sodišču potrjen začetek
stečajnega postopka, pa vsaj
v začetku tega tedna še ni
bilo jasno.
Dejstvo je, da stavkajoči
težko čakajo na odločitev,
saj bi z odhodom na zavod
dobili vsaj nekaj denarja za
preživetje. Ljudje namreč že
štiri mesece iz podjetja niso
dobili niti tolarja, kljub te-
mu pa jih seveda nihče ne
vpraša, od kod jim denar za
prevoz na delo. V območni
organizaciji svobodnega sin-
dikata so v tem tednu odo-
brili pomoč sedmim delav-
cem, predvsem tistim najbolj
kritičnim primerom, oziro-
ma tistim, kjer sta v podjetju
zaposlena po dva družinska
člana. Obenem pa v sindika-
tu menijo, da so delavci To-
varne volnenih odej Škof j a
vas edinstven primer v Slo-
veniji, saj se še ni zgodilo, da
bi delavci štiri mesece ostali
brez vsakega tolarja in stav-
kali skoraj mesec dni. Sindi-
kalisti se ne strinjajo tudi
s politiko vodstva, saj bi po
njihovi oceni direktor delav-
ce lahko poslal na čakanje
ali na dopust, s čimer bi jim
prihranil vsaj stroške za pre-
voz in malico.
Kljub stavki pa računo-
vodstvo v podjetju v teh
dneh pripravlja potrebne
podatke, na osnovi katerih
bodo lahko vložili zahtevek
za terjatve delavcev. Med
drugim pripravljajo izraču-
ne neizplačanih regresov, ju-
bilejnih nagrad in razlik do
100 odstotnih plač po kolek-
tivni pogodbi. Za vse delav-
ce, člane sindikata, bodo
tožbo vložili v območni or-
ganizaciji svobodnega sindi-
kata, približno 18 delavcev,
ki niso člani sindikata, pa bo
moralo svoje pravice izterja-
ti s pomočjo lastnih odvet-
nikov.	IB
Rešitve za gospodarstvo?
Predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije mag.
Dagmar Šuster je prepričan,
da je večina ključnih proble-
mov tekočega gospodarjenja
rešenih.
To je v šali podkrepil tudi
s primerom skromnega obi-
ska na razgovoru o aktual-
nih vprašanjih, s posebnim
poudarkom na problematiki
izvoznega gospodarstva in
regionalnega razvoja, ki je
bil minuli četrtek v Celjanki.
V svojem govoru je povedal,
da je sicer problem izvozni-
kov res delno rešen, vendar
je to le intervencijska reši-
tev. Potrebno bo odpraviti
vzroke, ki so do nastale situ-
acije pripeljali.
In kakšna je gospodarska
rast na celjskem območju?
Mag. Franc Knafelc, direk-
tor Območne zbornice Celje
je povedal, da je relativno
dobra, izredno se je povečalo
število podjetij. Trenutno jih
je registriranih 5100, pred
približno štirimi leti jih je
bilo le 900. Največ je seveda
malih zasebnih podjetij (93
odstotkov), štiri odstotke je
srednjih in tri odstotke veli-
kih podjetij. Podjetja so
uspela najti nova tržišča,
predvsem na področju razvi-
tih držav in tako so nadome-
stila izgubljene jugoslovan-
ske trge. Letos se je izvoz
povečal kar za 24 odstotkov,
uvoz pa za 45.
»Veliko slabe volje med
podjetniki je zaradi republi-
škega centralizma, ki je po
mojem mnenju hujši kot je
bil za časa jugoslovanskega.
Prav tako ne moremo biti za-
dovoljni z delovanjem Kor-
žetovega sklada, ki se ravna
po osebnih simpatijah, in tu-
kaj je še lastninjenje, ki pov-
zroča precej težav,« je med
drugim povedal Knafelc.
Mag. Dagmar Šuster je v od-
govoru dejal, da bo centra-
lizma ravno toliko, kolikor
ga bodo dopustili, strinjal pa
se je z nekorektnim delom
Koržetovega sklada, kjer bo
potrebno ukrepati. Se enkrat
je poudaril, da je imel pred-
sednik vlade pri subvenciji
za izvoznike ( v obliki sred-
stev za refundacijo davkov
in prispevkov, subvencioni-
ranja obresti in podvojitve
plačilnega roka) odločilno
vlogo, ter da se je za ta pro-
blem zelo zavzel. Za Slove-
nijo je bil zakon relativno hi-
tro sprejet, za izvoznike pa
še vseeno prepozno. Inter-
vencija v takšni obliki je
>težka< 135 milijonov do-
larjev.
Med številnimi pripomba-
mi podjetnikov celjske regije
je bilo slišati, da trgovci >tr-
pijo< na račun plačilnih kar-
tic, čekov, dolgih plačilnih
rokov ter da takšno gospo-
darstvo ne more preživeti.
Potem so tu še visoke najem-
nine za poslovne prostore in
druge dejavnosti. Delodajal-
ci imajo celo težave pri iska-
nju ustrezne delovne sile, če-
prav je število brezposelnih
zaskrbljujoče.
DAMJANA SEME
Zdravilišče
Laško se
združuje
s Termami
Svet zavoda Zdraviliš-
ča Laško je pred dnevi
sprejel pogodbo, s katero
se bo temu edinemu slo-
venskemu naravnemu
zdravilišču, ki je še vedno
oblikovano kot javni za-
vod, pripojila delniška
družba Terme.
Družba Terme, ki jo se-
stavlja 14 delničarjev, so
ustanovili leta 1992 za
vzpodbujanje hitrejšega
razvoja turizma v laški
občini. Največji delničar
družbe je občina Laško,
med večjimi lastniki pa
so še Petrol, HIT Nova
Gorica, Gradiš Celje,
kranjsko časopisno po-
djetje Glas in Pivovarna
Laško. Osnovni kapital
Term znaša 24 milijonov
tolarjev, družba pa je
v preteklih letih financi-
rala izdelavo programa in
idejnih projektov turi-
stičnega razvoja na levem
bregu Savinje, Poslovni
načrt za razvoj zdraviliš-
ča Rimske Toplice in štu-
dijo o možnostih razvoja
turizma na podeželju.
V laškem zdravilišču so
se odločili, da se bodo po
združitvi s Termami pre-
imenovali v Zdravilišče
Laško - Medicina in turi-
zem. Tudi z imenom na-
mreč želijo poudariti, da
bodo poslej podjetje za
turizem, v katerem pa bo
medicina še naprej os-
novna in poglavitna de-
javnost. Pogodbo o pripo-
jitvi naj bi danes sprejela
tudi družba Terme, so-
glasje pa mora dati še ob-
čina Laško kot lastnik
javnega zavoda. Do spre-
jema statuta nove družbe
bo Zdravilišče Laško vo-
dila sedanja ekipa. 1 JI
Še smo v obdobju
konjukture
Zaradi manjšega števila
delovnih dni v mesecu aprilu
je proizvodnja padla. To sta-
nje se je izboljšalo v maju,
kar je razvidno iz grafikona.
V primerjavi s petimi me-
seci preteklega leta je naj-
bolj porasla proizvodnja
sredstev za delo, in sicer za
16,9%, reprodukcijskega
materiala za 6,1% in blaga
za široko potrošnjo za 2,2%.
Glavni spodbujevalec proiz-
vodnje je domače povpraše-
vanje po reprodukcijskem
materialu in oživljanje inve-
sticijske dejavnosti ter moč-
na usmerjenost v izvoz na tr-
žišča evropske unije. Zelo
podobnen trend kot proiz-
vodnja kaže tudi trend izvo-
za. Sprejeti ukrepi vlade na
račun nizkega tečaja tolarja
pa bodo zagotovili večjo ak-
tivnost delovno intenzivnih
panog tekstila in čevljarske
industrije in drugih izvozni-
kov. Ukrep se nanaša na
subvencioniranje neto izvoz-
nikov za prispevke za social-
no varnost do 20% vrednosti
neto izvoza, vendar največ
do višine plačanih prispev-
kov za socialno varnost. Čas
pa nam bo pokazal, ali so
ukrepi ustrezno nadomestilo
za predlagano povečanje te-
čaja tolarja do nemške mar-
ke na 86 SIT. Takšen tečaj so
namreč predlagali direktorji
nekaterih podjetij, ki imajo
teževe v izvozu. Po podatkih
Ekonomskega inštituta
pravne fakultete se podce-
njenost tujih valut kaže pri
Banki Slovenije v prvih pe-
tih mesecih letos v padcu te-
čaja nemške marke za 0,5%
in dolarja za 11,3%, medtem
ko so se domače drobnopro-
dajne cene povečale za 2,9
%.
Povprečne neto plače na
zaposlenega so v aprilu zna-
šale 69.068 SIT in so bile
večje v prvih štirih mesecih
v odnosu na isto obdobje
preteklega leta za 23,7%. Vi-
šina plač je naraščala hitreje
v negospodarstvu kot v go-
spodarstvu. Število zaposle-
nih je v negospodarstvu po-
raslo, medtem ko v gospo-
darstvu še upada.
Zlom delniškega
trga
Pretekli dnevi so na trgu
vrednostnih papirjev minevali
predvsem v znamenju padanja
slovenskega borznega indeksa
(SBI), saj je le-ta znašal 19. 6.
1995 1.096,69 točk, dne 22. 6.
1995 1.048,83 točk, 27. 6. 1995
1.034,10 točk. Skladno z dolo-
čili poslovnika Ljubljanske
borze, ki zadevajo spremembo
tečajev vrednostnih papirjev,
ki kotirajo na Ljubljanski bor-
zi za 30 ali več % navzgor ali
navzdol glede na enotni tečaj,
ki je bil dosežen ob zadnji
omejitvi spremembe tečaja na
borzi, je bilo ustavljeno trgo-
vanje s sledečimi papirji: 15.6.
1995 redne delnice SKB banke
(29.130,00 SIT), 21. 6. 1995
prednostne delnice Primofin
(27.353,00 SIT), 22. 6. 1995
prednostne delnice UBK ban-
ke (7.437,00 SIT), 26. 6. 1995
prednostne delnice Komerci-
alne banke Triglav (26.161,00
SIT), 26. 6. 1995 redna delnica
Dadas (92.519,00 SIT). Od 28.
6. 1995 dalje se z redno delnico
Dadas in SKB trguje. Nadalje-
vanje trgovanja z ostalimi za-
držanimi papirji bo možno na
dan objave ustreznega obve-
stila javnega obveščanja. Ven-
dar se zdi, da se nekaterim,
prej omenjenim izdajateljem
VP, prav nič ne mudi z ustrez-
nim pojasnilom poslovnih do-
gajanj, ki so vplivala na tečaj
njihovih delnic: Sploh je del-
niški trg pred skorajšnjim ko-
lapsom, saj so tako nizki tečaji
skoraj nerazumljivi. Prav tako
pa se ne da razložiti, zakaj se
investitorji pri tako nizkih ce-
nah ne odločajo za nakup.
Očitno prihranke raje usmer-
jajo v varnejše naložbe, zlasti
v instrumente denarnega trga.
V obeh najbolj znanih delni-
ških družbah v Niki in Dadasu
načrtujejo nove aktivnosti.
Skupščina poslovnega sistema
Dadas se bo sestala avgusta,
takrat pa bodo med drugim
odločali o dokapitalizaciji oz.
drugi izdaji delnic, za katero
pa mora Dadas najprej dobiti
dovoljenje Agencije za trg
vrednostnih papirjev. V Niki
načrtujejo izdajo obveznic,
ustanovitev zavarovalnice in
podjetja, ki se ukvarja s prev-
zemom in prodajo poslovnih
sistemov. V minulih dneh pa
so precej »skrbeli« za tečaj
svoje delnice, saj je bila 23. in
26. 6. 1995 prijavljena aplika-
cija, obakrat po 60.000 lotov.
Malodušje je torej prisotno
tako med investitorji kot tudi
med borzno posredniškimi hi-
šami. Med slednjimi še zlasti,
saj je bilo v poslovnem časo-
pisju moč prebrati, da je slo-
venski trg premajhen za 42
borzno-posredniških hiš in da
bi jih bilo od 12 do 15 dovolj.
Lahko bi zaključili, da se
praktično ne da nič zaslužiti,
bolj kaj izgubiti. A temu le ni
tako. Kratka analiza torkove-
ga trgovanja pove: na A in
B kota ci j i se je trgovalo
s 5 vrednostnimi papirji, z re-
publiškima obveznicami 1. in
2. izdaje, redno delnico Nike,
Probanke in Finmedie. Na
OTC kotaciji pa je bilo z na-
kupnimi boni blagajniškega
zapisa Banke Slovenije 2. emi-
sije (NBS2) za 15,9 mio SIT
poslov, z nakupnimi boni bla-
gajniškega zapisa Banke Slo-
venije 3. emisije (NBS3) pa za
36,3 mio SIT (7.475 lotov) po-
slov. Špekulanti so torej spet
prisotni na trgu kratkoročnih
VP, saj se samo tu lahko dnev-
no realizira dobiček (ob višjem
tveganju in predpostavki, da
kupuješ oz. prodajaš pri
ustrezni ceni).
Piše Jožica Maltarič
PROFICIA-DADAS in CBH
sporočata, da vrednost enote
vzajemnega sklada HERMAN
CELJSKI na dan 27. junij 95
znaša 1.132,87 SIT.
Tristo največjih
Agencija za plačilni
promet, nadziranje in in-
formiranje je tudi letos
na osnovi zaključnih ra-
čunov za leto 1994 pri-
pravila seznam največjih
in najuspešnejših sloven-
skih podjetij. Največje
slovensko podjetje je bil
lani Revoz, največji dobi-
ček je dosegel Lek, največ
sredstev so imele Dravske
elektrarne, največ zapo-
slenih pa Slovenske že-
leznice. S celjskega ob-
močja so se v vrh tristo
največjih uvrstila podjet-
je Gorenje Gospodinjski
aparati in sicer na peto
mesto, na dvanajstem
oziroma trinajstem mestu
pa sta Kovinotehna in
Termoelektrarna Šoštanj.
Med podjetji z največ do-
bička pa so lani najboljše
rezultate z našega ob-
močja dosegli v Pivovarni
Laško.
Novo vodstvo
Zgornjesavinjske
zbornice
Na zadnji skupščini
Zgornjesavinjske obrtno
podjetniške zbornice so
med drugim izvolili tudi
novo vodstvo za obdobje
do leta 1999. V tem man-
datnem obdobju bo pred-
sednik zbornice Franc
Benda, samostojni po-
djetnik iz Spodnje Reči-
ce. Za podpredsednika
zbornice sta bila izvolje-
na Jakob Filač iz Gornje-
ga Gradu in Janez Kaker
iz Mozirja.
Tretja javna
dražba Sklada
Desetega julija bo v pro-
storih Ljubljanske borze
potekala tretja javna draž-
ba Sklada RS za razvoj.
Pooblaščene investicijske
družbe bodo kupovale 97
paketov delnic, med njimi
bodo na prodaj tudi delnice
nekaterih podjetij s celj-
skega območja. To so:
Hmezad Inženiring Žalec,
KMK Kozje, Pivovarna La-
ško, Reklama Celje in Var-
nost Celje.
Sedmi natečaj za
dodelitev posojil
Sklad za razvoj obrti in
podjetništva v občini Ža-
lec je razpisal že sedmi
javni natečaj za dodelitev
posojil za pospeševanje
razvoja podjetništva in
obrtništva v žalski obči-
ni. Skupni znesek posojil
znaša tokrat 50 milijonov
tolarjev. Prednost pri do-
delitvi posojil bodo imeli
vsi tisti, ki odpirajo nova
delovna mesta, proizvod-
no in izvozno ter ekolo-
ško usmerjene dejavnosti.
Najdaljši rok za vračilo
posojila bo pet let,
obrestna mera znaša
R plus 9 odstotkov, proš-
nje za posojilo pa bodo
v Skladu skupaj z zahte-
vano dokumentacijo zbi-
rali do 10. julija.
IB
Št. 26. - 29. junij 1995
5
GOSPODARSTVO	5
Sindikat vložil
terjatve delavcev
Boris Maroit novi direktor celjske Zlatarne?
Potem, ko je bil maja spre-
jet sklep o začetku prisilne
poravnave med celjsko Zla-
tarno in upniki, so v območ-
ni organizaciji svobodnega
sindikata že prijavili terja-
tve delavcev, ki znašajo do-
brih 259 milijonov tolarjev.
V terjatvah so upoštevane
razlike do izplačila plač po
kolektivni pogodbi za 470
sedanjih in bivših delavcev
Zlatarne, neizplačani regre-
si, jubilejne nagrade in še
nekatere druge terjatve. Ra-
zlika neizplačanih plač po
kolektivni pogodbi od 1.
aprila 1991 do danes znaša
preko 213 milijonov tolarjev,
druga največja terjatev se
nanaša na neizplačan regres
v lanskem in letošnjem letu,
skupni znesek teh terjatev
znaša približno 14 milijonov
tolarjev. Znesek jubilejnih
nagrad, ki jih v podjetju dol-
gujejo delavcem, pa se vrti
okoli 500 tisoč tolarjev. Pov-
prečno torej po izračunih
sindikalistov Zlatarna dol-
guje posameznemu delavcu
približno 5500 nemških
mark oziroma skupaj z re-
gresom in drugimi terjatva-
mi 6900 nemških mark. To so
seveda povprečni izračuni,
v posameznih primerih pa
podjetje dolguje nekaterim
delavcev tudi po 800 tisoč
tolarjev, spet drugim pa le
minimalne zneske.
Koliko denarja in kdaj bo-
do delavci Zlatarne v resnici
dobili, bo seveda odvisno od
tega, koliko teh terjatev bo
priznal prisilni upravitelj, to
je celjski odvetnik Dušan
Erjavec. Tudi če bodo terja-
tve priznane, obstojajo po-
tem različne možnosti, bodi-
si denarno izplačilo ali pa,
tako kot v primeru Ingrada,
spreminjanje terjatev v last-
niške deleže. V območni or-
ganizaciji svobodnega sindi-
kata opozarjajo še na en pro-
blem, to so lastniški certifi-
kati, ki so jih delavci že vlo-
žili v podjetje. Obstoja na-
mreč bojazen, da zaradi hi-
potek in dolgov v primeru
Zlatarne ne bo ostalo kaj
prida premoženja za lastni-
njenje, zato se lahko zgodi,
da bodo delavci prikrajšani
tudi za uveljavljanje pravic,
ki so jim bile dodeljene
z lastniškimi certifikati.
IB
Pred časom je bil objavljen
tudi razpis za novega direk-
torja celjske Zlatarne. Po ne-
uradnih informacijah se je
na to delovno mesto prijavil
nekdanji direktor štorske že-
lezarne Boris Maroit, ki
v tem času menda tudi že
opravlja določena dela
v Zlatarni.
Elektrokovinarju gre slabo
Delavci napovedali stavko - Za več kot 80 milijonov bančnih obveznosti
V podjetju Elektrokovinar
iz Laškega ta mesec še niso
dobili majskih plač, zato so
delavci za 28. junij, torej
včeraj, napovedali stavko.
Stavkati so hoteli že prejšnji
petek, saj jih je vodstvo po-
djetja o tem, da na izplačilni
dan, to je 22. junija, plač ne
bo, obvestilo že nekaj dni
prej. Ker takšna stavka ne bi
bila v skladu s pravili, se je
sindikat podjetja skupaj
s predstavnikom območne
organizacije Svobodnih sin-
dikatov v ponedeljek sestal
z direktorjem Mirom Flor-
jancem, vendar stavke ni
preklical. Oblikovali so stav-
kovni odbor, kot zadnji rok
za izplačilo plač pa postavili
včerajšnji dan.
Miro Florjane, ki vodi po-
djetje od leta 1989, pravi, da
ni pričakoval tako velikega
razburjenja delavcev, saj se
je v zadnjih letih zgodilo pr-
vič, da plače zamujajo.
»Elektrokovinar pretresajo
zadnja štiri leta številne te-
I žave, vendar doslej zaradi
j tega nismo še nikogar odpu-
j stili, pa tudi plače, ki so za
našo branžo dokaj visoke, so
bile redne. Tudi majske pla-
i če bodo delavci zagotovo do-
bili še te dni, pa čeprav je
podjetje v izredno težkem fi-
nančnem položaju, « je v po-
nedeljek zatrdil direktor
Florjane.
Elektrokovinar je lansko
poslovno leto zaključil s 50
milijoni tolarjev izgube, tre-
nutno pa je Banki Celje dol-
žan okrog 80 milijonov to-
larjev za posojila, ki so jih
najemali v zadnjih letih. Ker
banka zadnje čase ni več pri-
pravljena pomagati podjetju
z zagotavljanjem likvidnost-
nih sredstev v obliki novih
posojil, je obstoj proizvodnje
resno ogrožen. Miro Florjane
je prepričan, da lahko izpla-
vajo le ob pomoči države, saj
podjetje ni zašlo v težave po
lastni krivdi, ampak je žrtev
političnih dogodkov in odlo-
čitev v zadnjih štirih letih.
Prvi pretres je Elektrokovi-
nar, ki deluje kot samostojna
organizacija od leta 1990, ko
se je izločil iz Elektrogospo-
darstva Slovenije, doživel
z razpadom jugoslovanskega
trga. Skorajda čez noč so
ostali brez možnosti za uve-
ljavljanje svojega osnovnega
proizvodnega programa
— gradnje malih hidroelek-
trarn. Za 120 zaposlenih so
morali poiskati popolnoma
nove programe in nove na-
ročnike. Nekaj časa so se
preživljali z obnavljanjem
železniških mostov, za žele-
zarne so izdelovali rezervne
dele, izvažali so tudi v Av-
strijo, leta 1990 pa so preko
ljubljanske firme Industra
sklenili za več kot 800 mili-
jonov lir vreden posel z itali-
ansko firmo Danieli. Izdelali
naj bi železarsko opremo, ki
je med drugim bila namenje-
na tudi Iraku. Zaradi zaliv-
ske vojne je bil celoten posel
ustavljen, večji del že nareje-
ne opreme pa je še danes na
tovarniškem dvorišču. Zara-
di posla z Irakom je Elektro-
kovinar do danes izgubil do-
brih 45 milijonov tolarjev,
škode pa jim doslej ni še nih-
če povrnil. V neprevzeti
opremi za Irak so bila veza-
na vsa obratna sredstva po-
djetja, zato so morali, če so
se hoteli lotiti novih poslov,
najeti bančna posojila in se
tako znašli v začaranem kro-
gu. Kljub temu, da so si z no-
vimi programi zagotovili za-
dosti dela in je realizacija iz
leta v leto naraščala, pozitiv-
nih finančnih rezultatov ni
bilo, saj je bilo in je še vedno
podjetje preveč obremenjeno
s poravnavanjem obveznosti
številnih posojil.
Miro Florjane meni, da je
podjetje mogoče rešiti pred-
vsem s pomočjo države, ki bi
morala reprogramirati poso-
jila, ki so jih bili prisiljeni
najeti zaradi neuspelih po-
slov z Irakom, preseči pa bo-
do morali tudi nekatere no-
tranje probleme. Plače so že
znižali za 11 odstotkov, od-
pustili bodo 11 režijskih de-
lavcev, stopili bodo na prste
vsem, ki so doslej neupravi-
čeno koristili bolniške in
druge izostanke, za tretjino
bodo znižali dnevnice in
stroške za prevoz na delo,
zmanjšali pa naj bi tudi stro-
ške pri porabi materiala.
Vodstvu Elektrokovinarja
do včeraj ni uspelo zagoto-
viti denarja za plače, zato
so delavci zjutraj začeli
stavkati.
»Stavka bi samo še bolj
ogrozila obstoj podjetja, « tr-
di Miro Florjane in ugotav-
lja, da bi jih v primeru, če
notranji ukrepi ne bi uspeli
in bi jih tudi država pustila
na cedilu, najverjetneje do-
letel stečaj. »Včasih se mi
zdi,« pravi Florjane, »da si
kaj takšnega želijo tudi ne-
kateri v Laškem. Kako sicer
razlagati mačehovski odnos
občine, ki nam je takrat, ko
so se delila posojila iz občin-
skih obveznic, namenila le
nekaj manj kot 4 milijone to-
larjev?«
J.INTIHAR
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
ŠMARJE
razpisuje delovno mesto
vodje Hranilno kreditne službe
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti
-	kandidat mora predložiti program dela
Mandatna doba traja 4 leta za vsa delovna mesta.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15. dneh po
objavi na naslov: Kmetijska zadruga Šmarje, Obrtniš-
ka 2, Šmarje pri Jelšah.
Z NASO POMOČJO BOSTE LAŽJE URESNIČILI VASE NAČRTE
UGODNA POSOJILA
*potrošniška posojila do 1 leta	12%
♦potrošniška posojila od 1 do 5 let	13-14,5%
♦stanovanjska posojila do 10 let v	12%
♦kratkoročna posojila obrtnikom (limiti na ZR)	12%
RENTNO VARČEVANJE	R ali D+10%
PRIMER 1: po 19 +1 letu rentnega varčevanja po 125 DEM na mesec lahko
prejmete 88.681 DEM v enkratnem znesku ali v 20 letih po 831
DEM namesec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju
Banke Slovenije.
ZA VAŠ DENAR IN NAŠ UGLED GRE tel. 063/715-602
STANOVANJSKI SKLAD IIPUIUKI SLOVINUI
CELO CELO STANOVANJE
Z UGODNIM KREDITOM
Stanovanjski sklad Republike Slovenije Vam omogoča pridobitev kredita za nakup novega stanovanja. Kredit
Vam daje za nakup obveznic Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, s katerimi lahko plačate cel6 cčlo
stanovanje pri določenih prodajalcih.
ZAKAJ JE TAKŠEN KREDIT UGODEN ?
1.
Kredit odplačujete 15 let s 6,82% letno realno obrestno mero.
1
Mesečna obveznost (fiksna anuiteta) znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti za 22.800 DEM kredita.
3.
Kredit pridobite brez pologa z zavarovanjem s hipoteko.
4.
Najvišji kredit znaša 228.000 DEM.
5.
Za Vašo odplačilno sposobnost se upoštevajo vsi Vaši prejemki, na tekočem in žiro računu.
STANOVANJA PRODAJAJO:
GIP STAVBENIK, (066) 32 031, int. 286, Koper, Ul. 15. moja 16,
GIP VEGRAD VELENJE, (063) 855 933, (063) 851 470, Velenje, Prešernova 9a,
GP GROSUPLJE, (061) 12 58 306, Ljubljana, Emonska 8,
HRAST, obrtna zadruga, (068) 342 693, Novo Mesto, Adamičeva 2,
KMS, (061) 15 93 001, Ljubljana, 6aličeval5,
K0MUNAPR0JEKT, (062) 226 111, Maribor, Partizanska 3-5,
MARKING, (062) 222 242, Moribor, Partizanska 47,
SQ STANOVANJSKI INŽENIRING, (061) 319 789, Ljubljana, Štihova 26,
SGP GRADBENIK, (069) 75 030, Lendava, Kranjčevo 6,
SGP GRADBINEC, (064) 216 361, Kronj, Nazorjeva 1,
SGP K0GRAD INŽENIRING, (0602) 83 141, Dravograd, Mariborska 3,
SGP KRAŠKI ZIDAR, (067) 32 141, Sežana, Cesta na Lenivec,
SGP PRIM0RJE, (065) 63 204, Ajdovščina, Vipavska 3,
SGP STAVBAR MEGRAD, (062) 225 711, Maribor, Industrijsko 13.
Razpisne pogoje, višino posojila in posojilne pogoje določa RAZPIS POSOJIL ZA NAKUP OBVEZNIC
STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, objavljen v dnevnikih Delo, Dnevnik, Republika, Slovenec
in Večer, 29. maja 1995. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno na Stanovanjskem skladu Republike
Slovenije v Ljubljani, na Poljanski cesti 31, ali po telefonu (061) 17 10 500,17 10 517,17 10 518,
17 10 519, 17 10 552 oli 17 10 554.
Vloge sprejemamo do podaljšanega roka 10.7.1995.
Št. 26. - 29. junij 1995
GOSPODARSTVO
6
Aleš lic ne ho ponovno kandidiral
Sindikat molči, menda pa dvomi o pravilnem poteku lastninjenja
V	zvezi z generalnim direk-
torjem celjske Kovinotehne
Alešem licem so se pred dnevi
začele širiti najrazličnejše go-
vorice. Najprej, da je ponudil
nepreklicni odstop, potem, da
ne bo več kandidiral za direk-
torja.
V	Kovinotehni zadnje dni
pogosto sestankujejo, tudi po
tem lahko sklepamo, da se
v podjetju nekaj dogaja, pogo-
vori pa so očitno dolgotrajni,
saj do odgovornih ni mogoče
priti. V krajšem telefonskem
pogovoru je Aleš lic na vpra-
šanje, ali je res odstopil, pove-
dal, da so to zgolj govorice, res
pa je, da bo razmislil o tem, ali
bo sploh še kandidiral za di-
rektorja po izteku sedanjega
mandata. Ob tem je še dejal,
da razlogi niso materialne na-
rave, temveč povsem druga
vprašanja, ki jih bo treba ra-
zrešiti.
Po informacijah pred zak-
ljučkom redakcije pa se je do-
sedanji direktor Kovinotehne
odločil, da se po izteku man-
data in po trinajstih letih dela
v podjetju ne namerava pote-
govati za direktorsko mesto.
Po neuradnih informacijah naj
bi bil eden izmed razlogov ne-
soglasje s sindikatom, ki men-
da dvomi o pravilnem poteku
lastninjenja ter poslovni poli-
tiki in poslih, ki jih je vodilo
sedanje vodstvo. V minulih
dneh so potekala tudi vsakod-
nevna pogajanja vodstva po-
djetja in vodstva sindikata
v Kovinotehni, vendar pred-
stavniki sindikata zaenkrat ne
dajejo izjav za javnost.
IB
Čakanje na zeleno luč
Za gradnjo Term Rogaška se zanimajo v Čatežu
V anketah med gosti Zdra-
vilišča Rogaška Slatina ti naj-
bolj pogrešajo sodobna kopa-
lišča. Potem ko so pred časom
izvrtali primerno termalno vo-
do, so začeli razmišljati
o gradnji podobnih term, kot
jih imajo v sosednjih Atom-
skih in Čateških Toplicah, le
nekoliko manjših ter manj
množičnih. Za skupno naložbo
v Rogaški Slatini se zelo zani-
majo v delniški družbi Terme
Čatež.
Terme Rogaška bi obsegale
840 kvadratnih metrov povr-
šin s termalno vodo. V Zdravi-
lišču govorijo o 10 milijonih
mark vredni naložbi, pri če-
mer vključujejo zemljišče ter
leto in pol staro vrtino, kjer so
našli termalno vodo. Na prvi
pogled je očitno, da pomeni
termalna voda za Rogaško
Slatino novo prihodnost, iz-
jemno pridobitev ter nove go-
ste. Zato je treba zgraditi tudi
načrtovano kopališče, Terme.
V Zdravilišču Rogaška Sla-
tina, kjer so med velikimi slo-
venskimi izgubarji ter v obje-
mu Koržetovega sklada, so se
uspeli povezati s Termami Ča-
tež, kjer so pred dnevi zaklju-
čili ogromno naložbo v svoje
Terme (1250 kvadratnih me-
trov novih vodnih površin),
z umetnimi valovi. Posavska
delniška družba je po ugotovi-
tvi revije Kapital po ugledu na
8. mestu v državi, po zanima-
nju vlagateljev pa jih uvrščajo
ob Petrol, Lek, Krko ter Uni-
on. »Investirali bomo tudi zu-
naj Term Čatež. Želimo v takš-
ne naložbe, kjer lahko plasira-
mo hkrati naše znanje, z upo-
števanjem donosnosti seveda,«
nam je povedala namestnica
direktorja Term Čatež, Tina
Savnik. Najbolj nas je zanima-
la pred tedni podpisana pred-
pogodba s Slatinčani za grad-
njo pokritega bazena. V Čate-
žu so to potrdili, hkrati pa
opozorili še na nekatere nere-
šene, »tehnične« zadeve.
O načrtovani skupni naložbi
ter podpisani predpogodbi Ro-
gaške ZHT ter Term Čatež so
radi povedali tudi v Rogaški
Slatini. V slatinskem vodstvu
pravijo, da čakajo na zeleno
luč Koržetovega sklada, ki pa
je po nekaj tednih še ni. Flor-
jan Zorin, predsednik uprave
Rogaške ZHT, pravi, da čakajo
že predolgo. Kot pravi, imajo
finančno konstrukcijo zaklju-
čeno.
Povprašali smo seveda tudi
v Koržetovem skladu, v Ljub-
ljani. Tam so s podpisano
predpogodbo seznanjeni, ven-
dar le ustno, brez pisne vloge
o nameravani naložbi. Zato
tudi ni prišlo do nobenega
skupnega sestanka, odobritve
lastnika, so povedali. Vse do-
sedanje aktivnosti so mimo
sklada, pravijo v Ljubljani, pri
tem pa opozarjajo še na hkrat-
no dovoljenje prisilne upravi-
teljice v Zdravilišču, ki jo je
imenovalo celjsko sodišče.
»Sklad ni proti gradnji
Term,« opozarja Tamara Zaje
iz Koržetovega sklada, potre-
ben pa je seveda pravilni po-
stopek. BRANE JERANKO
Ekološki problemi že manj
zaskrbljujoči
Raziskovalci Erlca Velenje so predstavili slntezno
študijo ekoloških raziskovanj v Šaleški občini
Prejšnji četrtek so razi-
skovalci Zavoda za ekolo-
ške raziskave Erico Velenje
predstavili najvažnejše
ugotovitve sintezne študije
ekoloških raziskovanj na
območju mestne občine Ve-
lenje ter občin Šoštanj in
Šmartno ob Paki. Rezultati
dopuščajo optimizem, so
menili avtorji izčpne nalo-
ge, v katero so vložili veli-
ko truda in strokovnega
dela. V Šaleški dolini so na
področju ekologije že mar-
sikaj postorili, najboljši re-
zultati so vidni še zlasti
v izboljšanju zraka in ka-
kovosti voda.
Na slabih dvajsetih kva-
dratnih kilometrih, kolikor
zavzema Šaleška dolina, se
prepletajo interesi rudar-
stva, elektroenergetike, in-
dustrije, kulturnih dejav-
nosti in relativno goste po-
seljenosti. Zaradi omenje-
nih dejavnikov sodi ta doli-
na med najbolj degradira-
na območja na Sloven-
skem. Težave na področju
varstva okolja so se vrsto
let kopičile, na srečo pa tu-
di spodbudile raziskave,
katerih glavni cilj je izbolj-
šati okolje. Eno kompleks-
nejših analiz, ki prinaša ce-
lovito obravnavo proble-
matike onesnaževanja in
varstva okolja na tem ob-
močju, so tokrat opravili
raziskovalci Erica pod
vodstvom direktorja tega
zavoda dr. Borisa Stropni-
ka, pri tem pa so jim pri-
skočili na pomoč še stro-
kovnjaki Inštituta Jožef
Štefan, Elektroinštituta
Milana Vidmarja iz Ljub-
ljane ter Zavoda za urbani-
zem Velenje.
Rezultati sintezne študi-
je ekoloških raziskovanj
v Šaleški dolini dokumen-
tirajo raven onesnaževa-
nja, obenem pa opozarjajo
na najbolj kritične vplive
na okolje, ki bi jih morali
pričeti reševati v nadaljnji
ekološki sanaciji. Največji
onesnaževalec zraka v tej
dolini je šoštanjska termo-
elektrarna, ki pa je sprejela
svoj sanacijski program in
ga že tudi izvaja. Zgradili
so ekološki informacijski
sistem, v katerem so pove-
zane tri emisijske, pet imi-
sijskih ter mobilna imisij-
ska postaja za meritve ka-
kovosti zraka in ena hidro-
loška merilna postaja.
Emisijo žvepla jim je uspe-
lo zmanjšati za približno
40 odstotkov. V lanskem
letu so na Ericu zabeležili
tudi dvig kakovosti Pake,
enega najbolj onesnaženih
vodotokov v Sloveniji. Iz-
boljšana kakovost vode je
sad zmanjšanega onesna-
ževanja iz Gorenja GA,
spremembe transporta pe-
pela v šoštanjski elektrarni
in spremembe tehnologije
ter čiščenja odpadnih voda
v šoštanjski usnjarni.
Izboljšave na področju
zraka in voda, je poudaril
dr. Boris Stropnik, bodo
pozitivno vplivale tudi na
druge pokrajinske elemen-
te. V Šaleški dolini bodo
morali v prihodnje izobli-
kovati jasne okoljevarstve-
ne usmeritve na vseh po-
dročjih in jih sprejeti kot
občinske dokumente, sin-
tezna študija pa predstav-
lja temelj za izoblikovanje
takšne ekološke politike.
K. LEKIČ
Peki za odpravo
nedeljskega dela
V Območni obrtni zbornici
Celje so minuli teden pripravi-
li sestanek vseh pekov celjske
regije, na katerem so izposta-
vili vrsto težav. Ena resnejših,
s katerimi se v zadnjem času
vse bolj ubadajo peki na Celj-
skem, je tudi nedeljsko delo.
Zakonodaja pekom predpi-
suje šestdnevni delovni teden,
kar pomeni, da se na tak način
obračunava tudi bolniška. Pe-
ki ugotavljajo, da bi se glede
na evropske norme glede oskr-
be s kruhom lahko tudi pri nas
uvedla nedeljska dežurstva
pekarn, nedeljsko delo v osta-
lih obratovalnicah pa bi s tem
odpravili. »Oskrba s kruhom
ne bi bila nič slabša in občani
ne bi bili v ničemer prikrajša-
ni, nam pa bi se v zaostrenih
pogojih poslovanja to krepko
poznalo,« ob tej pobudi meni
vodja sekcije pekov pri OZ Ce-
lje Rafko Brance.
Peki s Celjskega so namreč
na svojem srečanju opozorili
tudi na prepoceni uvoz živil-
skih pekarskih in slaščičar-
skih izdelkov na eni strani ter
dejstvo, da morajo domači
proizvajalci za uvoz prepo-
trebnih surovin plačevati tudi
sto in več odstotne dajatve, na
drugi strani. Eno neurejenih
vprašanj, ki bi jih morali čim-
prej rešiti, je tudi vprašanje
neenotnih rabatov za dobavo
kruha in peciva, predvsem pa
vse večja nelojalna konkuren-
ca in plačilna nedisciplina tr-
govcev.
Peki opozarjajo, da prihaja
nelojalna konkurenca do izra-
za predvsem preko vikendov,
ko svoj »domač« kruh ponuja-
jo številni zasebniki. Problem
neplačanih računov s strani
trgovcev pa bodo peki skušali
rešiti s sestavo spiska neplač-
nikov oziroma trgovcev-dolž-
nikov, katerim preprosto ne
bodo več dobavljali kruha ozi-
roma pekarskih ter slaščičar-
skih izdelkov. Zdaj se namreč
dogaja, da trgovci naročajo iz-
delke v eni pekarni, ko jim po-
teče plačilni rok, pa namesto
poravnave računa preprosto
presedlajo k drugi pekarni.
IS
Lani Žalsko cesarjevo
pivo, letos Kristal
Hmeljar Ivan Jošt iz Goto-
velj je lani tržišču ponudil
lastno Žalsko cesarjevo pivo,
ki je kljub številnim dvomljiv-
cem na začetku zdaj našlo svoj
krog kupcev in se dobro pri-
jemlje med slovenskimi pivci
piva. Pred kratkim je Ivan Jošt
predstavil novo vrsto piva
z imenom Kristal, za katerega
pravi, da sploh ni navadno pi-
vo, temveč zdravilen hmeljski
napitek.
Pivo, ki je tudi v resnici po-
vsem drugačnega, bistveno
boljšega okusa kot prejšnje
Žalsko cesarjevo pivo, so po
Joštovih recepturah zvarili
v pivovarni v Buzetu. »Poseb-
nost tega piva je v tem,« pravi
Jošt, »da je zvarjeno iz narav-
no dozorolega in posušenega
hmelja, zaradi česar so ohra-
njene vse naravne lastnosti,
med naravnim zorenjem pa
razpadejo tudi vse škodljive
snovi, ki se lahko na hmelju
pojavijo zaradi škropljenja.
Namesto, da bi hmelj obirali
avgusta, smo približno hektar
hmelja pustili vse do decem-
bra, tako da je v hmeljišču do-
zorel in se naravno posušil.
Pred zmrzaljo smo potem
hmelj obrali in iz tega hmelja
so v Buzetu po mojih receptu-
rah zvarili pivo.«
Ivan Jošt nadalje pravi, da
so novo vrsto piva podobno
kot vse druge vrste, ki se po-
javljajo na tržišču, pregledali
tržni in sanitarni inšpektorji,
brez teh analiz pivo sploh ne
bi smelo v promet. »V Sloveni-
ji se še bolj malo zavedamo
zdrave pridelave, prepričan
sem, da je naravno posušen
hmelj bistveno bolj kakovo-
sten in zdrav. To ni nobena
novost, takšen način so že
v preteklosti poznali Kitajci,
kjer danes spet uvajajo tradi-
conalne načine pridelave in
varjenja piva. Naše pivovarne
se s tem še vse premalo ukvar-
jajo, veliko več zanimanja za
to pivo iz naravno dozorolega
hmelja so na primer pokazali
Japonci, z njimi in tudi neka-
terimi evropskimi pivovarji se
bomo srečali predvidoma av-
gusta. Zato ocenjujem, da bo-
mo pretežno količino tega piva
izvozili v tujino.«
Ivan Jošt je prepričan, da je
takšna pridelava in predelava
hmelja, kakršne se lotevajo
v Gotovljah, ne samo bolj
zdrava, temveč tudi cenejša,
saj odpadejo stroški umetnega
sušenja hmelja in del stroškov
obiranja hmelja. Za pozno
obiranje hmelja je Jošt sam
skonstruiral tudi poseben
kombajn z vakuumskim to-
kom, čez leto dni pa ta savinj-
ski hmeljar napoveduje že no-
vo vrsto piva. To bo pivo s pri-
okusom tobaka, ki naj bi po-
magalo tudi pri odvajanju od
kajenja.
IB
Foto: SHERPA
Ivan Jošt: »Pivo Kristal je zvarjeno iz naravno dozorelega hme-
lja, ki ga obiramo pozimi.«
Več reda na morju
KOPER, 21. junija (Ve-
čer) — V koprski marini je
minister za notranje zade-
ve Andrej Šter prerezal
slavnostni trak in novi slo-
venski reševalno-patruljni
čoln P-lll je bil priprav-
ljen na prvo vožnjo po 300
kvadratnih kilometrih slo-
venskega morja. Poleg pa-
trulj iran j a je primeren za
reševanje na vodi, z njim je
mogoče preprečiti prepo-
vedano ribarjenje in ustva-
riti več reda pri plovbi ob
slovenski obali.
Osem milijard za
železnice
LJUBLJANA, 21. junija
(Republika) — Poslanci dr-
žavnega zbora so na vče-
rajšnjem zasedanju po hi-
trem postopku sprejeli za-
kon o poravnavi obveznosti
Slovenskih železnic na po-
dročju prometnih storitev,
s katerim bo država za do-
končno in uspešno sanacijo
SŽ prevzela obveznosti za
odplačila glavnic domačih
in tujih posojil za prometne
storitve. Te bodo do konca
leta 2000 obremenile pro-
račun za približno osem
milijard tolarjev.
Smernice zunanje
politike
LJUBLJANA, 22. junija
(Delo) - Vlada je sprejela
smernice zunanje politike
Slovenije, ki naj bi spodbu-
dile kakovostno javno raz- ,
pravo o slovenski zunanji
politiki, tako v državnem
zboru kot v stroki. Gre za
dokument na 26 straneh, ki
naj bi bil predlog strategi-
je. Strateški razvoj Slove-
nije je, da se vključi
v Evropsko unijo in var-
nostne organizme kot so
Nato, WEU. Pomembna pa
je tudi krepitev odnosov
z državami, ki odločilno
vplivajo na mednarodne
tokove.
Župan prekinil
pokop
KRANJ, 22. junija (Delo)
— Na starem delu kranjske-
ga pokopališča so začeli
pokopavati posmrtne
ostanke več kot 800 nem-
ških vojakov iz druge sve-
tovne vojne, ki so zadnji
dve leti ležali v vrečah
v stari mrtvašnici. Vendar
pa dela niso opravili do
konca, saj jih je prekinil
kranjski župan Vitomir
Gros, ki je prepovedal na-
daljnje pokope, češ da niso
v skladu z veljavnimi pred-
pisi. S pokopi naj bi nada-
ljevali sredi julija, ko bi iz-
vedeli za želje sorodnikov
umrlih vojakov.
Knjigarne brez
učbenikov?
LJUBLJANA, 22. junija
(Delo) - Nekatere knjigarne
lahko pred novim šolskim
letom ostanejo brez učbe-
nikov, so opozorili pred-
stavniki petih knjigotrških
podjetij, ki imajo več kot
40 knjigarn po vsej Slove-
niji. Glavni razlog naj bi
bile nevzdržne razmere,
v katerih bi lahko prodaja-
le učbenike le s 25-odstot-
no izgubo. Knjigarnarji bi
bili voljni prodajati učbe-
nike, če bi jim založbe priz-
nale 15 odstotkov zaslužka
in vsaj delno zmanjšale
tveganje pri zalogah.
Št. 26. - 29. junij 1995
r
INTERVJU - DOGODKI
»Država naj bo servis ljudem«
To poudarja tudi načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko - Državna služba ni privlačna za
strokovnjake — V UE Celje predvidenih še 38 delavcev
Minulo sredo je Vlada Repu-
blike Slovenije izdala Damja-
nu Vrečku imenovanje za na-
čelnika Upravne enote Celje,
ki pokriva območje občin Ce-
lje, Vojnik in Štore. V teh dneh
pričakujejo še Pravilnik o or-
ganizaciji in sistemizaciji de-
lovnih mest v UE, ki bo do-
končno izoblikoval podobo
delovanja upravnih enot sirom
države. Kako je po slabe pol
leta čutiti vpliv reforme lokal-
ne samouprave na življenje
v občinah, kako je rešena deli-
tev pristojnosti med državo in
občino in kako vse to vpliva na
vodenje upravnih postopkov
občanom, je osrednja tema po-
govora z načelnikom Damja-
nom Vrečkom.
■ »V UE Celje že od začetka
vse teče po normalnih, uskla-
jenih poteh in posebnih težav
nikoli ni bilo. Sodelovanje
z vsemi tremi občinami je na
vzorni ravni in tako tudi rešu-
jemo odprte težave. Glede raz-
mejitve pristojnosti med drža-
vo in lokalnimi skupnostmi je
bil sprejet Zakon o prevzemu
državnih funkcij, ki so jih do
31. 12. 1994 opravljali občin-
ski organi. UE opravlja uprav-
ne naloge s pristojnosti deve-
tih minstrstev. V drugi fazi se
predvideva, da bi na občine
država prenesla nekatere pri-
stojnosti, kako pa bo s tem,
bomo še videli,« grobo oriše
delo upravne enote njen na-
čelnik.
Župani novih občin se prito-
žujejo, da so občine s tem za-
konom izgubile vrsto pristoj-
nosti, zlasti glede gospodarje-
nja s prostorom in določanjem
gospodarske politike v lokalni
skupnosti.
Kar se tiče gospodarstva,
UE izdajamo tudi odločbe po
4. členu zakona o gospodar-
skih družbah — preprosto pove-
dano: obratovalna dovoljenja
-	Urejanje lokalnih zadev pa je
ostalo v občinski pristojnosti.
Gre za sprejemanje odlokov,
s katerimi so določene posa-
mezne zadeve - obratovalni
čas, denimo, je stvar občine.
Kar se tiče pristojnosti s po-
dročja ministrstva za okolje in
prostor pa je treba jasno pove-
dati, da je od samega začetka
v izvirni pristojnosti mestne
občine urejanje prostora
v smislu sprejemanja različnih
urbanističnih dokumentov in
da v UE z izdajanjem lokacij-
skih, gradbenih in uporabnih
	—-
dovoljenj samo uresničuje ta-
ko sprejete zazidalne načrte.
Občina torej še vedno dolo-
ča politiko gospodarjenja
s prostorom in osnove delova-
nja podjetij in obratovalnic, vi
ste izvajalec, nad vsem pa naj
bi bdele inšpekcijske službe,
ki so po reformi lokalne samo-
uprave neposredno podrejene
pristojnim ministrstvom?
Občina ima na lokalni ravni
izvirne pristojnost v urejanju
prostora in posameznih gospo-
darskih zadev, mi smo tisti, ki
v najširšem smislu sprejete ob-
činske predpise uresničujemo
z izdajanjem dovoljenj, in-
špekcijskie službe, ki izvajajo
svojo nadzorstveno funkcijo,
pa so dokončno podrejene po-
sameznim ministrstvom in
v organizacijskem smislu ne
sodijo v UE.
Pa je ta trojna oblast v obči-
nah tudi medsebojno uskla-
jena?
Za našo UE je značilno, da
sodelujemo dokaj usklajeno.
Sodelovanje z občinami je
zgledno, prav tako pa tudi
z inšpekcijskimi službami in
geodetsko upravo. Mislim, da
je tako tudi prav, saj v končni
fazi pripomore k hitrejšemu in
učinkovitejšemu reševanju po-
sameznih postopkov. Vseeno
pa ne gre za trojno oblast - je le
dvojna; lokalna in državna.
Za dobro sodelovanje ste
vpeljali tudi posebne oblike
dela, kajne?
Vseskozi se zavzemamo za
to, da je sodelovanje dejansko,
ne zgolj formalno. Ves čas so-
delujemo z župani, zdaj smo se
dogovorili, da bomo imeli me-
sečne usklajevalne sestanke
vodij posameznih področij
s strani občin in UE, za sode-
lovanje pa je namenjen tudi
sosvet načelnika UE, ki mu do
ustanovitve manjkata le 2 čla-
na mestne občine Celje. Ta na-
čin dela je namenjen razreše-
vanju skupnih vprašanj, ki se
dotikajo tako UE kot vseh treh
občin.
Katerih, konkretno?
Doslej je bilo največ vpra-
šanj glede zazidalnih načrtov
in velikokrat s pravočasno os-
novno informacijo preprečimo
kasnejše zaplete. Podobno ve-
lja tudi za druga področja. Gre
za seznanjanje s posameznimi
novimi predpisi in njihovim
izvajanjem v praksi.
Oragnizacijske zadeve glede
prostora, službenih vozil in
podobnega ste v Celju dobro
rešili, saj vas nikoli niso metali
na cesto...
Vseskozi vlada razumevanje
in vsa odprta vprašanja smo
strpno reševali, kar je tudi
prav. Zakon o upravi določa,
da UE uporablja prostore in
opremo, ki so bili prej na voljo.
Del stroškov že doslej redno
poravnavamo, glede drugih pa
se bomo v kratkem dogovorili.
Z januarjem ste prevzeli 70
delavcev občinske uprave, kar
glede na število prebivalcev
vseh treh občin in naloge, ki
jih opravljate, ni pretirano.
Vas je dovolj?
V Celju smo prevzeli relativ-
no malo delavcev, trenutno
nas je 67 in na enega upravne-
ga delavca pride skoraj tisoč
občanov. Če nas je dovolj? Pri
denacionalizaciji, gradbenih
službah, posameznih gospo-
darskih zadevah nas je občut-
no premalo. Sistemizacija de-
lovnih mest predvideva 38 do-
datnih zaposlitev, kar 15 v re-
sorju gospodarstva, ekonom-
skih vprašanj in kmetijstva.
Res pa je tudi, da se je število
delavcev v upravnih enotah si-
rom Slovenije od 1. januarja
zmanjševalo. Precejšen je od-
liv strokovnjakov, odhajajo pa
zaradi nizkih plač.
Kako so se ljudje odzvali na
spremenjeno organizacijsko
podobo življenja v novih ob-
činah?
Državna in lokalna uprava
sta servis za ljudi, njihove in-
terese in potrebe, ki jih je tre-
ba servisirati v okviru obstoje-
če zakonodaje. V Celju spre-
menjene organizacije praktič-
no niso čutili, kar je prav, ne-
kaj težav pa se le pojavlja. Naj
omenim le notarsko službo - do
1. junija smo mesečno overovi-
li preko tisoč podpisov in pre-
pisov pogodb, zdaj pa imajo
občani dodatne stroške in po-
ta, saj to opravljata 2 notarja.
V UE smo organizacijsko raz-
deljeni v 4 oddelke: oddelek za
okolje in prostor vodi Leon
Goetz, za gospodarstvo, eko-
nomske odnose in razvoj ter
kmetijstvo vodi Jožica Tamše,
za občo upravo in skupne za-
deve vodi Vinko Skale ter za
upravne notranje zadeve, ki ga
vodi Matevž Majcen.
Imate pri svojem delu še
kakšne nevšečnosti?
Velikokrat bi bilo dobro, če
bi zakonodajalec prisluhnil
praksi in vnaprej predvidel
zaplete, ki nastajajo z izvrše-
vanjem zakonov. Zavzemam
se, da bi bila uprava servis za
občane, to pa je mogoče le brez
birokracije. Obetajo se spre-
membe glede gradbene in ur-
banistične zakonodaje, kjer bo
v bodoče namesto lokacijskega
in gradbenega zadoščalo le
eno dovoljenje. Postopke pa bi
lahko poenostavili tudi dru-
god. Mi lahko svoje storimo le
s hitrim in ažurnim delom,
k čimer veliko pripomore do-
datno izobražavenje naših
upravnih delavcev. In tu nas
država dobro ocenjuje.
Kakšno je sodelovanje na-
čelnikov UE v državi?
Obstoja in je zelo dobro. Na
Celjskem se načelniki 8 UE
redno srečujemo, prav tako
velja tudi za državo. Pokazalo
se je, da so ta srečanja korist-
na, saj izmenjujemo izkušnje.
Glavni problemi, ki so se po-
kazali doslej, pa so: kadrovski
(premalo delavcev), težave
v sodelovanju z župani in lo-
kalnimi skupnostmi, uporaba
prostorov in opreme ter služ-
benih vozil. Res pa je, da bo
vse to treba preseči v korist
občanov.
IVANA STAMEJČIČ
Dan državnosti je praznovala tudi mozirska občina
v nedeljo zvečer, na Dan državnosti, so četrti rojstni dan države obeležili tudi v občini Mozirje
! slovesnostjo v Rečici ob Savinji. Tamkajšnji dekliški pevski zbor in novoustanovljeni dekliški
kvartet iz Rečice ter harmonikaš Jože Krajnc so poskrbeli za prijeten kulturni program, slav-
nostna govornika pa sta bila župan mozirske občine Jakob Presečnik in dr. Anton Zunter. Slednji
e menil, da se dovolj ne zavedamo veličine bliskovite vojne pred štirimi leti in obenem kritično
fcenil skromno število zbranih na priložnostni slovesnosti ter odnos ljudi do tega slovenskega
>raZmka"	JOŽE MIKLAVC
Vojnik pred sprejemom proračuna
V torek zvečer (po zaključku redakcije) so se v Vojniku na
koordinacijskem sestanku zbrali člani odborov občinskega
sveta, ki so se dogovorili o predlogu letošnjega občinskega
proračuna. Prvo branje besedila odloka o proračunu, ki bo
predvidoma težak 425 milijonov tolarjev, pa so v Vojniku opra-
vili že minuli ponedeljek.
Po besedah Jelke Samec-Hotko, ki je v Vojniku zadolžena za
finance, prva inačica proračuna predvideva usklajeno raven
prihodkov in odhodkov v višini 425 milijonov tolarjev, glede na
občinske potrebe, ki so jih izrazili člani posameznih odborov
občinskega sveta, pa naj bi bila odhodkovna stran za 20 milijo-
nov večja. V Vojniku so v teh dneh sestavljali tudi poročilo
o gospodarski moči novonastale občine, ki so ga zasnovali na
osnovi podatkov Agencije za plačilni promet, nadziranje in
informiranje ter Uprave za javne prihodke, služilo pa naj bi za
dokončno odločitev glede zajetnosti letošnjega proračuna.
Za zagotovljeno porabo bo vojniška občina letos dobila 304
milijone tolarjev, prihodkovna proračunska stran pa znaša še
dobrih 120 milijonov tolarjev. Največji proračunski porabnik
v Vojniku bodo seveda družbene dejavnosti, katerim odmerjajo
170 milijonov tolarjev, potrebe pa so velike tudi na komunal-
nem področju, kjer bo največ denarja odmerjenega za vzdrževa-
nje obstoječe infrastrukture. V Vojniku se potegujejo tudi za
državno sofinanciranje nekaterih prepotrebnih občinskih
naložb, doslej pa so kandidirali na razpise ministrstva za okolje
in protor ter naložbe v demografsko ogroženih območjih.
Vojniški svetniki bodo o dokončnem sprejemu občinskega
proračuna odločali prihodnji petek, 7. julija.
I. STAMEJČIČ
Investicijsko področje najbolj
okrnjeno
Na seji gornjegrajskega občin-
skega sveta, ki je bila v petek,
23. junija, so svetniki v drugi
obravnavi soglasno sprejeli
predlog občinskega proračuna
za letošnje leto. Če bi uspeli
upoštevati potrebe in načrte
vseh proračunskih porabni-
kov, bi proračun znašal več
kot 200 milijonov tolarjev, ta-
ko pa bodo letos v občini Gor-
nji Grad lahko razpolagali le
z nekaj več kot 102 milijoni
tolarjev.
Pri predlogu proračuna so
še najbolj zmanjšali tiste po-
stavke, ki predvidevajo inve-
stiranje, medtem ko raznih de-
javnosti, potrebnih za normal-
no delovanje občine, niti niso
okrnili. Tekočim odhodkom,
kamor sodijo plače, prispevki
in drugi prejemki občinskih
organov, uprave in izvajalskih
organizacij, so namenili do-
brih 61 milijonov, investicij-
skim odhodkom približno 39
milijonov, v občinski rezervi
pa jim bo ostal milijon in pol
tolarjev. Med drugim so spre-
jeli tudi predlog pravilnika
o nadomestilih plače in povra-
čilu stroškov nepoklicnim
funkcionarjem. V prihodnje
bodo svetniki za delo na eni
seji prejeli 4.500 tolarjev, člani
komisij in odborov pa 2.500
tolarjev.
___KL
Praznična
proslava
V kulturnem centru v La-
škem so v torek zvečer prosla-
vili Dan državnosti. Slavnost-
ni govornik je bil laški župan
Peter Hrastelj, v kulturnem
programu pa so nastopili Že-
lezničarska godba na pihala iz
Zidanega Mosta ter mešani
pevski zbor Gloria in Godba
na pihala iz Laškega. JI
Preiskava se
nadaljuje
LJUBIJANA, 25. junija
(Republika) - Parlamentar-
na komisija, ki raziskuje
politična ozadja največjih
slovenskih afer, je soočila
nekaj prič, ki naj bi pojas-
nile povezavo nekdanje
Službe državne varnosti
(pozneje Visa) z novogori-
ško igralnico Hit. Pričala
sta nekdanji vodja Visa Mi-
ha Brejc in nekdanji vodja
kriminalistične službe
Darko Maver ter Bojan
Podbevšek iz omenjene
službe. Zaslišanje ni dalo
novih ugotovitev.
Proračun
v predvidenem
obsegu
LJUBLJANA, 27. junija
(Delo) - Na izredni seji
parlamenta so poslanci pri
obravnavi letošnjega pro-
računa sprejeli vsa vladna
dopolnila in dopolnila ma-
tičnega odbora za proračun
in denarno politiko, vsa
opozicijska pa so zavrnili.
Vlada je v svojem končnem
uskladitvenem dopolnilu
predlagala, da ostane pro-
račun v predvidenem obse-
gu, to je 510,8 milijarde to-
larjev. Če bi upoštevali vsa
dopolnila, bi proračun zna-
šal 560 milijard tolarjev, po
drugi strani pa se možnosti
pridobivanja proračunskih
prihodkov zmanjšujejo, je
opozoril finančni minister
Mitja Gaspari.
Kristan ostaja
predsednik
LJUBLJANA, 27, junija
(Delo) - Dr. Ivan Kristan
bo tudi drugo polovico pet-
letnega mandata vodil dr-
žavni svet. Na ponovljenih
volitvah ga je podprlo 24
svetnikov, 11 pa jih je gla-
sovalo proti. Za podpred-
sednika pa je bil z 22 glaso-
vi izvoljen Marcel Šte-
fančič.
Težaven izvoz na
Hrvaško
MOKRICE, 27. junija
(Večer) - Na srečanju slo-
venskih in hrvaških gospo-
darstvenikov so ugotavlja-
li, da ni razlogov za zado-
voljstvo. Državi nimata
podpisanega sporazuma
o prosti trgovini, pač pa je
Hrvaška celo omejila uvoz
nekaterega blaga iz Slove-
nije, za drugega pa uvedla
večje dajatve. Zunanjetr-
govinski promet Slovenije
in Hrvaške je pred petimi
leti znašal rekordnih 8,2
milijarde dolarjev, lani pa
ga je bilo le za sedmino te
vsote. Največji slovenski
izvozniki na Hrvaško so pri
tem nuklearka v Krškem,
novomeška Krka, Lek, Go-
renje, Sava, Videm papir in
drugi.
St. 26. - 29. {unij 1995
TEME
8
Rezervat narave ni zastonj
Logarska a.o.o. Je v zadnjih treh letih v urejanje Logarske doline investirala skoraj
13 milijonov tolarjev - Leta 1992 je dolino obiskalo 38.200 turistov, lani 06.900
Leta 1992, ko je 16 družbe-
nikov, sicer lastnikov zemljišč
v Logarski dolini, ustanovilo
podjetje Logarska d.o.o, so
pričeli s pobiranjem pristojbi-
ne, ki so jo plačevali turisti ob
vstopu v dolino. Ta prispevek
za ureditev krajinskega parka,
obenem glavni denarni vir po-
djetja, je v zadnjih letih name-
njen še zlasti razvijanju komu-
nalne infrastrukture na tem
območju. »V dolini ni več
anarhije,« poudarja direktor
Logarske d.o.o. Avgust Lenar,
»v prihodnje se bomo lahko
orientirali na turistične pro-
jekte, skladne z ohranjanjem
narave.«
V treh letih so v podjetju, ki
se je od ustanovitve uveljavilo
kot skrbnik prostora in uskla-
jevalec različnih interesov
v dolini, v urejanje krajinske-
ga parka investirali 12,8 mili-
jona tolarjev, od tega lani 7,2
milijona tolarjev. Družbeniki
podjetja si doslej niso delili
dobička, ampak so vložili tudi
2,8 milijona lastnih sredstev.
Odkar so k razvijanju turistič-
ne ponudbe pristopili domači-
ni, Logarska dolina ne naza-
duje več, saj jim je v minulih
letih uspelo odpraviti ključne
pomanjkljivosti. Opravili so
več očiščevalnih akcij in sani-
rali odlagališča odpadkov,
uredili sistem zbiranja in od-
voza smeti iz doline ter posta-
vili večje število košev za sme-
ti, uredili in označili parkiriš-
ča ter obračališče pri slapu
Rinka, zamenjali blizu 2500
metrov neustreznih ograj
s tipskimi, postavili klopi po
dolini ter razgledne, opisne in
pregledne table, z obratova-
njem je pričel tudi kamp Lo-
garska dolina. Uredili so tri
naravne znamenitosti, in sicer
slap Palenk, izvir Savinje in
Rastovški skok, letos pa bodo
uredili še naslednje tri. Tudi
na področju dodatne ponudbe
so bistveno napredovali, še
zlasti s tem, ko so uredili in
označili 14 kilometrov dolgo
rekreacijsko progo za smučar-
ski tek, gorsko kolesarjenje,
konjeništvo in tek v naravi,
obnovili košarkarsko igrišče
ter delno uredili poligon za
prosto plezanje.
»Vse delamo na osnovi kon-
cesijske pogodbe z občino, ki ji
ob začetku leta predložimo
plan dela, ob koncu leta pa
finančno poročilo o realizira-
nih načrtih. Do zdaj smo za-
stavljene načrte še vsako leto
uresničili,« je povedal Lenar,
»zato nimamo razlogov za ne-
zadovoljstvo.« Letos bodo po
pričakovanjih od prispevka za
ureditev parka zbrali okoli
6 milijonov tolarjev, ob tem vi-
ru računajo še na dobiček od
prodanega turističnega mate-
riala, izkupiček od turističnih
prireditev, tudi na pomoč celj-
skega Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine ter
na finančno podporo pokrovi-
teljev; že od ustanovitve po-
djetja je glavni pokrovitelj
ureditve doline Zavarovalnica
Triglav. Vse naloge, ki se jih
lotevajo v dolini, so usklajene
z razvijanjem ekološkega tu-
rizma, ki bo ohranil neokrnje-
no naravo. Ena izmed večjih
letošnjih investicij bo tudi
gradnja čistilne naprave, ki
naj bi jo predvidoma končali
že maja prihodnje leto. Med
najpomembnejšimi srednje-
ročnimi cilji pa je zapiranje
Logarske doline za ves motor-
ni promet.
KSENIJA LEKIČ
Tudi letos plačujejo turisti ob vstopu v Logarsko dolino prispevek za ureditev krajinskega parka.
Cenik je naslednji: 500 tolarjev za osebni avto, 800 tolarjev za kombi, 300 tolarjev za motor in
2 tisoč tolarjev za avtobus. Celoletna nalepka za osebni avto stane 2 tisoč tolarjev.
Ustavni spor zaradi glasovanja
o statutu?
Velenjski svetniki so o predlogu statuta občine prvič
glasovali v torek, 13. junija. Statuta takrat niso spre-
jeli, četudi je bilo v odmoru pred glasovanjem videti,
da so predstavniki strank dosegli sporazum. V nadalje-
vanju seje sveta, ki je bila v ponedeljek, 26. junija, so
o statutu ponovno glasovali in ga tudi sprejeli, vendar
ostaja odprto vprašanje, če ne bo za svetniki odločalo
še ustavno sodišče.
Glasovanja so se lotili po burni razpravi, v kateri so
svetniki opozicijskih strank opozarjali, da je sklic
nadaljevanja seje nezakonit in da bi vodstvo sveta
glede na zakonska določila lahko sklicalo nadaljevanje
seje šele mesec dni po prvem glasovanju. V obrazložitvi
sklica za nadaljevanje seje je predsednik mestnega
sveta Dragan Martinšek med drugim zapisal, da glaso-
vanje na seji, ki je bila 13. junija, niti ni bilo zaklju-
čeno, saj niso ugotovili, koliko članov sveta je glaso-
valo proti in koliko se jih je vzdržalo. Glasovanja
potemtakem niso izpeljali do konca. V razpravi pred
ponovnim glasovanjem, ki naj bi ga opravili v nadalje-
vanju seje 26. junija, je sekretar mestnega sveta Franc
Ojsteršek pojasnil, da so svetniki tisti, ki s poslovni-
kom določajo način glasovanja. Tako so svetniki naj-
prej sprejeli sklep o ponovnem glasovanju, nato pa
glasovali še o predlogu statuta in ga sprejeli z dvotret-
jinsko večino. Trije svetniki, Franc Sever, Vlado Korun
in Marko Jeraj, ki so opozarjali na nezakonit sklic
nadaljevanja seje, pa so sejo zapustili še pred pričet-
kom glasovanja. Bo imelo zadnjo besedo ustavno so-
dišče?	KL
Enotna cena za
telefon, toda...
Na Otoku se sprašujejo, zakaj morajo za
priključek plačati 2500 mark
Po objavi informacije, da so
po vsej Sloveniji poenotili ce-
no telefonskega priključka na
dobrih 102 tisoč tolarjev, so se
oglasili nekateri nezadovoljni
občani, ki morajo kljub temu
precej dražje plačati priključi-
tev telefona. Na Otoku v Celju
na primer negodujejo, da mo-
rajo za telefon odšteti 2500
mark in ne 1500, kolikor znaša
enotna cena. Nekateri se zato
sprašujejo, če Telekom morda
ne dela razlik po posameznih
predelih Celja.
V celjski poslovni enoti Te-
lekoma pojasnjujejo, da ne gre
za različno obravnavanje ob-
močij, pač pa za izpolnjevanje
sprejetih pogodbenih obvez-
nosti. Na nekaterih predelih
Celja in tudi drugih območjih
poslovne enote namreč dalj
časa ni bilo mogoče vključeva-
nje novih telefonskih priključ-
kov, zato so možno rešitev vi-
deli v najetju kredita pri bodo-
čih naročnikih za izgradnjo
novega telefonskega omrežja.
S krajevnimi skupnostmi je
zato Telekom sklenil pogodbe
o sofinanciranju izgradnje no-
vih novih krajevnih omrežij.
Financiranje je sestavljeno
iz dveh delov. Prvi del je kre-
dit, ki ga bodoči naročniki da-
jejo Telekomu, preostanek pa
je cena sklenitve naročniškega
razmerja. Kredit po posamez-
nih območjih je različen (od
1.000 do 2.000 mark v tolarski
protivrednosti) in je odvisen
od stroškov izgradnje novega
telefonskega omrežja. Drugi
del cene pa je cena vključitve
novega telefonskega priključ-
ka, ki je bila na območju PE
Celje prej 113.654 SIT in je
sedaj spremenjena na veljavno I
enotno ceno 102.958 SIT.
Sklenjeno pogodbo s krajev-
no skupnostjo so v Telekomu
dolžni spoštovati, pravijo.
Svoj del obveznosti so z iz-
gradnjo omrežja izpolnili,
v krajevni skupnosti pa še niso
dosegli predvidene kvote na-
ročnikov, zato tudi niso v celo-
ti zagotovili potrebnih sred-
stev. S pogodbo se je Telekom
tudi obvezal, da na teh območ-
jih veljajo nespremenjeni po-
goji vključitve novih naročni-
kov vsaj do doseganja predvi-
dene kvote novih naročnikov.
Podobno velja tudi za celj-
ski Otok, kjer več kot 25 let ni
bilo mogoče dobiti priključka.
Z omenjenim načinom finan-
ciranja so to problematiko lani
rešili, nadaljnjo prodajo prik-
ljučkov pa opravljajo v skladu
s pogodbo do izpolnitve pred
videne kvote naročnikov ali do
morebitne sporazumne preki-
nitve pogodbe.
T. CVIRN
Laško bo imelo dve osemletki
Nova šola naj bi stala v Debru — V Sedražu bodo septembra odprli tudi vrtec
Že na začetku leta so v la-
ški občini izračunali, da bi
samo za vzdrževanje in za
najbolj nujna popravljalna
dela na zgradbah osnovnih
šol potrebovali dobrih 182
milijonov tolarjev. Številka
bi bila precej višja, če bi tudi
izračunali, koliko denarja bi
potrebovali za izgradnjo ne-
katerih najbolj potrebnih
novih šolskih stavb. Pred-
vsem tam, kjer bi lahko vsaj
za nekaj časa rešili sedanjo
prostorsko stisko.
Na dveh centralnih osnov-
nih šolah in sedmih podruž-
ničnih je v zdaj že končanem
šolskem leto obiskovalo po-
uk 1430 učencev. Največ,
861, jih je hodilo v osnovno
šolo Primož Trubar v La-
škem. Po normativih naj bi
bilo v eni šoli od 400 do 600
otrok, kar pomeni, da je v šo-
li v Laškem za skoraj 100
odstotkov otrok preveč.
V občini so zato že pričeli
z nekaterimi prvimi ukrepi
za izgradnjo nove stavbe, ki
naj bi jo postavili v Debru,
vendar za sedaj ni storjenega
še nič konkretnega. Prav ta-
ko tudi še ne vedo, kdaj bi
bila šola postavljena, saj de-
narja v občini ni, na državni
denar pa je po navadi treba
čakati kar precej časa. Pri
tem je Laščanom nekoli žal,
ker se ob koncu šestdesetih
let, ko so k stari osnovni šoli
v mestu dogradili še prizidek
in telovadnico, niso lotili kar
gradnje nove stavbe. Tako bi
že nekaj časa imeli v Laškem
dve osnovnošolski zgradbi,
denar, ki ga morajo vsako le-
to vlagati v najnujnejša po-
pravila, pa bi lahko porabili
kje drugje.
V Rimskih Toplicah so
imeli na centralni osnovni
šoli 293 učencev, na treh po-
družničnih pa še 62. V no-
vem šolskem letu naj bi se
število osnovnošolcev v tem
delu laške občine nekoliko
povečalo. K centralni osnov-
ni šoli Anton Aškerc se bo
priključili podružnična šola
Zidani Most, ki je doslej so-
dila k Radečam, več pa naj bi
bilo tudi šolarjev v podruž-
nični šoli Jurklošter. V šolo
naj bi se vpisali vsi tisti otro-
ci iz okoliških vasi, ki so do-
slej, ker jim je bilo to pač
bliže, obiskovali pouk v so-
sednji občini. Laška občina
bo zanje organizirala šolski
prevoz, šola v Jurkloštru pa
je tudi med tistimi, ki jim
bodo v tem in naslednjih le-
tih namenili nekoliko več
denarja za obnovo. Zgradbe,
kjer imajo v laški občini po-
družnične šole, so namreč
vse po vrsti stare več kot sto
let in so funkcionalno neu-
strezne, vendar dovolj pro-
storne za sedanjo organiza-
cijo pouka. Do leta 1985 so
v občini v okviru srednjeroč-
nega investicijsko vzdrže-
valnega programa sicer iz-
boljšali stanje in s tem ohra-
nili večino šolskih stavb,
a jih je zaradi starosti treba
vsako leto popravljati in ob-
navljati. V Šentrupertu, na
primer, so spomladi v celoti
obnovili šolsko kuhinjo.
Razmere na tej podružnični
šoli so se tako zopet nekoliko
izboljšale, vendar so želje
krajanov precej večje od pre-
novljene kuhinje in v pri-
hodnjih letih morebiti še
kakšnega drugega prostora.
V Šentrupertu si namreč že-
lijo popolno osemletko, kar
pa bo, kot ugotavljajo v ob-
činski upravi, izredno težko
uresničiti.
Povsem novo, a še naprej
le podružnično šolo, bodo le-
tos dobili v Sedražu. V dveh
oddelkih stare šole, ki jo bo-
do te dni pričeli rušiti, je bilo
v minulem šolskem letu 26
otrok. Nova šola, ki so jo
zgradili z občinskim in dr-
žavnim denarjem ter s samo-
prispevkom krajanov, bo
prostornejša, saj bodo poleg
štirih razredov letos v njej na
novo odprli še vrtec.
Prostorska stiska in stare
šolske stavbe nista prav no-
bena posebnost laške občine.
Od marsikatere druge občine
pa se gotovo razlikujejo po
tem, da je na šolski prevoz
vezana skoraj polovica učen-
cev. Lani so stroški na enega
otroka znašali v povprečju
47.980 tolarjev, letos bo mo-
rala občina iz proračuna
plačati za prevoze nekaj več
kot 35,6 milijona tolarjev.
Gre vsekakor za izredno ve-
lik izdatek, ob katerega se na
skoraj vsaki seji občinskega
sveta »spotakne« veliko
svetnikov, vendar ga zaradi
varnosti otrok ne morejo in
ne nameravajo zmanjšati.
J. INTIHAR
Na pragu novega zakona o vojnih invalidih
Tradicionalno prijateljsko srečanje slovenskih civilnih invalidov vojne je bilo
tokrat v Velenju. V soboto, 24. junija, se je v Rdeči dvorani zbralo več kot 750
invalidov vojne, srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki zvez civilnih in
vojaških invalidov iz Avstrije, Italije in Hrvaške.
Med gosti sta bila tudi direktor Urada vlade RS za invalide prof. dr. Mirko Galeša
in predsednica komisije Državnega zbora za vprašanje invalidov Danica Simšič.
Predsednik Zveze društev civilnih invalidov vojne Slovenije Jože Zupane je ob tej
priložnosti člane seznanil z najbolj aktualnimi dogajanji, povezanimi s problema-
tiko invalidov, še posebej pa jim je predstavil nov zakon o vojnih invalidih, ki naj bi
povezoval varstvo vseh vojnih invalidov. Ta čas je predlog novega zakona v tretjem
branju, do zdaj pa je urejal vprašanje invalidov še jugoslovanski zakon. Dan pred
srečanjem so v slovenski Zvezi društev civilnih invalidov vojne, ki združuje 1700
članov, sprejeli posebno izjavo o dobrih namenih za ustanovitev evropske zveze
invalidov vojne. Pobuda za ustanovitev te organizacije bo ostala v Sloveniji.
KL
S.O.S. klici
Za ženske in otroke - žrtve nasilja
(061) 441-993 ali 9782
Vsak dan od 18. do 23. ure
Za otroke in mlade
(061)	323-353
Vsak delavnik od 12. do 16. ure
(062)	212-662
Pokliči, kadar si v stiski, imaš težave
s samim seboj, s prijatelji, v šoli - ob
ponedeljkih in sredah od 14. do 18.
ure
Klic v duševni stiski
9781
vsak dan od 15. do 22. ure
Anonimni alkoholiki
AA klub Celje, telefon 36-700,
714-392 po 15. uri
AA klub Ljubno, 841-271 in 841-211,
dopoldan ob delavnikih
St. 26. - 29. {unij 1995
9
DOGODKI
Ko se računi ne izidejo
V Celju občinski svetniki v torek prvič o letošnjem proračunu
Celjski občinski svetniki
bodo v torek prvič spregovo-
rili o letošnjem občinskem
proračunu. Osnovni občinski
dokument je slejkoprej treba
sprejeti in čeprav so v Celju
dovolj dolgo čakali na jas-
nejša državna navodila za
oblikovanje proračunskih
izhodišč po reformi lokalne
samouprave, stvari še vedno
niso jasne.
Ves čas priprav izhodišč za
oblikovanje občinskega pro-
! računa je bilo v Celju jasno
le to, da denarja ne bo dovolj
za pokritje vseh potreb. Ta-
ko po zdajšnjem predlogu, ki
so ga pripravili v občinski
finančno računovodski služ-
bi pod vodstvom Danice Do-
beršek, letošnji celjski pro-
račun na prihodkovni strani
znaša 2 milijardi 454 milijo-
nov tolarjev, na odhodkovni
pa nekaj manj kot 2 milijardi
560 milijonov tolarjev. Med
odhodke je vštet tudi četr-
tinski delež lanske izgube, ki
naj bi jo Celje pokrilo v štiri-
letnem obdobju. Letošnji
proračunski primanjkljaj bo
v Celju, če bodo svetniki so-
glašali z osnutkom in kasne-
je predlogom proračuna,
znašal slabih 105,5 milijonov
tolarjev.
Da se računi in preračuna-
vanja proračunskih postavk
na prihodkovni in odhod-
kovni strani v Celju v nobe-
nem primeru ne izidejo, pa je
v veliki meri kriva država.
Medtem, ko na eni strani
z Zakonom o financiranju
občin določa, da država za-
gotavlja občinam sredstva za
zagotavljanje nujnih nalog
in s tem prevzema nase tudi
dejansko finančno obvez-
nost, na drugi strani obči-
nam v celoti ne odmerja tega
denarja. V Celju po obstoje-
čih kriterijih določena sred-
stva za zagotovljeno porabo
presegajo 2 milijardi tolar-
jev, kar je kar za dobrih 510
milijonov oziroma 32 odstot-
kov več kot pa je trenutno
določena višina zagotovljene
porabe. Posledica tega pa so
seveda močno okleščene pro-
računske postavke tako na
področju družbenih dejav-
nosti kot komunale.
Kako se bodo s tem spri-
jaznili občinski svetniki bo
znano v torek, prvi odmevi
pa so se v Celju oblikovali že
predvčerajšnjim (po zaključ-
ku redakcije), ko so osnutek
proračunskega besedila
obravnavali odbori občin-
skega sveta za družbene de-
javnosti, okolje in prostor ter
finance.
I. STAMEJČIČ
Čigav bo Gastrož?
prepir za del Atomskih Toplic
Na ponedeljkovem sestan-
ku svetnikov občine Podče-
trtek so se lotili reševanja
ene najbolj vročih tem, ki
bremenijo odnose med kra-
jevnima skupnostima Prista-
va in Podčetrtek, obeh v ok-
viru nove občine. Gre za sta-
ro željo prebivalcev zaselka
Gastrož (sedaj v KS Prista-
va), v starejšem delu Atom-
skih Toplic, ki se želijo v bo-
doče tesneje povezati s KS
Podčetrtek. V KS Pristava
temu seveda nasprotujejo.
Po ponedeljkovi burni raz-
pravi so svetniki vendarle
sprejeli osnutek odloka »o
spremembi območij naselij
Sodna vas ter Podčetrtek«.
Gre za kompromisno rešitev,
ki so jo svetniki sprejeli šele
po tajnem glasovanju. Po be-
sedilu sprejetega osnutka bi
zaselek Gastrož, del naselja
Sodna vas, priključili nase-
lju Podčetrtek, meje katastr-
skih občin ter obeh krajev-
nih skupnosti pa bi ostale
nespremenjene.
Na seji so se odločili, naj
župan Drofenik poskrbi za
posebno komisijo, ki bi jo se-
stavljali predstavniki iz
obeh KS, ta pa bi vnaprej
skrbela za najprimernejšo
rešitev. S tem bi skušali
ohraniti dobre odnose med
obema KS ter v novi občini.
V Gastrožu venomer opo-
zarjajo na svojo ustavno pra-
vico, pri tem pa računajo ce-
lo na spor pred ustavnim so-
diščem. V omenjenem zasel-
ku so lani, v obdobju bivše
šmarske občine, svojo voljo
izrazili tudi s podpisi.
BRANE JERANKO
Vpis novincev v Gimnazijo Celje — Center.
Šolo še ni konec
V	teh dneh se v srednjih šolah zaključuje
opravljanje mature za prvo generacijo po-
novnih slovenskih maturantov, za rezultate
svoje uspešnosti pa bodo učenci izvedeli 28.
julija.
V	srednjih šolah pa je ob generaciji, ki
odhaja, v tem času gneča tudi zaradi vpisa
novincev. Prvošolce šolskega leta 1995/96
so v srednjih šolah, ki niso omejile vpis,
vpisovali že sredi meseca, povsod tam, kjer
je bilo zanimanje osmošolcev preveliko, pa
vpisujejo te dni. Rezultati zapletenih po-
stopkov rangiranja izbranih šol bodo znani
do 4. julija, v naslednjih dveh dneh pa bo še
»spomladanski« vpis v novoizbrane šole. Za
osmošolce, ki v tem krogu ne bodo izbrani
v nobeni srednjih šol, bo do 25. avgusta še
čas za prenos vpisne prijave v tiste šole, kjer
ostaja še dovolj učnih mest. Rok za dokon-
čen vpis v srednjo šolo (razen za učence, ki
bodo opravljali popravne izpite v jesenskem
roku in se morajo vpisati do 15. septembra)
pa letos poteče 1. septembra.
IS, Foto: SHERPA
Ekskluzivno: Teharsko taborišče izpred 50 let
Območje Teharskega taborišča izpred petdesetih let zdaj obkroža odlagališče komunalnih odpadkov na eni strani ter
odlagališče piritnih ogorkov in z vodo zalita deponija sadre. Spomin na kraj žalostnih in tragičnih dogodkov v juniju 1945
je ostal v srcih preživeli, eno redkih fotografskih pričevanj pa v svojem arhivu hrani naš sodelavec Viktor Kojc iz Šoštanja.
Preslikava originala je delo Lojzeta Ojsterška.
Nastalo bo Olimje
V Podčetrtku bo ulični sistem
Olimje, ki je med najpo-
membnejšimi slovenskimi
turističnimi kraji, uradno
sploh ne obstoja. V naseljih
Sopote ter Slake, ki sestav-
ljata olimsko dolino, si že
dolgo želijo, da bi turistično
in gospodarsko pomembni
kraj dobil ime, po katerem
ga drugod najbolj poznajo.
Po osnutku odloka, ki so
ga svetniki občine Podčetr-
tek sprejeli v začetku tedna,
bi sedanjo katastrsko občino
Sopote preimenovali v Olim-
je, na hiše pa namestili hišne
številke z imenom Olimja.
Kot so izračunali, bi iz ob-
činskega proračuna za preo-
številčbo odšteli 72 tisoč to-
larjev. Svetniki niso imeli
posebnih pripomb, zato bo-
do predlog odloka lahko
obravnavali že na prihodnji
seji sveta.
Svetniki pa so se obenem
odločili tudi za osnutek od-
loka o uvedbi uličnega siste-
ma v naselju Podčetrtek.
V naselju si želijo ulični si-
stem predvsem zaradi večje
preglednosti razgibanega
naselja, pri čemer omenjajo
v osnutku Zdraviliško, Tr-
ško, Olimsko cesto, Cesto na
grad, Škofjo goro ter Malo
Rudnico. Stroške za hišne
številke bi plačala občina.
Svetniki so se v ponedeljek
strinjali tudi z razdelitvijo
dosedanjega vzgojnovar-
stvenega zavoda s sedežem
v Rogaški Slatini, pri tem pa
soglašali z ustanovitvijo
vzgojnoizobraževalnih zavo-
dov osnovne šole Podčetrtek
ter osnovne šole Marije Broz
v Bistrici. V bivši šmarski
občini so bile namreč vse os-
novne šole ustanovljene
z enim samim aktom, v novih
občinah pa posebej. Dejav-
nost omenjenih osnovnih šol
so razširili z otroškim var-
stvom, zato bosta vrtca
v Podčetrtku ter Bistrici
v sklopu domačih šol.
Predloga domače komuna-
le, s sedežem v Rogaški Sla-
tini, o povečanju prispevkov
in taks k osnovnim cenam
vodarine (v zvezi z gradnjo
vodovodov), svetniki niso
sprejeli, saj zahtevajo po-
drobnejšo obrazložitev.
V zvezi z razširitvijo ter po-
sodobitvijo odlagališča sme-
ti v Tuncovcu pri Rogaški
Slatini ter predlagano uved-
bo takse za omenjeno skup-
no odlagališče, pa so se odlo-
čili za 50 odstotkov predla-
ganega zneska, razliko pa bi
v treh letih zagotovili iz ob-
činskega proračuna.
Sicer pa so svetniki na tej
seji uspeli sprejeti tudi po-
slovnik občinskega sveta,
oblikovati svoja delovna te-
lesa, pri čemer so izvolili čla-
ne odborov in komisij po
predhodnem sodelovanju
krajevnih skupnosti ter poli-
tičnih strank. Za člana so-
sveta načelnika upravne
enote so imenovali župana
Marjana Drofenika.
BRANE JERANKO
Začasno za Hruševec
Za prebivalce šentjurskega predela, kjer so po iz-
gradnji obvoznice ostali brez najbližjega dostopa
v središče mesta (z avtomobili), pripravljajo začasno
rešitev. V preteklih dneh so Slovenske železnice na
železniškem prehodu v Hruševec asfaltirale prehod,
saj želijo preprečiti uničevanje proge.
Prehod namreč vse bolj uporabljajo vozniki osebnih
avtomobilov, ki se želijo izogniti nekaj kilometrov
dolgi obvoznici mimo Sikoška. Kot smo izvedeli
v občinski stavbi, tudi tam razmišljajo, da bi že pri-
hodnji mesec za začasno uporabo asfaltirali zasilni
dovoz za osebne avtomobile (med železniškim preho-
dom ter postajo), pri tem pa bi poskrbeli še za odvod-
njavanje. Dokončno odločitev o začasni rešitvi bodo
sprejeli na naslednji seji občinskega sveta. Na novem
voglajnskem mostu pri Bohorju, ki vodi v Hruševec, pa
so pred kratkim asfaltirali en vozni pas, tako da je
prehod z osebnimi avtomobili delno omogočen. Med
takšno začasno rešitvijo pa voznikom svetujejo previd-
nost, zlasti pri železniški postaji, kjer je precej pot-
nikov.
Slovenske železnice pa za prihodnje leto pripravlja-
jo dolgo načrtovano sanacijo železniške proge med
Celjem in Grobelnim. V tistem času naj bi tudi posta-
vili nosilce ter pripravili zgornjo ploščo spornega pod-
voza v Hruševec. Pozneje, da ne bi bil železniški pro-
met znova oviran, pa bi še izkopali podvoz.
BRANE JERANKO
it. 26. - 29. iunii 1995
KULTURA
10
Muzejska
delavnica
v mestu
V	Muzeju novejše zgodo-
vine Celje pripravljajo od
nedelje do prihodnjega
petka 1. poletno muzejsko
delavnico v mestu. Ker gre
za prvo muzejsko mestno
delavnico sploh v Sloveniji,
je njena priprava po bese-
dah ravnateljice Andreje
Rihter dvakratni izziv tako
glede organizacije kot iz-
vedbe in načina dela.
V	Muzeju novejše zgodo-
vine Celje imajo izkušnje
s pripravo podobnih delav-
nic (v Rogatcu) že iz prete-
klih let, tokrat pa so se od-
ločili, da v sodelovanju
z gibanjem Znanost mladi-
ni pri Zvezi organizacij za
tehnično kulturo Slovenije,
strokovno službo družbe-
nih dejavnosti celjske obči-
ne ter celjsko območno
enoto Zavoda za zaposlo-
vanje pripravijo mestno
delavnico. Delavnica bo
razdeljena na 4 vsebinske
sklope, udeležilo pa se je bo
10 učencev I. gimnazije
v Celju ter Gimnazije Celje
- Center in 7 študentov zgo-
dovine iz vse Slovenije. Le-
i tos bo delavnica namenje-
na zgolj zgodovinarjem,
v muzeju pa že razmišljajo
o njeni nadgradnji za pri-
hodnja leta, ko bodo k delu
pritegnili vsaj še sociologe
in etnologe.
Poletno muzejsko delav-
nico v mestu bo vodila ku-
stosinja Marija Počivavšek,
učenci in študenti pa bodo
raziskovali in zbirali gra-
divo štirih vsebinskih sklo-
pov. Iris Hertiš bo vodila
delo skupine »Celjani, po-
samezniki kot vir informa-
cij za dokumentacijo me-
sta,« Jasna Marinček delo
skupine za evidentiranje
družabnih, prireditvenih in
gostinskih prostorov v Ce-
lju, Branko Goropevšek
skupino za prostorski raz-
voj mesta Celja od druge
polovice prejšnjega stoletja
do današnjih dni, Marija
Počivavšek pa skupino, ki
bo raziskovala celjsko po-
kopališče Golovec in pri-
pravila tudi izdelavo topo-
grafskega prikaza pokopa-
lišča.
Prve delovne rezultate
delavnice bodo v Muzeju
novejše zgodovine predsta-
vili v petek, 7. julija, po-
drobna predstavitev z izi-
dom zbornika, v katerem
bo predstavljeno celotno
delo 1. poletne muzejske
delavnice v mestu, pa bo
oktobra.
IS
Za koncert v Laškem sta se združila dva ansambla različnih zvrsti.
Najboljši slovenski trobilci
V Laškem so se pričele grajske prireditve
Zaradi slabega vremena se tudi 7. grajske
poletne prireditve v Laškem niso pričele tako
kot so želeli organizatorji. Kljub temu pa
skupni koncert Slovenskega kvinteta trobil in
ansambla Jazz Brass, ki se je namesto na gradu
Tabor odvijal v kulturnem centru, ni bil prav
nič okrnjen.
Posebnost te prve od skupno petih priredi-
tev, ki bodo letos obogatile ne le Laško ampak
tudi celotno kulturno dogajanje v Sloveniji, je
bil združen nastop najboljših slovenskih tro-
bilcev različnih zvrsti v enem koncertu. Po
naročilu glavnega organizatorja in sponzorja
grajskih prireditev Pivovarne Laško, je skla-
datelj Lojze Kranjčan napisal dve skladbi, ki
sta doživeli prvo izvedbo prav v Laškem.
S skladbo Duel je avtor želel izpostaviti prav
dejstvo, da so se združili klasični in jazz glas-
beniki. Drugo naročeno delo, Grajska skriv-
nost, pa je klasična skladba, s katero je želel
Kranjčan čim bolje izkoristiti dejstvo, da jo
bodo skupaj zaigrali najboljši slovenski tro-
bilci.
Poslušalci prvega koncerta so poleg obeh
novitet slišali še eno Kranjčanovo skladbo ter
dela Clarka, Koetsierja, Rodgersa, Paikerja in
Dominika Kranjčana. 1 JI
Foto: EGON KAŠE
Poklon mladih plesalcev
Plesni forum Celje pod vod-
stvom Goge Stefanovič-Erja-
vec je minulo soboto svoje 19.
šolsko leto plesnega ustvarja-
nja z mladimi zaključil s pro-
dukcijo štirih skupin v dvora-
ni celjskega Centra interesnih
dejavnosti. Zbranim v dvorani
so se predstavili plesalci sku-
pin Metuljčki, Packe ter Fo-
rum A+B.
Najmlajši, Metuljčki oziro-
ma metulj čice med 6. in 8. le-
tom, so uprizorili plesno slika-
nico Jane Stržinar Kapljica.
Malo kapljico Evo Kokalj, ki
je mamici Morjanki zbežala iz
Sinje dežele v kraje, kjer so
pravljice s kopnega doma, so
na njeni poti v skupinskih ko-
reografijah spremljale kaplji-
ce, snežinke in rožice, s krajši-
mi, razposajenimi, a gibalno
izdelanimi solo plesi pa so na-
stopili veter, zima, metulj,
marjetica, palček Prismuk,
zmaja Jon in Jonček ter čarov-
nica Brina. Celotna plesna sli-
kanica je trajala nekaj več kot
pol ure, mlade plesalke pa so
imele dovolj priložnosti, da ob
gibalnih predstavijo še svoje
igralske sposobnosti, saj je bi-
lo v predstavi tudi precej bese-
dila.
Druga skupina Plesnega fo-
ruma, Packe, se je predstavila
z odlomki plesne predstave
Škrat Sanjavec, ki so jo premi-
erno odplesali konec januarja
v SLG Celje. Packe so na pro-
dukciji nastopile s plesi Šviga-
švaga, Zajčja dobrava, Sračje
gnezdo in Regarija, selektorji
letošnjega mednarodnega
otroškega festivala pa so Pac-
ke kot edino plesno skupino iz
Slovenije izbrali tudi za na-
stop v Sibeniku.
S samostojnimi nastopi so se
predstavili Alja Kapun s ple-
som Življenje, Ana Štefanec
s plesom Kroženja, Teja Šent-
jurc in Barbara Hercog s ple-
som Otroci, kdo vas je vzel ter
Marko Peperko z odličnim
plesom tišine Mrtva reka. Vseh
pet plesalcev je sodelovalo tu-
di v skupinskih koreografijah
Foruma A+B, ki se je predstavil
s plesi Duet, Vsi, mi, Full kon-
takt in Zakaj.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: ROMAN FONDA
ZAPISOVANJA
Asociacija
neodvisnih
ustvarjalcev
Za začetek; Asociacija neod-
visnih ustvarjalcev je zveza
umetniških skupin, ki na polju
slovenske kulture delujejo iz-
veninstitucionalno in s svojimi
projekti temeljito posegajo
v tukajšnjo ustvarjalnost, še
več, od vseh gostovanj izven
slovenskih meja, je samo
v lanskem letu Asociaciji pri-
padlo več kot sedemsdeset od-
stotkov. Z drugimi besedami;
slovenske kulture v džungli
tujih kultur ne zastopa država
oziroma tista kultura, ki se
v celoti napaja iz državnega
proračuna, marveč kultura, ki
ji pravimo bodisi neodvisna
bodisi alternativna bodisi ka-
ko drugače. In, bi si že zaradi
tega, če že ne zaradi česa dru-
gega, recimo da je neodvisna
kultura tista, ki še v največ
primerih, v večini primerov, če
hočete, zastopa Slovenijo na
raznoraznih prireditvah, ka-
kršna je denimo Kulturna pre-
stolnica Evrope, zaslužila tudi
nekaj finančnih dodatkov iz
državne blagajne. Toda zakon
je žal tak, da za tovrstno kul-
turo skrbijo občine, iz katerih
posamezna skupina oziroma
posamezen umetnik oziroma
kulturnik prihaja. Jasno, naj-
večje breme tako pade na
Mestno občino Ljubljana. Ta
pa je letos sredstva, namenje-
na tovrstni umetniški produk-
ciji, zmanjšala kar za petdeset
odstotkov. Pa čeprav sedijo
v ljubljanskem mestnem svetu
kar trije svetniki iz vrst umet-
nosti oziroma kulture, pa če-
prav se je tudi sam župan ne-
koč nekaj pečal s kulturo ozi-
roma pisateljevanjem. Pa če-
prav se Ljubljani že čez slabi
dve leti obeta enomesečni
evropski projekt z naslovom
Ljubljana - mesto kulture. To-
da, žal, na tem projektu dela
zaenkrat samo nekaj zanese-
nih posameznikov. Kakšnih
večjih priprav s strani mesta
žal še vedno ni. Kar pomeni,
da se utegne Ljubljani zgoditi,
da bo leta 1997, ko bo projekt
mesta kulture stekel, ostala
brez prireditev. In kdo bo ta-
krat tisti, ki bo vskočil? Neod-
visna kultura, kajpak. Kot
vedno.
Pravzaprav gre za bolj deli-
katne stvari, kakršna je sicer
zelo pomemben projekt mesta
kulture. Neodvisni kulturi gre
v tem trenutku za preživetje.
Plesni teater Ljubljana je ta-
korekoč brez sredstev za pla-
čevanje telefonskih računov.
Gledališče Glej je moralo
ustaviti dve gledališki pro-
dukciji, ki sta bili že v zadnji
fazi nastanjanja, ŠKUC je svo-
je videastične in glasbene pro-
grame moral skrčiti za več kot
polovico... In v tem primeru,
v takih primerih je res država
tista, ki bi posameznim skupi-
nam morala priskočiti na po-
moč. Pa čeprav se pričujoče
skupine vse po vrsti deklarira-
jo kot neodvisne. Od države,
seveda. In od vseh institucij te
države, kamor sodijo seveda
tudi mestne občine. Na tem
mestu pride do krutega para-
doksa. Kako se lahko nekdo
razglaša za neodvisnega in
v isti sapi zahteva denar od
države? V tistem trenutku, ko
mu bo država nakazala dolo-
čena sredstva, ne bo nikoli več
neodvisen. Tako pač je. Založ-
niki, denimo. Vsi zasebni za-
ložniki stokajo in jamrtajo,
kako se država za njih niti ma-
lo ne zmeni. Ampak, zakaj bi
se sploh naj zmenila, saj gre za
zasebno založništvo. To pa od
države ni niti najmanj odvis-
no. Še več; da bi se pa zares
organizirala, da bi Asociacijo
naredila zares trdno, vanjo
vključila vse tovrstne skupine,
tudi amaterske (ker končno,
večina neodvisne produkcije
bazira na amaterski ravni), na
to pa niti pomisliti noče. Še
več; v okviru ministrstva za
kulturo deluje tudi skupina, ki
je zadolžena izključno za
spremljanje in finančno omo-
gočanje delovanja neodvisne
produkcije, pa kaj, ko Asoci-
acija te skupine ne priznava.
Ko ne pristaja na pravila igre.
Na vsak način želi do ministra,
pa čeprav je zakonsko določe-
no, da je minister zgolj človek,
ki podpisuje oziroma odobruje
posamezne programe. Te pa
predlaga in tvori ravno skupi-
na, ki skrbi za neodvisno kul-
turo. Če dva igrata košarko
vsak po svojih pravilih, potem
ne bosta prišla daleč. Podobno
je z neodvisno umetniško pro-
dukcijo; pravila, ki veljajo za
vse, si tolmači po svoje. Žal.
Naj bo njihova vsebina še tako
zelo mogočna, še tako zelo
nadpovprečna, njihova orga-
niziranost je enaka ničli. Samo
zamislite si, da bi se minister
odločil osebno pomagati tem
skupinam, da bi Asociaciji na-
kazal kup denarja in dejal, naj
si ga sami razdelijo med seboj.
Noro! Imel bi mir za vse večne]
čase. Ker bi se skupine raztr-
gale med seboj.
TADEJ ČATER
Piše: Tadej Čater
| DROBEC IZ ZGODOVINE CELJSKEGA MESCANSTVA ZA VAS POISKALA ROLANDA FUGGER GERMADNIKl
Prav tu na Glavnem trgu v Celju se je v tri-
desetih letih 19. stoletja odvijala romantična
zgodba, vredna peresa samega Shakespearea.'
V takrat najbogatejši meščanski rodbini
zvonarja Johanna Steinmetza se je v hiši št.
4 na Glavnem trgu 27. marca 1814 rodila de-
klica Balbina, ki je odrasla, če je zaupati kro-
nistom tistega časa, v izjemno lepotico. Odli-
kovala jo je popolna postava, bogati zlati lasje,
očarljive oči, blagozvočen glas in skromen
značaj. Za njeno roko se je potegoval nadpo-
ročnik grof Kamillo Rdiger von Starhemberg.
Oča zvonar se očitno niso preveč navduševali
nad grofovskim ženinom in niso hoteli nič sli-
šati o poroki. Ko pa so strogi oča umrli, se je
leta 1832 poroka takoj sklenila. V hiši, kjer je
bila kasneje gostilna Pri zlati kroni, je lepa
Balbina čez leto in dan povila sinka in pri tem
izgubila svoje lepo, mlado življenje. Kot je
povedal kaplan Franz Brunner, ki ji je podelil
poslednji blagoslov, je niti kruta smrt ni mogla
oropati njene lepote.
Grof Kamillo ji je dal na pokopališču pri sv.
Maksimiljanu postaviti visok, marmornat spo-
menik, kamor so vklesali verze Gabrijela Seid-
la, gorečega občudovalca lepe Celjanke.
Pestro branje
Pri Mladinski knjigi so iz-
dali več zanimivih novosti
z različnih tematskih po-
dročij.
Dogodki okoli Depale vasi
so dvignili mnogo prahu, vrh
vsega pa je bila odstavitev
ministra Janeza Janše.
S svoje perspektive in z ne-
katerimi manj znanimi po-
darki je zadevo opisal novi-
nar Vladimir Vodušek, na-
slov njegove knjige, ki se be-
re kot kriminalka pa je Ope-
racija Marinec.
Zgodbo o uspehu bi seveda
vsakdo rad doživel na svoji
koži, a malokomu je to res-
nično dano v idealni obliki.
Dr. Stephen R. Covrey je av-
tor knjige 7 navad zelo
uspešnih ljudi in v njej opi-
suje preverjene in uporabne
modele uspeha v zasebnem
in poslovnem življenju.
Peter Lorie v knjigi No-
stradamus podaja interpre-
tacije tega znamenitega pre-
roka, ki se nanašajo na naš
čas. Kljub nekaterim kata-
strofam, kot bo na primer
drastično razširjanje aidsa,
nas predvidoma v naslednjih
dveh desetletjih čaka nekoli-
ko mirnejše obdobje.
V zbirki Zlata ptica so iz-
šle Pripovedke s strehe sve-
ta. Gre za prevode tibetan-
skih zgodb, za katere je zna-
čilna pravljična zasnova
s poučnim razpletom. Pre-
vod je delo Silvestre Rogelj-
Petrič, ilustracije pa je nare-
dila slovensko kitajska
umetnica Wang Huiqin.
Francoski pisatelj Jean
Genet je kljub svoji sporno-
sti in kontroverznosti že več
desetletij cenjen kot izjemen
literat. Roman Naša gospa
Cveta je na meji med resnič-
nim in umišljenim s posa-
meznimi avtobiografskimi
prvinami ter motivi zla, iz-
daje, homoseksualizma,
skratka, provokativna proza
z bogato izraznostjo.
BORIS GORUPIČ
Št. 26. - 29. junij 1995
11
KULTURA
Rogaško glasbeno poletje
Na prvi poletni dan je nastopil Akord iz Celja
Rogaško glasbeno poletje
1995, v Sloveniji najobsež-
nejša poletna glasbena pri-
reditev, tudi letos ponuja od
21. junija do 23. septembra
vrsto zanimivih in kakovost-
nih glasbenih izvajalcev.
Na prvi poletni dan je na-
stopil orkester Akord iz Ce-
lja pod vodstvom dirigenta
Matjaža Brežnika in s solisti
sopranistko Dunjo Spruk,
tenoristom Marijanom Trč-
kom in violinistom Vasilijem
Meljnikom. Minulo nedeljo
je bil koncert profesorjev
mednarodnega mojstrskega
tečaja za mlade glasbene ta-
lente, jutri, 30. junija, pa bo
ob 20.30 uri v Kristalni dvo-
rani zaključni koncert druge
poletne šole za učence violi-
ne, violončela in klavirja.
Julija bodo nastopili uči-
teljski pevski zbor Emil
Adamič iz Ljubljane, ki ga
vodi Mirko Slosar, Komorni
orkester Slovenicum, violini
Eduard Pečarič in pianist
Djordje Manojlovič, vokalna
skupina Cantinum iz Mari-
bora, ki jo vodi Jože Fuerst,
Trio Lorenz, harfistka Mojca
Zlobko ter violinistka Petra
Arlati Stoleski in pianist
Djordje Manojlovič. Julija
bo tudi tradicionalni elitni
Anin ples in plesna revija
standardnih in latinskoame-
riških plesov.
Avgusta bo prvi nastopil
pianist Evgene. Mursky,
zmagovalec mednarodnega
tekmovanja mladih piani-
stov v Londonu, zatem kvar-
tet saksofonov iz Stuttgarta.
Sledil bo večer ljudskih ple-
sov, pesmi in glasbe iz ra-
zličnih slovenskih pokrajin
v izvedbi folklorne skupine
France Maroit iz Ljubljane.
Nastopili bodo tudi udele-
ženci mednarodne poletne
vioplinske šole, ki jo vodi
prof. Igor Ozim. Večer z Le-
harjem in Straussom bo iz-
vajal praški salonski orke-
ster z vokalnimi solisti. Sle-
dil mu bo Jess Trio z Dunaja.
Nastopila bosta tudi mezo-
sopranistka Sabira Hajdare-
vič in Milko Bizjak na špine-
tu. Zapeli bodo pevke in
pevci APZ Tone Tomšič iz
Ljubljane pod vodstvom di-
rigenta Stojana Kureta.
V zadnji tretjini meseca av-
gusta bodo nastopali violi-
nist Slavko Zimšek in pi-
anistka Vlasta Doležal Rus,
kvartet Heco nostalgico iz
Zagreba bo izvajal večno le-
pe melodije, nastopil bo Slo-
venski oktet pod umetniškim
vodstvom Antona Nanuta,
koncertiral bo pianist Tomaž
Petrač iz Maribora.
Septembra bosta prva na-
stopila violinist Volodja Bal-
žalorski in pianist Christoph
Theiler, solisti mariborske
opere bodo nastopili na kon-
certu opernih in operetnih
melodij. AFS Študent iz Ma-
ribora bo prikazal slovensko
folkloro. Koncertu klarineti-
sta Tomaža Kmetiča in pi-
anistke Vlaste Doležal Rus
bo sledila plesna revija
v standardnih in latinsko-
ameriških plesih. Nastopil
bo tudi ljubljanski kvartet
saksofonov, koncertiral pa
bo tudi Syringa Piano Trio iz
Ljubljane. Zaključni koncert
Rogaškega glasbenega polet-
ja 95 bo v znamenju musica-
la in cabareta z izvajalci - so-
pranistko Niko Vipotnik
Rampre iz Žalca, baritoni-
stom Wolfgangom Wagner-
jem z Dunaja, klaviaturi-
stom Žaretom Prinčinom,
saksofonistom Hugom Šeko-
ranjo, Tomažem Grintalom
s trobento in basistom Sa-
šom Borovcem.
V sklopu letošnjega Roga-
škega glasbenega poletja bo
tudi mini folklorni festival:
večer novozelandske folklo-
re s skupino Whitreia, večer
slovenske folklore z velenj-
sko Koledo, večer ruskih pe-
smi in plesov s folklorno
skupino Istoki in večer pe-
smi, glasbe in plesov iz Me-
hike s folklorno skupino Ma-
gisterial. Vsi nastopi bodo
v juniju, razen slednjega, ki
bo v začetku avgusta.
D.M.
Veronika čaka lepo vreme
Ansamblu Slovenskega
ljudskega gledališča Celje je
slabo vreme konec minulega
tedna prekrižalo načrte in
premiera Župančičeve Vero-
nike Deseniške je skorajda
dobesedno splavala po vodi.
Vseeno pa celjski gledališč-
niki napovedujejo, da bodo
kljub nestalnemu vremenu
sezono zaključili do 15. ju-
lija.
Zgodovinsko igro Otona
Župančiča Veronika Deseni-
ška, ki jo je za zaključek le-
tošnje celjske gledališke se-
zone režiral Franci Križaj,
naj bi do 15. julija domači
ansambel na letnem odru
Starega gradu izvedel dva-
najstkrat. Prvo predstavo
naj bi gledališčniki odigrali
včeraj zvečer, po besedah
upravnika SLG Celje Boruta
Alujeviča pa bo abonmajska
premiera v torek, 4. julija.
Za vse predstave bo zagotov-
ljen avtobusni prevoz s par-
kirišča na Glaziji, vselej ob
19,30. in 20,30. uri.
Poetična pripoved o tra-
gični ljubezni med Veroniko
(Darja Reichman) in Frideri-
kom (Peter Boštjančič) pa bo
celjsko občinstvo na letni
oder na Starem gradu pri-
vabljala tudi v začetku pri-
hodnjega poletja, ko jo bo
ansambel SLG Celje znova
oživil.
IS
Ubrano petje cerkvenih zborov
V Slovenskih Konjicah so v nedeljo pripravili koncert
šestih cerkvenih pevskih zborov konjiške dekanije v zname-
nju pesmi pesnika Simona Gregorčiča ter skladateljev
Hugolina Sattnerja in Stanka Premrla. Koncert v počastitev
četrte obletnice slovenske državnosti je bil obenem uvod
v prireditve za 850-letnico konjiške pražupnije, ki bo pri-
hodnje leto.
Zbori so pod vodstvom dr. Štefana Ferenčaka, ravnatelja
mariborske orgelsfce šole, ter ob orgelski spremljavi prof.
Marlene Turk, zapeli tudi dve skupni pesmi, pri poslušalcih
pa so bili deležni velikega aplavza. Med gosti je prelat
Friderik Poljšak opozoril na nujnost, da bo Slovenija domo-
vina vseh Slovencev, nadžupnik ter dekan Ivan Pajk pa je
govoril o slovenski pesmi, ki je zanj živi studenec narodove
moči. Občinstvu sta govorila tudi župan Janez Jazbec ter
državni poslanec Stane Frim.	J. H.
Zaključen prvi del zbirke velikih
mojstrov
Vglasbeni zbirki Mojstri kla-
sične glasbe in njihova dela so
izšli štirje zadnji kompleti
plošč in zvezkov prve serije,
zajemajo pa glasbo iz konca
prejšnjega ter začetkov našega
stoletja.
Francoski skladatelj Claude
Debussy, živel je med letoma
1862 in 1918 je utemeljitelj
impresionizma v glasbi, usme-
ritve katere estetske zakonito-
sti poznamo tudi v slikarstvu
in literaturi. Na plošči je sim-
fonija Morje, po mnenju mno-
gih najuspešnejša francoska
simfonija ter ena najlepših
glasbenih upodobitev morja,
v drugem delu so pa Nokturni.
S svojo glasbeno ustvarjal-
nostjo se je ruski emigrant
Igor Stravinski (1882-1971)
zapisal kot največji skladatelj
dvajsetega stoletja. Z baletom
Pomladno obredje iz leta 1913
je takrat izzval izredno ogor-
čenje javnosti, medtem ko da-
nes velja za veliko mojstrovi-
no, poleg njega pa je na plošči
tudi Koncert za klavir in pi-
hala.
V prelomnem času, ko je Ru-
sija doživela z revolucijo po-
membne politične spremembe
sta ustvarjala tudi Sergej Pro-
kofjev (1891-1953) in Dmitrij
Šostakovič (1906-1975). Kljub
rigoroznim zahtevam sociali-
stičnih oblasti se jima je uspe-
lo dvigniti nad stroga pravila
in sta postala velikana moder-
ne glasbe. Posneti sta dve nju-
ni simfoniji, Klasična Prokof-
jeva ter Šostakovičeva Deveta,
ki veljata za najbolj vedri med
njunimi ostalimi orkestralni-
mi deli.
Zbirka se zaključuje z zad-
njim velikim ruskim skladate-
ljem prve polovice stoletja
Sergejem Rahmaninovom
(1873-1943). Zaradi nerazu-
mevanja v domačem okolju je
živel v različnih delih Evrope
ter v Ameriki. Drugi klavirski
koncert ter Rapsodija na Pa-
ganinijevo temo sta tipična
primera njegove glasbe z bo-
gatimi melodijami in široko
paleto klavirske igre.
BORIS GORUPIČ
Razstava konjiških likovnikov
V mestni galeriji Riemer
v Slovenskih Konjicah raz-
stavlja svoja dela dvajset lju-
biteljskih slikarjev.
Razstavo članov likovne
sekcije iz Slovenskih Konjic so
pripravili v počastitev dneva
državnosti. Glavnino razstav-
ljajočih predstavljajo slikarji
iz same občine, nekaj ustvar-
jalcev pa je tudi iz drugih re-
gij. Umetniki so sami naredili
izbor svojih del, ki izražajo
presek njihovega najnovejšega
ustvarjanja. Prikazana je širo-
ka paleta različnih likovnih
estetik v razponu od realistič-
nih upodobitev do abstraktne-
ga izražanja. Avtorji izhajajo
tudi iz različnih tehničnih
izhodišč, saj so njihova dela
narejena v olju, akvarelu, pa-
stelu, intarziji, mešani tehniki
in grafiki. Na razstavi sodelu-
jejo Edi Kandut, Daniel Jur-
gec, Miro Pastirk, Dušan
Amanovič, Fran Ratej, Alja
Tomše, Slavko Slapnik, Samo
Onič, Milan Lamovec-Didi,
Zlati Prah, Lidija Prah, Jelka
Višner, Arpad Šalamon, Heda
Vidmar, Božidar Ščurek, Sil-
vija Škerget, Marija Požlep,
Jože Žlaus, Vojko Kumer ter
Ignac Požlep.
Razstavljena dela je mogoče
tudi kupiti, na ogled pa bodo
še naslednji teden.
BORIS GORUPIČ
Harlekinove plesne pripovedke
Da je Harlekinova šola za plesno vzgojo, klasični balet in
sodobni ples svojevrstna učilnica za vse tiste male in mlade
plesalce, ki sta jim gib in plesni korak osnova za večplastno
izraznost in domišljijsko ustvarjalnot, je vnovič pokazala letna
produkcija te celjske šole, ki jo vodi plesna pedagoginja in
koreografinja Ana Vovk-Pezdir.
Letošnja prireditev, bila v sredo 21. junija zvečer v dvorani
Narodnega doma v Celju, je bila tudi nekakšen okvir na podobi
dvajsetletnega dela te plesne šole oziroma njene voditeljice, ki
zna iz slehernega mladega človeka izvleči kar največ notranjih
zakladov. Odraz takšnega dela je bila tudi produkcija ob zak-
ljučku ustvarjalno bogatega leta; mozaik drobnih predstav,
pripovedk, ki so jih z gibom in plesom predstavili plesalci vseh
stopenj Harlekinove šole. Kot gostje so nastopili učenci oddelka
za izrazni ples ljubljanske srednje glasbene in baletne šole pod
vodstvom Jane Kovač-Valdes.
M.A.
PRIREDITVE
Mlepaušče
Na Starem gradu v Celju bodo, danes zvečer ob 21. uri,
uprozorili delo Otona Župančiča z naslovom Veronika
Deseniška. Predstava bo za abonma Sobota večerni II in
izven, jutri v petek za abonma Torek I in izven, v soboto za
abonma Torek II in izven ter v nedeljo za abonma Četrtek
I in izven. Ista predstava, ki jo je zrežiral Franci Križaj, bo
še 3., 4. in 5. julija, vsakič s pričetkom ob 21. uri. V ponede-
ljek bo zaključena predstava za ZKO Šmarje, v torek za
abonma Premiera I. in za izven, v sredo pa za abonma
Premiera II in za izven.
klONCERTI
V	Kulturnem domu v Vojniku bo danes (četrtek 29. junij) ob
20. uri nastopil mešani pevski zbor naših rojakov iz mesta
Milwaukee (ZDA). Koncert zbora Uspeh, ki ima v tem času
turnejo po Sloveniji, organizirajo Slovenska izseljenska
matica, KUD F. Prešeren iz Vojnika in Humanitar iz Šent-
jurja.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek
ob 20. uri, koncert Mešanega pevskega zbora Toplice
Dobrna, pod vodstvom Mitje Bervarja.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri,
v petek ob 20.30, zaključni koncert 2. poletne šole za učence
violine, violončela in klavirja.
Na trgu Atomske vasi Zdravilišča Atomske Toplice Podčetr-
tek bo v nedeljo, 2. julija ob 17. uri, promenadni koncert
z Big bandom iz Šmarja; pred hotelom Atomske toplice bo
28. junija ob 20. uri koncert. Nastopila bosta mešani pevski
zbor Uspeh iz Milwaukeeja (ZDA) in moški pevski zbor
Atomske toplice iz Podčetrtka; na trgu Atomske vasi bo 30.
junija ob 19.30 uri prireditev Korajža velja ob zaklučku 3.
slovenskega osnovnošolskega zabavnoglasbenega festivala.
IIIazstave
V	Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo danes, 29.
junija ob 19. uri, odprli razstavo barvnih fotografij doma-
čina Borisa Skalina.
V	knjižnici Gimnazije Celje - center bo do jutri na ogled
razstava del dijakov, pod naslovom Mavrični svet gimna-
zijcev.
V	Likovnem salonu v Celju bo do jutri na ogled razstava
Ericha Praschaka z naslovom Prostor za pripoved.
V	Pokrajinskem muzeju v Celju bo do jutri na ogled razstava
z naslovom Pojdimo skupaj v muzej, do 31. oktobra pa še
razstava Meščanstvo v provinci.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava
Generacija 82, kjer so razstavljena dela trinajstih umet-
nikov.
V	Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija
skozi čas, avtorja Branka Lesjaka.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled slovenska
zobozdravstvena zbirka, v njihovi galeriji Keleia razstava
grafični bienale, v otroškem muzeju pa je na ogled razstava
Herman Lisjak spoznava denar.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 8.
julija na ogled razstava ob 10-letnici tega muzeja.
Na gradu Podsreda bodo v soboto, 1. julija ob 19. uri, odprli
razstavo Gotika na Kozjanskem. Gre za izbrane kose pla-
stike in za slikarska dela. Razstavo, ki jo organizira Kozjan-
ski park, bo odprl prof. dr. Janez Hoefler, v kulturnem
programu pa bo nastopil trio: Volodja Balžalorsky (violina),
Cveto Kobal (kitara) in Nedka Petkowa (čembalo).
IS I M O
Union 29.6. ob 23. uri ameriški film Nesmrtno ljubljena
(vstop je prost!) od 29.6. do 5.7. ob 17., 19. in 21. uri ameriški
film Bradyjeva klapa; Mali Union od 29. 6. do 5. 7. ob 20. uri
ameriški film Deklica in smrt; Metropol od 29.6. do 5.7. ob
18. in 20. uri ameriški film Butec in Butec in ob 22. uri
ameriški film Čas deklištva . (Kinopodjetje Celje si pridr-
žuje pravico do spremembe programa).
Kino Žalec 30.6. ob 21. uri in 2.7. ob 20.30, ameriški film Kri
na soncu.
Kino Rogaška Slatina 30.6. in 1.7. ob 18. in 20.15 uri ameri-
ški film Utemeljeni sum.
IWS T A L O
Na razstavišču Laški dvorec bo jutri, v petek ob 18. uri,
jubilejna predstavitev Pivovarne Laško in predstavitev
publikacije ob njihovi 170-letnici. V programu bodo sodelo-
vali laški godbeniki s solisti in trobilna skupina, pod vod-
stvom Antona Rojka.
Na vrtu graščine v Marija Gradcu pri Laškem bo v soboto, 1.
julija ob 20. viri, Šentjanžev kres, prireditev oziroma upodo-
bitev starega slovenskega običaja. Nastopila bo folklorna
skupina domačega društva Anton Tanc.
St. 26. - 29. {unij 1995
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
12
Treba je prižgati luči
»Ko se pojavlja bolezen, se ljudje preveč obotavljajo,- opozarja
Internist dr. Jože Kokovnik Iz Zdravilišča Rogaška Slatina
»Na dobrem temelju lahko
dobro gradiš. Naša mineralna
voda je dober temelj,« pravi
dr. Jože Kokovnik, specialist
internist v Zdravilišču Roga-
ška Slatina, v Centru za reha-
bilitacijo, diagnostiko in tera-
pijo gastroenteroloških bolez-
ni. »Tako balneološko kot ga-
stroenterološko smo na zavid-
ljivi ravni. To dokazujejo go-
sti, ki pridejo v Rogaško Slati-
no in ne gredo več drugam.«
Med internistovimi znanimi
gosti so bili svetovna prvaki-
nja v umetnostnem drsanju,
Trixi Schuba, sin filmske dive
Gine Lollobrigide, Milko, zna-
ni italijanski lokalni politiki,
številni domači politiki, arab-
ski šejki... Vi ste edini moški,
ki mu jaz plačam, da se sle-
čem, mu je rekla v šali takrat-
na najlepša Slovenka, medna-
rodni fotomodel Anka Senčar.
Dr. Jože Kokovnik je znan tu-
di kot šaljivec.
Babilon v Obsotelju
»Vsak bolnik se na bolezen
odziva drugače. Zato je po-
memben zdravnikov pristop,
da si vzame čas. V Zdravilišču
imamo za bolnike čas. To, da
pozdravijo pri vratih in dobijo
recept, je premalo, zlasti za
kroničnega bolnika. Zato se
gostje k nam radi vračajo.«
V Zdravilišču Rogaška Slatina
je osemnajst zdravnikov, ki
obvladajo številne svetovne je-
zike, spremljajo strokovno li-
teraturo ter nastopajo na med-
narodnih kongresih. V ambu-
lanti dr. Kokovnika, ki dela
v Rogaški Slatini že tri deset-
letja, je veliko Italijanov in
Avstrijcev, pa Nemcev, pred
vojno je bilo precej Izraelcev
in Skandinavcev, zdaj priha-
jajo Rusi... Z gosti se pogo-
varja v italijanščini in nemšči-
ni, pa tudi v angleščini in ruš-
čini.
Gostje prihajajo z vsega sve-
ta. Nekateri so bili pred tem
pregledani v uglednih ustano-
vah na Dunaju, v Mlinchnu,
v Rimu, Milanu ali Padovi ter
so se zdravili tudi v drugih
svetovno znanih zdraviliščih.
Slatinski zdravniki si vsako
leto ogledajo drugo tuje zdra-
vilišče, pri tem pa so se doslej
primerjali s češkimi, madžar-
skimi, italijanskimi, nemški-
mi, švicarskimi, francoskimi,
bivšimi jugoslovanskimi in
turškimi zdravilišči. Dr. Ko-
kovnik pa je predaval ob ra-
zličnih priložnostih, vse od
Gruzije do Nemčije in Ženeve.
Dela tudi kot tajnik gastro
sekcije Slovenskega zdravni-
škega društva, ki ima domicil
v Rogaški Slatini.
Nevihta nad Rogaško
V ambulanti dela med 8. in
10. uro, po jutranjem strokov-
nem sestanku zdravnikov,
glavne medicinske sestre ter
vodij fizikalne terapije in
sprejemne pisarne. Vsako uro
v ambulanti se lahko posveti
po trem gostom. Po 10. uri je
v prostorih bolniškega oddel-
ka, kjer je vodja. Tam so paci-
enti, ki pridejo tudi naravnost
iz bolnišnice, po težkih opera-
cijah, z zunanjimi in notranji-
mi ranami. Po viziti se, če je
potreba, vrača v ambulanto.
Med dolgoletnimi izkušnja-
mi se je prepričal, da so kore-
nine notranjih bolezni v pre-
cejšnji meri v napačni prehra-
ni, ter napačnem načinu živ-
ljenja, ko se pojavlja bolezen
pa v obotavljanju, predolgih
dvomih. »Treba je prižgati luč,
da tema izgine. Pregled bo po-
treben v vsakem primeru, ven-
dar z več preiskavami, z dražjo
terapijo.« Zato priporočajo
preventivne preglede, spriče-
vala zgodnjega odkrivanja
morebitne sladkorne bolezni,
srčnega obolenja, raka...
»Zdravje najbolj cenijo tisti, ki
so ga izgubili.«
Najstarejši temelj Zdraviliš-
ča v Rogaški Slatini je zname-
nita mineralna voda. Njena
skrivnost? »Celotnega delova-
nja mineralne vode vse do da-
nes ne poznamo.« V okviru
Zdravilišča imajo posebni
Center za raziskovanje mine-
ralnih vod. Za Donat je znano,
da pospešuje prebavo, izloča-
nje žolča, umirja črevesne kr-
če... Bolnikom skušajo poma-
gati tudi s kopelmi, blatnimi
oblogami, inhalacijami, s kar
tridesetimi različnimi postop-
ki. Ko je nujno, pomagajo še
s tabletami ali injekcijami.
Opravljajo celotno diagnosti-
ko, šest zdravnikov pa se uk-
varja z akupunkturo... V Ro-
gaški Slatini je možnost lepih
sprehodov, počitka in zmerne
telesne dejavnosti, pa užitka
številnih kulturnih prireditev.
Dr. Jože Kokovnik se že četrt
stoletja ukvarja tudi z aku-
punkturo ter je opravil dunaj-
sko šolo. Oba z ženo, balneolo-
ginjo dr. Apolonijo Ahačič-
Kokovnik, sta dolgoletna čla-
na avstrijskega Akupunktur-
nega društva. »Trdim, da bi
moral akupunkturo obvladati
vsak zdravnik. S tem bi pri-
hranil od 10 do 20 odstotkov
zdravil, ki lahko obremenjuje-
jo želodec ter imajo tudi druge
stranske učinke .«
Pa sedanja gospodarska ne-
vihta nad Zdraviliščem Roga-
ška Slatina, nekakšna suha le-
ta največjega ter najuglednej-
šega slovenskega zdravilišča?
»Bolniki tega ne občutijo,
morda mi pri plačah. Tudi
v bolnicah so gospodarske te-
žave.« Sedanja nevihta nad
Rogaško Slatino ne bo izruva-
la njenega temelja, je prepri-
čan. »Kdo bo lastnik hotelov,
je končno za nas vseeno. Hra-
no še vedno preverjajo naše di-
etne sestre, naš dežurni zdrav-
nik. Vir vsega je mineralna vo-
da in dokler bo izvirala, se bo-
do ljudje zdravili. Za ime Ro-
gaške in njeno funkcioniranje
pa bo zainteresiran vsak last-
nik. Tudi urejen park je, na
primer, pogoj za zadovoljnega
gosta.« Za žetev je treba tudi
sejati.
Z Dobrovelj
V Rogaški Slatini se po treh
desetletjih bivanja počuti kot
domačin. Izvira iz Savinjske
doline, z Dobrovelj, iz kmečke
družine. Gimnazijo je obisko-
val v Celju, medicinsko fakul-
teto v Ljubljani. Oražnovega
študentskega doma se spomi-
nja z veseljem, četudi sta s pri-
jateljem, z dr. Bogdanom Me-
nihom iz Šoštanja, pet let ko-
sila z enim samim blokom. Bo-
gdan je prinesel kosilo, Jože pa
pomival posodo.
Med Slatinčani ima veliko
prijateljev in pacientov. V pro-
stem času dela tudi v zdravni-
škem društvu, piše v strokovne
časopise, vrtnari v velikem do-
mačem vrtu, skrbi za vino-
grad, prijateljuje, z ženo obi-
skujeta sorodnike in prijatelje.
Žena, dr. Apolonija Ahačič-
Kokovnik, njegova študentska
ljubezen, izhaja z Dolenjske-
ga, iz Novega mesta. V Roga-
ški Slatini sta zaposlena tudi
njuna sinova - Igor jeanimator
v hotelu Sava, Andrej pa dela
v turistični agenciji.
Z ženo ju druži tudi veselje
do spoznavanja daljnih preko-
morskih dežel. Vsako leto
obiščeta kakšno. Doslej sta se
srečala s Kitajsko, Indijo, In-
donezijo, Južno in Severno
Ameriko... V Čilu, na južni
polobli, sta uživala češnje
v decembru. Tam je soprogi,
v šali, dejal: »Se spominjaš ti-
ste slovenske popevke: >Sredi
decembra si češnje obljubljal
mi, jaz pa verjela sem ti...<
Lani sta popotovala po Sri
Lanki, želita si videti tudi Me-
hiko. Dr. Jožetu Kokovniku je
posebej pri srcu Nanking na
Kitajskem. Na Daljnem vzho-
du je opazoval akupunkturo še
v času, ko so v tistih krajih igle
zabadali še skozi obleko..
BRANE JERANKO
Dr. Jože Kokovnik, internist iz Zdravilišča Rogaška Slatina.
»Korenine notranjih bolezni so v precejšnji meri v napačni
prehrani ter v napačnem načinu življenja
Hiša sončnih misli
Kaseta »Sončna hiša« naj bi otrokom odprla pot do sprostitve
In lažjega učenja
Kaseta »Sončna hiša« naj
bi otrokom odprla pot do
sprostitve in lažjega učenja
Konec maja je izšla kaseta
»Sončna hiša«, prva te vrste
na Slovenskem, ki so jo njeni
avtorji Zlatka Jambrovič-
Koprivec in Martin Kopri-
vec, oba iz Velenja, ter Sonja
Šižgorič iz Šoštanja zasno-
vali po načelih naravnega
učenja. Tega projekta so se
lotili z eno samo željo, da bi
otrokom malce olajšali uče-
nje, jim približali tudi svet
domišljije, ki je za najmlajše
tako zelo pomemben. Nepo-
grešljiv za vsakogar, ki želi
spontano ustvarjati.
»V kaseto smo uspeli zajeti
spoznanja naravnega učenja,
ki najbolj ustreza človekovi
naravi, delovanju možganov,
spomina, zavestnih in pod-
zavestnih procesov in samo-
motivacije,« je pojasnila pe-
dagoginja Zlatka Jambro-
vič-Koprivec in dodala, da
ima poslušanje kasete tera-
pevtski vpliv, ki se lahko
izrazi v večji telesni in du-
ševni sprostitvi, povečani
zbranosti, spodbujanju men-
talnih sposobnosti, nenazad-
nje pa otroka pozitivno
usmerja na reševanje pro-
blemov.
Ko otrok prisluhne kaseti,
najbrž ne razbere nič glob-
ljega. Pred njim se odpre
simpatična pripoved, skoraj-
da pravljica, v kateri lahko
sam sodeluje. Ob izbranih
sugestijah, ki ga spodbujajo
k čudežnemu potovanju
v mislih, pa se nevede spro-
sti, razživi in odpre spreje-
manju novega znanja. »Va-
bim te v svet domišljije,« mu
sporočajo uvodne misli na
pragu Sončne hiše, »in ti že-
lim, da bo obisk tega čudež-
nega sveta zate res radostno
doživetje. Veš, v tebi stanuje
mnogo prijateljev, na katere
včasih nehote pozabiš. Da-
nes pa jim boš z veseljem re-
kel: Dober dan! In oni, ver-
jemi, prav tako se veselijo
srečanja s teboj, se prerivajo,
kdo bo prvi v vrsti, ali prija-
telj sluh, ali vid, mogoče pa
vonj, okus ali otip? Pa jih
povabi, naj bodo danes vsi
prvi.« Tako se prične za
otroka sprostitev, ko v mi-
slih hodi po travniku, pol-
nem pisanega cvetja, pod
krošnjamu zelenih dreves po
mehkem mahu... Priprav-
ljen je, da prisluhne naravi
okoli sebe.
Drugi del kasete, ki so ga
avtorji poimenovali Lekar-
na, pa naj bi otrokom kori-
stil takrat, kadar so žalostni,
potrebujejo prijatelja, mor-
da celo takrat, kadar so bol-
ni ali kadarkoli želijo odpra-
viti kakšno težavo, ki jih pe-
sti tisti trenutek. »Vabim te
v sončno hišo,« jih nagovori
prijazen glas, »skupaj bova
zgradila lekarno v tvojih mi-
slih, v tvojem umu...« V tej
hiši, ki je pravzaprav on
sam, se nahaja prav vse, kar
potrebuje za svoje zdravje,
učenje in življenje. Le odpre-
ti jo mora in vanjo vstopiti.
»Otroci uporabljajo v na-
ravnem učenju predvsem
lastne vire, spoznavali pa naj
bi jih tudi s pomočjo te kase-
te,« meni Zlatka Jambrovič-
Koprivec, »še zlasti domišlji-
jo, ki je nepogrešljiv partner
ustvarjalnosti.«
KL
Od lipe do
prangerja
Turistično društvo Rečica
je organiziralo že šestnajsto
turistično prireditev Od lipe
do prangerja, ki se je v Rečici
pričela minulo soboto, zak-
ljučila pa se bo ta teden v ne-
deljo s šaljivimi igrami med
nekaterimi zaselki in z vese-
lico.
V soboto so v Osnovni šoli
Rečica odprli razstavo sli-
karskih del Anke Rakun in
etnografsko razstavo Žehta,
sicer pa so prvi dnevi prire-
ditve minili v prikazovanju
priljubljenih slovenskih fil-
mov. Gledalci so si že imeli
priložnost ogledati filme
»Na svoji zemlji«, »Ne joči,
Peter«, »Veselo gostivanje«
in »Pastirce«, danes pa bo na
vrsti še film »Tistega lepega
dne«. Jutri popoldne, 30. ju-
nija, se bodo na športnem
igrišču v Rečici na turnirju
v nogometu pomerile ženske.
Zvečer, ko bodo ob v krajev-
ni osnovni šoli odprli planin-
sko in lovsko razstavo, pa
bodo na koncertu nastopili
rogisti in duo Corona. Naj-
bolj pestro bo v soboto, 1.
julija, na večerni prireditvi
Pod trško lipo, na kateri bo-
do nastopili Gorički klanto-
ši, folklorna skupina iz
Zgornjih Petrovcev ter pev-
ka Stanka Kovačič. Organi-
zatorji prireditve bodo ta ve-
čer podelili tudi priznanja
najboljšim izdelovalcem
zgornjesavinjskih želodcev.
KL
Podhod v novi preobleki
Projektna pisarna Celje zdravo mesto pripravlja od
3. do 7. julija barvanje podhoda na Ipavčevi ulici.
K sodelovanju vabijo vse, ki so pripravljeni podariti
del svoje ljubezni do umetnosti tudi mestu Celju,
s seboj morajo prinesti le veliko dobre volje in obleko,
ki se lahko umaže.
KL
Bosih nog na Goro Oljko
Letošnjega, že četrtega pohoda Velenjčanov na Goro Oljko se je udeležilo več udeležencev kot
prešnja leta. Posebnost tega pohoda je, da planinci odidejo na goro bosih nog. To je najcenejša
rekreativna dejavnost, povrh vsega še zdrava in zanimiva. Število prvih pohodnikov na Goro
Oljko ni bilo veliko, le trije ali štirje so bili, na letošnjem pohodu pa jih je bilo vsaj desetkrat več.
L. OJSTERŠEK
St. 26. - 29. {unij 1995
[H
NASI KRAJI IN LJUDJE
Turizem ima prihodnost
Razstava konjiškega turističnega društva
Minuli četrtek so člani Turi-
stičnega društva Slovenske
Konjice organizirali tradici-
onalno razstavo ročnih del, iz-
delkov domače obrti, likovnih
del ter kulinaričnih speciali-
tet. Razstavo, s katero so obe-
ležili tudi dan državnosti, so
tokrat popestrili še z nekateri-
mi izdelki, namenjeni bogati-
tvi turistične ponudbe.
Konjiški župan Janez Jaz-
bec, slavnostni govornik na
odprtju razstave, je med dru-
gim dejal, da je treba razvijati
predvsem tisti del turizma, ki
daje novo vrednost in odpira
nova delovna mesta. Vizija ko-
njiškega turizma po njegovem
ni v dodatni turistični ponudbi
bližnjih turističnih centrov,
temveč v razvoju lastne turi-
stične identitete. Prihodnje le-
to, ko bodo v Slovenskih Ko-
njicah slavili 850-letnico, pa
naj bi mesto postalo eno naj-
lepših slovenskih krajev.
Temu je namenjena tudi ak-
cija podelitve belega konja za
najbolj urejene posamezne ob-
jekte in njihove okolice, tistim,
ki jim ni mar za lepo okolje, pa
bodo podelili konjske fige. Za
boljšo povezanost in usklajeno
delo pa so že imenovali tudi
posebno komisijo za koordini-
ran razvoj turizma.
Prireditve se je udeležil tudi
predsednik slovenske turistič-
ne zveze dr. Marijan Rožič.
Povedal je, da v Sloveniji de-
luje 350 turističnih društev,
vanje je vključenih preko 5 ti-
soč članov. Turizem mora po
Rožičevih besedah postati go-
nilna sila napredka v Sloveni-
ji, pri tem pa ne smemo poza-
biti, da turizem ni samo go-
stinstvo, temveč imajo pri tu-
rističnem razvoju pomemebno
vlogo tudi kmetijstvo, promet,
zdravstvo in kultura. Turizmu
pa mora biti namenjen vsak
dan v letu, ne pa zgolj nekaj
zimskih ali poletnih mesecev.
V kulturnem programu so
nastopili člani mešanega pev-
skega zbora Strune iz Sloven-
skih Konjic, učenci osnovne
šole Pod goro, aktiv kmečkih
žena pa se je predstavil z zani-
mivo modno revijo trške in va-
ške noše iz začetka tega sto-
letja.	JH
Zadnja fotografija pred odhodom domov je nastala pred OŠ
Petra Šprajca Jura v Žalcu, kjer se je od kolporterjev Žatckih
novin poslovil tudi žalski župan Milan Dobnik.
Otroci iz Žatca v Žalcu
Prejšnji teden je mesto Ža-
lec gostilo zanimive obisko-
valce. Na tridnevni izlet v Ža-
lec je namreč prišla skupina
otrok iz češkega mesta Žatec.
Mesti sodelujeta že vse od ča-
sov prve svetovne vojne, naj-
bolj značilna skupna točka
obeh mest pa je pridelovanje
hmelja, ki ga v Zatcu pridelajo
kar trikrat več kot v Žalcu.
Skupino otrok (spali so
v celjskem dijaškem domu) je
na izlet v Slovenijo pripeljal
Jifi Kopriva, urednik žatckega
lokalnega časopisa Žatcke no-
vine. Kot je povedal, so otroci
na izlet lahko šli za nagrado,
saj so najboljši kolporterji
omenjenega časopisa. Mladi
kolporterji so si med tridnev-
nim obiskom v Sloveniji ogle-
dali Kogojevo in hmeljarsko
razstavo, proizvodnjo v Coca
Coli v Žalcu, arheološke izko-
panine in jamo Pekel v Šempe-
tru, gostitelji pa so jih popelja-
li tudi v Logarsko dolino,
v Zreče ter na ogled Celja.
Obiskovalci s Češke so bili nad
Slovenijo navdušeni, za kar
gre zasluga predvsem Turi-
stičnemu društvu občine Ža-
lec, ki je poskrbela za to, da so
si mali izletniki v treh dnevih
lahko ogledali vse najpo-
membnejše znamenitosti Sa-
vinjske doline in Celja.
N.-M. S.
Zdrav kot riba z Rib'co
Rib'ca je nov gostinski lokal v Žalcu, ki ponuja jedi iz sladkovodnih in morskih rib. Rib'cin
slogan je: »zdrav kot riba z ribjimi jedrni«. Lokal najdete v trgovsko poslovnem centru Žalca, to je
na Mestnem trgu pri avtobusni postaji.
Osnovno načelo in želja Rib'ce je ponuditi gostom zdravo in lahko hrano, ki jo čoveško telo
v naglici življenja še kako potrebuje. Nudijo tople in hladne ribje jedi. Med toplimi so ribji golaž,
postrvji file, ribje kroglice, ribji hambi, lignji, osličev file, morski list in drugo. Med hladnimi
jedrni imajo'ribje solate, ribji biftek, prekajeno postrv in še kaj.
Gostom ponujajo tudi možnost »kupim in odnesem domov«. Pripravljajo pa tudi program
postrežbe na domu za posebne priložnosti ali kar tako, in sicer v obliki ribje pojedine.
Vsi zaposleni želijo in si prizadevajo, da bi Rib'ca izpolnila gostom več želja, kakor samo tiste
tri, ki jih je zlata ribica izpolnila ribiču iz pravljice.
Veselo v Podkraju
•V soboto, 24. junija se je z odprtjem nove javne razsvetljave
pri cerkvi sv. Jakoba v Podkraju pričelo celotedensko praznova-
nje. V krajevni skupnosti Podkraj - Kavče pri Velenju so tudi
letos za krajevni praznik pripravili več prireditev.
V športnih in drugih igrah so se pomerili domačini s krajani
Šentilja pri Velenju. Društvo ŠKID TRIM je pripravilo tudi
kulturni program. V ponedeljek, 26. junija je bilo šahovsko
tekmovanje in tekmovanje v balinanju, dva dni kasneje pa so
v Roprčah pripravili kmečke igre, kjer so se pomerili moški in
ženske in sicer v košnji, grabljenju, sestavljanju in nalaganju
lojtrskega voza ter v drugih kmečkih spretnostih. Organizirali
so tudi tradicionalno srečanje v malem nogometu, ki se ga je
poleg ekip Podkraja, Kavč in Šentilja udeležila tudi ekipa
mestne občine Velenje. Zaključna prireditev bo 1. julija ob 18.
uri pri domu krajanov v Kavčah.
HINKO JERČIČ
Nov bencinski servis v Šentjurju
Gradili bodo tudi v Dramljah in Slivnici
Ob šentjurski mestni ob-
voznici so za včeraj, po zak-
ljučku naše redakcije, napo-
vedali odprtje novega ben-
cinskega servisa. Zgradila ga
je skupina Istrabenz, družba
OMV Istra iz Kopra, ki se je
na občinskem razpisu prija-
vila kot najugodnejši po-
nudnik.
V novem bencinskem ser-
visu ponujajo tudi usluge av-
topralnice, manjše mehanič-
ne delavnice, okrepčevalnice
ter trgovine z rezervnimi deli
in živili. Gre za četrti ben-
cinski servis v šentjurski ob-
čini, ki se je pridružil Petro-
lovim na Planini, Ponikvi ter
v bližini šentjurske tržnice.
Petrolevega servisa pri trž-
nici, ki vse manj ustreza zah-
tevam časa, ne nameravajo
obnavljati ter ga bodo sčaso-
ma zaprli.
V šentjurski občini pa na-
meravajo konec leta oziroma
v začetku prihodnjega začeti
tudi z gradnjo bencinskih
servisov v Dramljah pri av-
tocesti ter v Gorici pri Sliv-
nici. Pogovori med Petrolom
ter Istrabenzom o delitvi de-
la še niso končani. Istrabenz
namerava v prihodnjih letih
zgraditi ob šentjurski mestni
obvoznici še en manjši ben-
cinski servis nasproti obsto-
ječega. Zemljišče so že odku-
pili. Kot je znano, pa želi
Istrabenz v prihodnjih letih
zgraditi ob avtocesti med
Arjo vasjo ter Hočami še en
bencinski servis v bližini
Celja.
BRANE JERANKO
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije pri-
pravlja za julij krvodajal-
ske akcije tudi na širšem
celjskem območju. Najprej,
6. julija, bo akcija v Pre-
boldu, 13. na Dobrni, 20.
v Šmarju pri Jelšah, 27.
v Brezah nad Laškim, 27.
in 28. julija pa v Velenju.
Postanite tudi vi krvodaja-
lec-krvodajalka! Darovana
kri pomeni tudi lepši in
varnejši dan, opozarjajo iz
Rdečega križa.
Hura, počitnice!
Kljub deževnemu in hladnemu vremenu je v petek na
Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah tradicionalna prire-
ditev Hura, počitnice uspela. Organizator, lokalni časopis
Novice, je pripravil Klepetavčkove karaoke, nastopili pa
so Helena Blagne, Andrej Šifrer, Čuki, ansambel Dust in
drugi. Izvolili so tudi Miss počitnic in pripravili vrsto
zanimivosti za mlade in malo starejše, ki so ogrele obisko-
valce, da so lahko vztrajali pozno v noč.
J.H.
Srečanje knjižničarjev
Člani društva bibliotekarjev celjske regije so se zbrali na
letnem srečanju v Žalcu, ki ga je tokrat pripravila žalska knjiž-
nica, oziroma žalski zavod za kulturo. Knjižničarji so morali na
začetku uganiti ime skritega gosta - pesnika in domačina Ervina
Fritza. Po delovnem srečanju, na katerem so sprejeli pravilnik
društva, so si ogledali Savinovo spominsko sobo, Galerijo
Doreta Klemenčiča in Galerijo Oskarja Kogoja. Zabavni del
srečanja je bil v avli kulturnega doma. V družabnih igrah so si
udeleženci priborili diplomo knjižničar, za nagrade pa so poskr-
bela žalska podjetja.
T. TAVČAR
0 turističnih perspektivah
Zgornje Savinjske doline
Jutri, 30. junija, bo upravno enoto Mozirje obiskal
državni sekretar za turizem Peter Vesenjak, ki bo
predstavil načrt dela ministrstva za gospodarske
dejavnosti na področju turizma. S predstavniki te
upravne enote in župani petih zgornjesavinjskih občin
ter turističnimi delavci, ki bodo predstavili organizira-
nost turizma na lokalni ravni, se bo pogovarjal tudi
o turističnih razvojnih perspektivah Zgornje Savinjske
doline.
KL
Jubilejna Žalska noč
Letos pričakujejo 50 tisoč obiskovalcev
Danes se bodo v Žalcu za-
čele številne prireditve v ok-
viru letošnje, že 15. Žalske
noči.
Uvod v to tradicionalno
turistično prireditev v Sa-
vinjski dolini bo odprtje raz-
stave barvnih fotografij Bo-
risa Skalina v Savinovem sa-
lonu ter koncert citrarjev pri
gostišču Marjola. Jutri, v pe-
tek, bodo med drugim
v mestnem parku pripravili
cvetlično razstavo in koncert
pihalnih godb ter ročk kon-
cert pri Kolodvorski resta-
vraciji, osrednja prireditev
pa bo v soboto, 1. julija. Ta-
krat se bodo v spretnostni
vožnji pomerili rolkarji in
kolesarji, v športnem centru
bodo merili moči ljubitelji
tenisa, balinarji in nogome-
taši, na Šlandrovem trgu pa
bodo obiskovalci lahko ob-
čudovali stare avtomobile
oziroma oldtimerje.
V popoldanskih urah na-
poveduje pravo pravcato oh-
cet, vzela se bosta Irena Le-
bar iz Griž in Denis Lončar
iz Galicije, za prikaz starih
ljudskih običajev, predvsem
šranganja, pa bodo poskrbeli
fantje iz Andraža. Sobotno
popoldne bodo organizatorji
popestrili še s povorko in
promenadnim koncertom
godb na pihala, zanimiva
novost pa bo tudi Osina po-
doknica pri pražarni Cafe
Tropic. Tako kot običajno
bodo organizatorji tudi letos
pripravili velik ognjemet, za
zabavo pa bodo skrbeli an-
sambli Magnet, Robija Zu-
panca, Cmok, Mix-Max in
Dalmatinska klapa. Podob-
no kot lani pa tudi na letoš-
nji Žalski noči pričakujejo
sodelovanje hmeljarjev, pi-
vovarjev, godbenikov in ma-
žuretk iz češkega Žatca.
IB
PIVOVARNA LAŠKO
Št. 26. - 29. iunii 1995
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
14
V muzeju se odraža življenje
V Muzeju novejše zgodovi-
ne Celje so na ponedeljkovi
novinarski konferenci po-
drobno predstavili svoj de-
lovni program do konca leta,
hkrati pa najavili tudi nekaj
presenečenj, za katera upajo,
da jih bodo v Otroškem mu-
zeju svojim obiskovalcem
lahko ponudili še pred novo-
letnimi prazniki.
Po besedah ravnateljice
Andreje Rihter bo muzej čez
poletje zaprt le zadnjih deset
dni v avgustu, že septembra
pa bodo v okviru Otroškega
muzeja pripravili posebno
glasbeno prireditev za najst-
nike. Sicer pa se bodo v Her-
manovem brlogu do konca
leta ob sredah in petkih vr-
stile utečene likovne delav-
nice, pripravljajo prireditev
ob 50-letnici Mladinske
knjige in otroške revije Cici-
ban, septembra pa se začenja
tudi lutkovni abonma za
najmlajše v Hermanovem
gledališču. Nadaljevali bodo
s seminarji za vzgojiteljice in
učiteljice nižjih razredov os-
novne šole, pripravljajo pa
tudi ciklus predavanj za
starše, v katerem bodo teme:
otrok v vrtcu, otrok od 7. do
10. leta starosti, vloga medi-
jev v otroškem življenju, vlo-
ga očeta v družini ter otro-
ško varčevanje s predstavi-
tvijo male šole podjetništva,
ki so jo v sodelovanju z Ban-
ko Celje pripravili v muzeju.
V	Otroškem muzeju, ki ga
je od odprtja v marcu obi-
skalo preko 6 tisoč malih in
velikih obiskovalcev, načr-
tujejo še pred koncem leta
ustanovitev kluba prijateljev
muzeja, pred novoletnimi
prazniki pa naj bi predstavi-
li tudi nekaj novosti, ki po
besedah Bronice Gologranc
- Zakonjšek zaenkrat ostaja-
jo še skrivnost.
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne za jesen načrtujejo nekaj
večjih projektov. Od septem-
bra do konca oktobra bo na
ogled razstava ob 50-letnici
konca 2. svetovne vojne, ki
so jo skupaj pripravili ljub-
ljanski, mariborski in celjski
muzealci, v tem času pa naj
bi odprli tudi prenovljene
prostore Starega piskra.
V oktobru načrtujejo odprtje
Pelikanovega ateljeja s pred-
stavitvijo monografije o delu
in življenju mojstra Pelika-
na, za konec oktobra oziro-
ma začetek novembra pa je
napovedana razstava Store
skozi čas, ki bo s spremljajo-
čim katalogom, zloženko in
plakatom predstavljala kro-
nološki razvoj kraja v indu-
strijsko središče ter vplive
rudarstva in železarstva, ki
so vse to pogojevali.
I. STAMEJČIČ
Sprejem za mlade odlične športnike
Minuli konec tedna so na žalski osnovni šoli pripravili ob koncu šolskega leta sprejem za vse tiste učence, ki so v šolskem
letu 1994/95 dosegli vrhunske športne rezultate na državnih prvenstvenih. Sprejem sta pripravila žalski župan prof. Milan
Dobnik in ravnatelj šole Adi Vidmajer, Sprejema so se poleg odličnih športnikov udeležili tudi njihovi starši, pedagogi
telesne vzgoje in njihovi mentorji.
Državne naslove je osvojila ekipa mlajših pionirjev v košarki, v streljanju z zračno puško, med posamezniki pa so
naslove državnih prvakov osvojili Andrej Peifunovič v streljanju z zračno puško, Nejc Leveč je postal absolutni prvak ŠŠD
v smučanju in memorialnega tekmovanja v alpskem smučanju Roka Petroviča, Nejc Podkrajšek je postal državni prvak
v tenisu, Mirko Novak v karateju in Peter Virant v lokostrelstvu. Gašper Šeligo in Robi Lukič sta osvojila drugi mesti
v karateju, Mateja Dolšak je bila druga v plavanju na 50 m delfin, Neža Sebastjan v drsanju itd.
TONE TAVČAR
Slab odziv Celjanov
»Slovenija-slovenskim paraplegikom« je bil naslov velikega
dobrodelnega koncerta slovenske Zveze paraplegikov, ki so ga
pred dnevi pripravili v celjskem Golovcu. Z izkupičkom kon-
certa naj bi, tako kot v drugih krajih, pripomogli h gradnji
rehabilitacijskega centra v Lazaretu na Slovenski obali, potem
ko so možnost v Pineti izgubili.
V Golovcu so nastopile skupine Slovenski muzikantje, Dore
in Veter, pa Irena Vrčkovnik, Ivan Hudnik, Alenka Godec ter
Evgen Jurič, Metka Centrih-ČVogelnik in Črt Kanoni, ki so se
honorarjem odpovedali. Julčko Kralj iz regijskega društva
paraplegikov, ki si je pri organizaciji posebej prizadevala, je
presenetil slab odziv med občinstvom, saj so prodali vsega 75
kart, od tega polovico Konjičanom. Kljub temu je bila priredi-
tev prisrčna, kar so potrdili tudi nastopajoči. V imenu celjske
občine je prisotne pozdravil Željko Cigler.
B. J.
Foto: SHERPA
Pomagajmo Davidu
Dvanajstletnega Davida iz Slovenskih Konjic je na-
rava ob rojstvu obremenila s cerebralno paralizo. Zdaj
je, čeprav droban, že velik in za nego težak fant.
Njegovo starši so vztrajni in ljubeči, žal pa tudi velika
požrtvovalnost in ljubezen ne pomagata takrat, ko je
treba zagotoviti denar za nakup prepotrebnih pripo-
močkov.
Družina se bo verjetno že konec prihodnjega meseca
preselila v novo stanovanje v bloku na Kajuhovi ulici,
Davidovo sobo pa bi želeli opremiti s posebnim pohi-
štvom, opremo in medicinskimi pripomočki. Na ta
način bi mu lahko olajšali življenje. Vsi ti pripomočki
so zelo dragi in si jih družina s povprečnimi dohodki le
težko privošči, ravno zato pa je trgovina VivaSana
v sodelovonju z občino Slovenske Konjice in županom
Janezom Jazbecem ter KO Rdečega križa sprožila
humanitarno akcijo zbiranja denarnih prispevkov,
s katerimi bodo skušali nabaviti potrebno medicinsko
opremo, ki jo je Davidu priporočila njegova strokovna
terapevtka. Denarne prispevke lahko nakažete na
poseben žiro račun 50720-678-50176, s pripisom »Za
Davida«.
B.Z.
Gališke dneve zaključili z razstavo
V KS Galicija v žalski občini so minuli teden pripravili vrsto kulturnih in športnih prireditev.
Teden prireditev, ki so jih poimenovali Gališki dnevi, pa so v nedeljo zaključili s 1. razstavo
domače obrti, kulinarike, kulturno umetniške ustvarjalnosti in etnološke dediščine krajanov
krajevne skupnosti Galicija. Razstava, ki je bila odprta minulo nedeljo ves dan, je bila zares
zanimiva. Po besedah organizatorjev so jo pripravljali tri dni, na njej pa je sodelovalo preko sto
družin in posameznikov iz krajevne skupnosti ter iz Doma oskrbovancev Grmovje. V nedeljo
popoldne pa so pripravili še družabne igre, najboljšim v športnem tekmovanju pa so podelili
pokale in priznanja.
T. TAVČAR
Konji vabijo
Konjeniški center Bur-
ger, nedaleč od Kokarij
pri Nazarjah, je v teh
dneh »oblegan« z obi-
skovalci iz vse Sloveni-
je. Pritegne jih čudovita
narava in še lepši konji
ter zbirka starih kočij.
Nedavno so pri Burger-
jevih pričeli z gradnjo
večnamenske hale s te-
nis igrišči in velikim ba-
zenom. Čakajo pa tudi
na dovoljenje za gradnjo
hotela. Že sedaj obišče
center tudi veliko tujih
gostov, saj imajo na raz-
polago več apartmajev,
nedvomno pa se bo šte-
vilo z novimi objekti še
povečalo.
EDI MASNEC
Spomin na Brunk
V soboto, 1. julija, se bodo Radeani zopet spomnili
devetih rtev nacistinega terorja na Brunku nad Radeami.
S proslava, ki je e tradicionalna in jo pripravlja krajevna
borevska organizacija, bodo letos obeleili tudi 50-letnico
zmage nad nacifaizmom. Sreanje borcev in krajanov se bo
prielo dopoldne pri gostiu Jazbec pod Brunkom. JI
St. 26. - 29. {unij 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Boter se je pripeljal z limuzino
Skromno, a veselo življenje Ivana Jesenlčnlka
Ivan Jeseničnik iz Vitanja je
otroštvo preživljal na Pohorju,
v rejniški družini. Tam gori,
pravi, je bilo precej skromno
in preprosto življenje. Vsak
dan je bilo treba do šole prepe-
šačiti tudi do deset kilometrov
in več dolgo pot, in to v coklah,
pa ne le poleti, tudi v največ-
jem snegu. Vse so preživeli, tu-
di več šolskih ur brez malice.
»Bili smo veseljaki. Združe-
vali smo delo in pesem, veselili
smo se drobnih stvari, nedelje
pa so bile sploh posebna doži-
vetja, ko smo se zbrali, šli
v cerkev, potem pa klepetali in
klepetali. Danes ima vsak svo-
jo službo, s tem povezane skrbi
in probleme, ljudje so živčni in
obremenjeni. Ni tako kot je bi-
lo nekoč. Spomnim se, ko smo
večkrat delali tudi po dvanajst
ur, prazne želodce pa potem
zapolnili z žganci. Denarja se-
veda ni bilo, čeprav moram
priznati, da smo bili gozdarji,
pa tudi rudarji, v precej bolj-
šem položaju, ker smo poleg
plače dobili tudi takoimeno-
vane karte, za katere smo lah-
ko dobili hrano, oblačila in
čevlje. Tisti, ki kart niso dobi-
li, so bili kar reveži. Pri naši
hiši smo morali ves čas varče-
vati, ker žena ni bila nikoli
zaposlena, tri otroke pa je bilo
potrebno >spraviti< do kruha,«
pripoveduje Ivan Jeseničnik,
ki je na Pohorju v strahu pre-
življal tudi vojno. Pravi, da je
bil večkrat v dvomu, kaj stori-
ti, saj so bili na Pohorju tako
partizani kot tudi nemški vo-
jaki, ki niso poznali milosti, če
so te ujeli na laži. Lagati pa je
bilo potrebno. Tudi v nemški
šoli jim ni bilo lahko. Veliko so
se ukvarjali s športom, navaja-
li so jih na borbene igre, skrat-
ka, vse v znamenju vojne.
»Ogromno smo morali tekati,
disciplina je bila stroga in
prav zaradi tega nikoli v živ-
ljenju nisem maral športa,«
dodaja.
Po vojni je moral delati
v gozdu, čeprav je želel postati
učitelj. Vse življenje je ostal
gozdar in še danes, ko je že
upokojenec, veliko časa preži-
vi v naravi.
Ko sem ga vprašala, kateri
je bil njegov najlepši trenutek
v življenju, je malo pomislil,
nato pa rekel: »Ja, birma je
bila velika >reč<, kasneje pa
poroka. Ko sem imel birmo, je
iz Ljubljane prišel moj boter
in kar je bila največja atrakci-
ja, imel je svojega voznika, ki
ga je pripeljal v veliki limuzi-
ni. Za tiste čase in za tiste kra-
je, uh, to so ljudje obstali z od-
prtimi usti, pa tudi sam sem.
Boter mi je podaril bele roka-
vice, žepno uro ter sto dinar-
jev, kar je bilo takrat zelo veli-
ko denarja. Bil sem presrečen,
tisto uro sem vsakih pet minut
povlekel iz žepa in pogledal,
koliko kaže. Prav tako lep tre-
nutek v mojem življenju, ozi-
roma še lepši, je bila poroka.
Slavje je trajalo od sobote pa
vse do srede. Najprej smo ime-
li civilno poroko, potem glav-
no >ohcet<, ko smo šli s Pohorja
peš v Vitanje. Sledilo je slavje
pri naši hiši, potem na domu
moje žene, šele v sredo smo
zaključili,« se z iskro v očeh
spominja Ivan Jeseničnik in
dodaja, da nevesta včasih ni
smela imeti vrtnic v poročnem
šopku, saj so rekli, da gre že
tako ali tako na trnovo pot, ko
se poroči. Ker so gostili veliko
muzikantov in v hiši ni bilo
dovolj prostora za vse, so po
tleh razgrnili slamo in na njej
prenočili, pa se niso nič prito-
ževali.
Tudi Vitanje se
razvija
Kljub temu, da je to mlada
občina in se srečuje s številni-
mi problemi, tako finančnimi
kot organizacijskimi, gre raz-
voj počasi naprej, pravi Ivan
za domači kraj. »Še sreča, da
je tako, sicer bi se mladi po-
polnoma izselili, kajti veliko
jih odhaja iz vasi. V vasi Rako-
vec je na primer prej živelo več
kot deset družin, zdaj sta na-
seljeni le še dve hiši. Vsi so
odšli, čeprav je zdaj tam že
cesta in vozi avtobus. Na Vi-
tanjskem so poblem ceste, šo-
la, gozdarstvo je zaradi dena-
cionalizacije zelo prizadeto,
edino, kar smo uspeli urediti,
pa je telefonija. Težave imamo
tudi z zdravnikom, saj smo
včasih imeli stalnega zdravni-
ka, ki smo ga bili zelo navaje-
ni, dosegljiv je bil kadarkoli,
tudi ob polnoči. Zdaj se zdrav-
niki precej menjajo, trenutno
v Vitanje prihaja zdravnik iz
Slovenskih Konjic dvakrat te-
densko, se pa zgodi, da tudi ne
pride in ljudje ga zaman čaka-
jo. Mislim, da je to kar eden
večjih problemov v kraju. Kar
pa zadeva osnovno šolo, je ta-
kole. Radi bi ukinili staro šolo
ter tako dosegli, da bi za vse
učence pouk potekal na eni šo-
li, ne oa ločeno kot sedaj.
V stari šoli so učenci nižjih ra-
zredov in nimajo telovadnice.
Potreben bi bil prizidek k šoli,
kjer so zdaj učenci višjih ra-
zredov, tako da bi bila dovolj
velika za vse učence.«
Seveda pa v Vitanju nimajo
samo skrbi. Potrudijo se, da je
tudi veselo. Takšna je holcari-
je, na kateri prikažejo najra-
zličnejših šege in običaje, od
bajtarskega življenja do tega,
kako na Pohorju živi holcar-
ska družina danes in kako je
včasih. Osrednje, vsaj za ljudi,
kakršen je Ivan, pa je tekmo-
vanje, kjer se v spretnostih po-
merijo gozdarji.
DAMJANA SEME
Zvesti naročnik Ivan Jeseničnik.
Grajski godec po posluhu občinstva
Prejšnjo soboto je bilo v Nazarju izbirno tekmovanje za Zlato
harmoniko Ljubečne >95, ki se ga je udeležilo 21 tekmovalcev
v štirih starostnih kategorijah.
Selektor Zlate harmonike Vili Šumer je izbral osem tekmo-
valcev, ki bodo nastopili v polfinalnem delu tega priljubljenega
tekmovanja 12. avgusta v Rogaški Slatini. V tekmovalnem delu
so podelili tudi dve posebni priznanji, za najboljšega najstarej-
šega in najmlajšega godca. Nagradili so 64-letnega Jožeta
Krajnca, rojenega v Rečici, ki živi že več kot 35 let v Kanadi,
med najmlajšimi pa Jako Podbregarja iz Podvolovljeka, ki je
star komaj pet let in pol. Poslušalci, ki se jih je ob tej priložnosti
zbralo lepo število, so izbrali še grajskega godca, najboljšega in
najbolj prepričljivega muzikanta med nastopajočimi. Grajski
godec na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko je postal
Brane Belaj iz Gornjega Grada.
KL
Zarja vabi
Ob koncu sezone 1994/95 Kulturno umetniško drzuštvo Zarja
Trnovlje — Celje vabi v svoje vrste ljubiteljske igralce, sceno-
grafe, glasbene opremljevalce, kostumografe, odrske mojstre,
šepetalke, asistente režije in druge prijatelje ljubiteljskega gle-
dališča. Nove člane KUD Zarja sprejema v pisarni Zveze kul-
turnih organizacij Celje, Gregorčičeva 6.
IS
Srečanje rejnic in rejencev
Na Marofu pri Jurkloštru se bodo to soboto zopet srečali
rejniki in rejenci laške občine. Srečanje je že tretje leto zapored
pripravil občinski Center za socialno delo.
Družabnega srečanja se vsako leto udeležuje več rejnic in
rejencev, letos pa pričakujejo okrog šestdeset udeležencev. Na
Marof bodo namreč prišli tudi tisti otroci, ki jim Center za
socialno delo nudi pomoč pri učenju. V občini Laško je trenutno
15 rejniških družin. Večina ima po enega rejenca, dve imata po
dva, ena družina pa je prevzela skrb za tri otroke.	^
Tečaj jahanja za šolarje
V Rekreacijsko konjeniškem centru v Brezovi ob Šmartin-
skem jezeru te dni preurejajo hlev za konje, tako da bo eden
najsodobnejših pri nas. Hkrati pripravljajo začetniške tečaje
jahanja za šolarje od 7. do 15. leta starosti. Pričeli se bodo
v soboto, 8. julija ob 17. uri v prostorih centra.
Te dni so poskrbeli tudi za obiskovalce, ki bodo lahko vse
poletje poiskali osvežitev pod kozolcem ob jezeru, večere pa
bodo popestrili še z glasbo.
Knjižna Antika
V prvem nadstropju Slovenke, stavbe v Linhartovi 5 v Celju (pri tržnici), je Mladinska knjiga
minuli četrtek odprla prodajalno Antiko, novo knjigarno z antikavriatom. Poleg že dolgo
pogrešanega antikvariata je z Antiko Celje dobilo tudi prodajalno širokega izbora priročnikov,
slovarjev, jezikovnih avdio in video tečajev ter knjig na CD romu znanih tujih založb. Po prvih
vtisih iz Antike pa bodo na svoj račun končno prišli tudi ljubitelji stripov.	is
Foto: SHERPA
Naj poletje ne mine brez vas!!!
Obiščite Terme Zreče, kjer boste odrasli v vseh naših
bazenih plavali in uživali ob kosilu že za 1.300 SIT,
otroci in upokojenci pa že za 1.000 SIT.
Za vas smo pripravili tudi pakete:
NA ROGLI: vikend paket, družinski počitniški
paket, tenis paket, počitnice na konjskem hrbtu,
senior paket, trekking paket in tedenski aktivni
oddih. Za bivanje v depandansi Brinje 10 % popusta!
V TERMAH ZREČE: vikend paket, tedenski
počitniški paket in še program lepote, antistres
program in protibolečinski program. Za bivanje v
Vilah Terme 10 % popusta!
NUDIMO MOŽNOST OBROČNEGA
ODPLAČEVANJA, UPOKOJENCEM PAŠE
DODATNIH 10 % POPUSTA.
POKLIČITE NAS!!!
UMOR' TURIZEM
KOMERCIALA, tel.063 - 762 - 451.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil prizor iz filma
Plezalec, igralec na sliki pa
Sylvester Stallone. V poštev za
žreb je prispelo 34 kuponov.
V naš oglasni oddelek se naj
tokrat po sodček laškega piva
oglasi Iztok BUKOŠEK iz
Udarniške 7, Štore, prav tako
pa se naj po torbo NT&RC
oglasita Saša KOLANDER iz
Zidanega Mosta 5 in Nikolai
KORENJAK iz Drapšinove 17,
Celje.
Vljudno prosimo, da se iz-
žrebanci po nagrade oglasite
osebno v naš oglasni oddelek!
Kupone z rešitvami tokrat-
ne uganke pošljite do 4. julija.
Št. 26. - 29. {unij 1995
ŠPORT
16
Spursi slabši na tleh
V pričakovanju Rudarjeve euro premiere in sobotnega gostovanja slovitega
Tottenhama — Slavko Komar: »Zmagali bomo z 1:0!«
Olimpija, Mura in Publikum so se
v zadnjih dneh potegovali za prihod
Slavka Komarja, toda prvi zvezdnik Ru-
darja bo še najmanj eno sezono zabijal
gole za zeleno-črne. »Nihče nima 70.000
mark za odškodnino, a se ne pritožujem.
V	Velenju je vse O.K., v soboto pa štarta-
mo še v Evropi, ki je moj končni cilj,«
pravi tretji strelec minulega prvenstva.
»Najbolj me mikata Avstrija in Nemči-
ja, kjer pride v poštev tudi druga liga.
V	primeru odškodnine lahko Rudarja za-
pustim že sredi sezone, a v takšen scena-
rij ne verjamem. Pogodbo sem podpisal
za eno leto, s Cviklom in Hudarinom smo
veliko pridobili, v domačem prvenstvo
bomo imeli še bolj vidno vlogo, brez
možnosti za odmeven rezultat pa nismo
niti v pokalu Intertoto,« meni najbolj
udarni Rudarjev napadalec jSlavko
Komar.
V pokalu Intertoto je prvi nasprotnik
Tottenham, ki je proti Luzernu štartal
s porazom 0:2. Kako bo v Velenju?
Angleži so vseeno favoriti, vendar se
jih ne bojimo. Po samo dveh tednih od-
mora smo že sredi priprav, naš adut pa
bo igra po tleh. V zraku so Spursi boljši,
toda če uveljavimo igro kratkih podaj ...
Imamo igralce za velike poteze, najlažja
pot do nasprotnih vrat pa bodo samo-
stojne akcije. Moja napoved je 1:0. Za
Rudarja!
Čez dva tedna bo ob jezeru gostoval še
Koln. Katera tekma bo težja?
Zanesljivo z Nemci. Srečali se bomo
z različnima šolama nogometa. Z angle-
ško bo lažje, nemška z veliko tekanja,
trdih dvobojev, discipline v igri in borbe-
nosti pa bo za nas veliko bolj zahtevna.
Toda vnaprej se ne bomo predali, uvrsti-
tev v pokal UEFA seveda ne pride po-
štev, a na dnu ne bomo končali. Polovič-
na bera točk bi bil fantastičen uspeh, več
pa lahko naredimo na gostovanjih pri
Oestersu in Luzernu.
Domače prvenstvo se bo začelo zelo
zgodaj, Rudar pravega odmora ni imel in
morda bodo težave z utrujenostjo.
Pri Prašnikarju ni popuščanja in pra-
vega počitka sploh nismo bili deležni.
Z močjo zdaj ni težav, morda bo kasneje
res več utrujenosti in nasičenosti, toda
motivi bodo pravi. Liga desetih klubov je
idealna rešitev, gledalci se večjega števi-
la derbijev zanesljivo ne bodo branili, za
igralce pa tudi ne bo problem dvakrat
v polsezoni igrati z Olimpijo, Maribor in
drugimi. Novo prvenstvo ne bo dolgočas-
no, pač pa bo veliko dobrega nogometa.
Slavko Komar v sezoni 1995/96?
S spomladanskim delom prvenstva
sem zadovoljen, čeprav bi bilo lahko tudi
bolje. Želim si še več golov kot v zadnjem
prvenstvu, želim si lovorike najboljšega
strelca slovenske lige. Biti prvi je vedno
moj cilj, večino golov pa dosežen iz sa-
mostojnih akcij. Vse naredim sam, imam
dober občutek, ki sem ga kot mladinec
s številni treningi dobil pri Milanu Dju-
ričiču.
Očitno še ne bo konec z vašimi prei-
gravanji, ki ne jezijo samo nasprotnikov,
marveč tudi navijače.
Mogoče res preveč >držim< žogo, toda
v igri ena na ena ne gre drugače. Nekate-
rih navad se je težko znebiti, a je ob
uspešni akciji zadovoljstvo toliko večje.
Lani sem v Ljudskem vrtu zabil Maribo-
ru gol po samostojnem prodoru s sredine
igrišča, to je zame >naj< gol kariere, po-
dobne slalome pa navijači pravzaprav
pogrešajo.
Rudar je bil po številu osvojenih točk
druga ekipa spomladanske polsezone. Bo
jesen tudi tako uspešna?
V nekaj mesecih se je naš rating silovi-
to popravil, potrjevanje osvojenih polo-
žajev pa je vselej težje. Štartali bomo na
uvrstitev v evropski pokal; ne v pokal
Intertoto, marveč na pokal UEFA ali pa
celo na eno izmed obeh lovorik.
ŽELJKO ZULE
Celje za vse čase
Aktualni atletski zapis nekdanje olimpijke Olge Šikovec-Luncer
Celje in atletski štadion
Kladivarja sta zame mesti
najlepših športnih doživetij.
V mestu ob Savinji sem kon-
čala srednjo šolo, se zaposli-
la, tekla za Kladivar in se
poročila. V Celju še vedno
živijo nekateri najboljši pri-
jatelji iz zlatega atletskega
obdobja petdesetih in šest-
desetih let. Iz zlatega obdob-
ja našega trenerja in vodje
Fedorja Gradišnika.
Iz Celja sem leta 1960 po-
tovala na olimpijske igre
v Rim. Pripadala sem atlet-
ski generaciji Lorgerja, Le-
ška, Kolnika, Brodnika, Va-
žiča, Červana, Slamnikove,
Stamejčičeve in Lubejeve.
Njihova imena so dovolj za
ponazoritev, kaj je moja ge-
neracija pomenila v šport-
nem življenju našega Celja.
Vsakega srečanja z njimi se
še vedno veselim; minilo je
trideset in več let od naših
športnih tekmovanj in uspe-
hov, ob vsakem novem sni-
denju pa se pomladimo in
zadovoljno vrnemo v prete-
klost.
V Zagrebu živim že 35 let
in še vedno sem atletsko ak-
tivna. Pred kratkim smo
proslavili 50-letnico delova-
nja mojega drugega atletske-
ga kluba HAAK Mladost.
Naslednji dan sem prišla
v Celje, mesto moje mladosti,
na spominsko tekmovanje
nepozabnemu organizatorju
in trenerju, nekdanjemu žu-
panu Celja in mojemu direk-
torju v Zavodu za napredek
gospodarstva, Fedorju Gra-
dišniku.
Tudi sama sem svojčas
predlagala, da se Celje z me-
morialnim tekmovanjem
spomni svojega najbolj zna-
nega atletskega funkcionar-
ja Fedorja. Zanesljivo ga ne
bom nikoli pozabila. Bil je
moj prvi atletski trener. Ob
njem sem se naučila vse, kar
še danes vem o atletiki.
Predvsem, da je atletika
šport marljivih, dobrih in
ambicioznih ljudi. Šport,
v katerem poštenje in ljube-
zen veljata več kot vse dugo,
več kot doping ali material-
na nagrada. Ob Fedorju sem
postala prva Slovenka (in
Jugoslovanka), ki je 100 me-
trov pretekla pod 12 sekun-
dami in 200 metrov v manj
kot 25 sekundah.
S Fedorjem smo potovali
na olimpiado v Rim. Leta
1960 je bil že težek srčni bol-
nik in zato smo njegovi atleti
morali nositi kovček. Bil je
mislec, inetektualec, a mu
radosti življenja niso bile tu-
je. Nikoli ne bom pozabila
njegovih zgodb in diapoziti-
vov, s katerimi se je vrnil iz
Tokia 1964. V njegovem sta-
novanju na Otoku smo ure in
ure poslušali žive reportaže
o olimpijskih igrah na Ja-
ponskem. Vse je memoriral,
v vse se je poglobil - atletika
ni bila samo njegova športna
strast, marveč celotno življe-
nje. Danes, s časovne per-
spektive lahko rečem, da se
rodi malo ljudi tako vse-
stranskih interesov in tako
aktivne inteligence, kot je bil
naš trener Fedor Gradišnik.
Vem, da bi bil skupaj
z vsemi nami vesel, da se
v Celje spet vrača prava, ve-
lika atletika. Težka kriza
razvoja in identitete je mini-
la. Na vso srečo. Z Gregor-
jem Cankarjem, Renato
Strašek in Mirom Kocuva-
nom, ki že imajo norme za
svetovno prvenstvo v Gote-
borgu, in z mnogo novih,
mladih ljudi, Celje vrača
svoj atletski sijaj.
Gregor Cankar je danes to,
kar je bil v naših časih vse-
stranski Roman Lešek, di-
rektor mitinga Celje 95. Re-
nata Strašek je z rekordom
že presegla slavno predhod-
nico Natašo Urbančič, Miro
Kocuvan gre po poti očeta,
nekdanjega rekorderja v te-
ku na 200 in 400 metrov. Za-
me je veliko zadovoljstvo na-
predek Robija Terška iz mo-
jih Radeč, mesteca, iz kate-
rega sem včasih vsako jutro
s prvim vlakom potovala na
delo v Celje. Miniti je moralo
skoraj 40 let, da so Radeče
dobile dobrega in uspešnega
atleta. Za zmago na EP v Ve-
lenju sem Robiju od srca če-
stitala, s ponosom in vese-
ljem.
Sončne, tople sobote, 17.
junija 1995 sem v Celju spet
srečala športne prijatelje:
Marjano Lubej, Stanka Lor-
gerja, Romana Leška, Mirka
Kolnika, Jožeta Brodnika...
Film naše skupne športne
preteklosti se je znova vrtel
pred mojimi očmi. Vsi naši
uspehi so bili tesno povezani
z osebnostjo Fedorja Gradiš-
nika. Prišli smo na njegov
štadion, da ga pozdravimo
v naših spominih.
V sebi sem si tiho rekla:
Celje za vse čase.
OLGA ŠIKOVEC-LUNCER
Olga Šikovec je bila udeleženka olimpijskih iger v Rimu
1960, kjer je v teku na 100 m v polfinalu s časom 12,5
zasedla 5. mesto, v predtekmovanju pa je tekla 12,1. V teku
na 200 m je izpadla v predtekmovanju s časom 24,5. Njena
osebna rekorda sta 11,7 v šprintu in 24,6 na daljši razdalji.
Celjana med
olimpijci
V ameriški zvezni državi
Connecticut se bodo v soboto
začele 9. letne igre specialne
olimpiade, ki jih bo odprl
predsednik ZDA BiH Clinton.
Na igrah pričakujejo okrog
7000 udeležencev iz 130 držav,
v slovenskem zastopstvu pa je
18 športnikov. Med specialni-
mi olimpijci sta tudi kolesar
Venčeslav Zazjal in namizno-
teniški igralec Sebastjan Ja-
kob iz Celja.
Stanko Lorger, Olga Šikovec in Roman Lešek (z leve) janu-
arja 1958 na Kladivarjeveme štadionu.
Tottenham Hotspurs
Osebna izkaznica šestkratnih prvakov
Anglije, osemkratnih pokalnih prvakov
in zmagovalcev treh evropskih pokalov
Tottenham je severno
predmestje Londona, ki ima
nekaj slavnih klubov: Arse-
nal, Chelsea, West Ham Uni-
ted, Cyrstal Palače, Wimble-
don in »Spurse<, ki so bili
ustanovljeni že v prejšnjem
stoletju in prvo lovoriko — an-
gleški pokal — osvojili davne-
ga leta 1901.
Angleži so kot prvi na sve-
tu ustanovili svojo nogomet-
no zvezo, prvi finale pokala
so igrali že leta 1882 (takrat
so lokalni igralci kriketa
ustanovili Tottenham) in na-
slednje leto pred 40.000 gle-
dalci še reprezentančno tek-
mo s Škotsko. Za modro-be-
le so bila najbolj uspešna
šestdeseta leta, ko je bil le-
genda kluba pa Jimmy Gre-
aves. V sezoni 1961/62 so
v polfinalu pokala prvakov
izpadli proti Benfici, nasled-
nje leto pa po zmagi proti
Atleticu s 5:1 osvojili pokal
pokalnih zmagovalcev.
Leta 1964 so v istem tek-
movanju izpadli v osmini-fi-
nala z Manchestrom, leta
1968 pa na enaki ravni z Ly-
onom. V sezoni 1971/72 so
Spursi z legendarnim vra-
tarjem Jennigsom prvič
osvojili pokal UEFA (v fina-
lu z Wolverhamptonom 2:1
in 1:1), naslednjo leto v pol-
finalu izpadli z Liverpoolom
in v sezoni 1973/74 v finalu
s Feyenoordom z 0:2 in 0:0.
V osemdesetih letih so bili
zvezdniki vratar Clemence,
Hoddle, Archibald, Ardilles
in nekoliko pozneje Lineker.
V pokalu pokalnih zmago-
valcev 1981/82 so proti Bar-
celoni izpadli šele v polfina-
lu, nato v 2. krogu z Bayer-
nom in v sezoni 1983/84
osvojili zadnjo evropsko lo-
voriko: proti Anderlechtu po
enajstmetrrovkah pokal
UEFA. Naslednjo sezono so
izpadli v četrtfinalu z Re-
alom, nato pa zaradi trage-
dije na Heyslu in kazni dva-
krat ostal brez Evrope.
Na začetku devetdesetih
se je pri petelinih (simbol
kluba) uveljavil Gascoigne,
v zadnji Euro sezoni 1991/92
pa je Tottenham v pokalu
pokalnih zmagovalcev izpa-
del v četrtfinalu s Feyenoor-
dom. Lani je prvenstvo kon-
čali šele na 15. mesto, letoš-
nje pa s Klinsmannom (med-
tem je prestopil k Bayernu)
kot sedmi. Načrti so spet ve-
liki, v nakupe novih igralcev
so vložili 11 milijonov dolar-
jev, prva imena pa so repre-
zentanti Anderton, Barmby,
Sheringham in Mabutt, ki je
kljub sladkorni bolezni na-
redil veliko kariero.
IGOR KOS
Tottenham Hotspurs je bil
državni prvak leta 1951 in
1961, pokalni prvak v letih
1901,1921,1961,1962, 1867,
1981, 1982 in 1991, ima pa
tudi tri evropske lovorike:
pokal pokalnih zmagovalcev
je osvojil leta 1963, pokal
UEFA pa 1972 in 1984.
Matulova z normo, Cankar rekordno
Moška ekipa Kladivarja Ce-
tisa je prepričljivo zmagala na
atletskem pokalu Slovenije,
ženska je le točko zaostala za
Olimpijo, odlični pa so bili tu-
di nekateri posamezniki. Tina
Matu! je v šprintu izpolnila
normo za mladinsko EP, Gre-
gor Cankar v teku na 100 m in
moška štafeta sta izboljšala
klubska rekorda, Renata Stra-
šek pa je v metu spet presegla
60-metrsko znamko.
Za moško ekipo je skoraj če-
trtino točk osvojil Gregor
Cankar, ki je v brezvetrju na
100 metrov tekel 10,61, posta-
vil tretji rezultat vseh časov
v Sloveniji in izboljšal klubski
rekord Jovanoviča (10,66 iz le-
ta 1986) in s 15,32 osebnega
v troskoku. Štafeta 4x100
m (Bračič, Praprotnik, Hart-
man, Kocuvan) je bila z 41,61
občutno hitrejša od klubskega
rekorda, ki je bil pred dvema
mesecema dosežen v Beogra-
du, Tina Matul pa je z 11,88
nova mladinska rekorderka
v šprintu in tretja Kladivarje-
va potnica za MEP na Madžar-
skem. Elektronsko merjeno je
prva celjska atletinja, ki se je
v šprintu spustila pod 12 se-
kundami, boljši rezultat pa
ima samo še legendarna Mar-
jana Lubej — ročnih 11,5 izpred
skoraj treh desetletij.
Vrnitev Odrove
Velenjske rokometašice spet
sestavljajo močno ekipo, ki se
naj bi že v naslednji sezoni
približala uspehom izpred ne-
kaj let. K matičnemu klubu se
po dveh letih vrača nekdanja
reprezentantka Tanja Oder,
novinki pa sta litvanska repre-
zentantka Ruta Bižiene in bol-
garska igralka Marjana Se-
merdjijeva.
Filipčič v Piranu
Nekdanji trener rokometa-
šic Žalca in selektor mladin-
ske reprezentance Aleš Filip-
čič bo v naslednji sezoni v prvi
ženski ligi vodil ekipo Pirana,
prvenstvo pa se bo začelo 16.
septembra. Klubi so dobili na-
slednje tekmovalne številke:
1 Burja, 2 Žalec, 3 Branik,
4 Polje, 5 Olimpija, 6 Kočevje,
7 Vegrad, 8 Mlinotest, 9 Izola,
10 Krim, 11 Piran, 12 Novo
mesto. Lokalni derbi Žalec-
Vegrad bo na sporedu v 8.
krogu.
Tolj trener Cometa
Konjiške košarkarje bo
v naslednji sezoni vodi Vječe-
slav Tolj, ki se s trenerskim
poklicom ukvarja že skoraj
dve desetletji. Med drugim je
bil trener Bosne in nato izbran
za prvega selektorja reprezen-
tance BiH, a se nominaciji od-
povedal zaradi klubskih ob-
veznosti v tujini. Tolj je bil
zadnjo sezono trener švicar-
skega prvoligaša Lugana.
Uspel tudi Unior
Prvak MNZ Celje je bil spet
uspešen v kvalifikacijah za
popolnitev višje lige. Unior je
po uspehu s Stojnci v dveh
dramatičnih srečanjih izločil
tudi Renkovce ter po treh
ohranjenih enajstemetrovkah
vratarja Videčnika napredoval
v tretjo ligo, v kateri sta tudi
Dravinja in Steklar. V prvoli-
gaških kvalifikacijah je Izola
izločila Železničarja (0:0, 1:1),
Primorje pa Vevče (2:0, 3:0).
Pare za novo prvenstvo v prvi
in drugi ligi bodo v soboto iz-
žrebali v Velenju, za tekmova-
nje v malem nogometu pa je
bil žreb sinoči v Ljubljani.
Prve stopničke
Kraglja
Na predzadnji dirki EP
v motokrosu do 125 ccm je Sa-
šo Kragelj (Banex) v italijan-
skem Montevarchiju prvič sto-
pil na zmagovalne stopničke.
Po najboljšem rezultatu na
treningu in petem v kvalifika-
cijah je bil v prvi vožnji deveti,
nato pa drugi in v skupnem
seštevku VN Italije tretji. Pred
zadnjo dirko, ki bo v nedeljo
na Slovaškem, je Kragelj
enajsti.
St. 26. - 29. {unij 1995
17
ŠPORT
Razdalja ni pomembna
Janko Požežnik in Darko Repenšek najboljša slovenska rokometna sodnika 1994/95
- Decembra premiera na reprezentančni ravni
Po ocenah kontrolorjev sta
Janko Požežnik (Celje) in Dar-
ko Repenšek (Rečica) najbolj-
ša rokometna sodnika sezone
1994/95. Lani sta bila druga,
letos pa sta prehitela tudi
mednarodno uveljavljena Ka-
lina in Koriča, ki sta sodila
celo polfinale pokala EHF za
ženske in jeseni oba Savinjča-
na - po rodu sta iz Gornjega
Grada — čakajo tudi evropski
pokali.
»Evropska zveza sodniške
sezname zaključi avgusta in
imela sva smolo, da je bil celj-
ski turnir prvakov z izpiti za
nove mednarodne sodnike po
žrebu parov 1. kroga. Zaradi
nekajdnevne zamude sva bila
prikrajšana za sojenje v evrop-
skih pokalih in reprezentanč-
nih kvalifikacijah, zdaj pa sva
pri EHF že predvidena za ce-
loten mednarodni program,«
je odsotnost z Euro scene po-
jasnil Požežnik.
Dvojica Požežnik-Repenšek
(oba letnika 1960) je nastala
pred tremi leti. Legendarna
Štefan Jug in Herbert Jeglič
sta ocenila, da gre za zelo obe-
tavna sodnika in takrat sta
razpadli kombinaciji Požež-
nik-Tomič in Repenšek-Sku-
bic. »Leta 1985 sem postal naj-
mlajši zvezni sodnik v tedanji
Jugoslaviji, zdaj pa sva v sku-
pini mednarodnih sodnikov, ki
so zelo zgodaj opravili najvišji
strokovni izpit,« se je v pogo-
vor vključil Repenšek, ki ima
za sabo že 1250 tekem, Požež-
nik polovico manj, samo
v zadnji sezoni pa sta odpiska-
la več kot 60 tekem.
Repenšek in Požežnik sta
z igranjem rokometa začela
v Zgornji Savinjski dolini,
v Celju pa nekaj časa vztrajala
med mladinci v Pušnikovi ge-
neraciji. »Ukvarjala sva se še
z drugimi športi, a kmalu
spoznala, da nisva dovolj do-
bra in počasi sva se preusmeri-
la med sodnike. Dare že leta
1979, čez pet let še jaz in leta
1992 sva se na igrišču spet
združila,« je rokometni krog
sklenil Požežnik.
Polovica najboljšega sloven-
skega sodniškega para je doma
v Celju, drugi del v približno
40 km oddaljeni Rečici ob Sa-
vinji. »Razdalja sploh ni po-
membna. V Gornjem Gradu
sva skupaj odraščala, Požežni-
ki in Repenški smo zdaj dru-
žinski prijatelji in večkrat na
teden se vidimo,« soglasno za-
nikata možnost sodniške dis-
harmonije.
Vrstni red: 1. Požežnik-Re-
penšek 41,875 (maksimum
48,000), 2. Kalin-Korič (Lj)
41,500, 3. Krašna-Vodopivec
(Ajd) 41,000, 4. Melanšek
(Vel)-Povalej (Ce) 40,750, 5.
Juratovec (Vrh)-Puntarič
(Log) 40,250 itd.
»Osnovno pravilo je, že ob
žvižgu vedeti, za kaj se bo od-
ločil kolega. Zato je prijatelj-
stvo toliko bolj pomembno.
Doslej se na igrišču še nisva
sporekla ali pa posegala drug
drugemu v odločitve. Na celj-
skem delu sodniških izpitov
sva imela najboljše rezultate,
ki jih bova v novi sezoni mora-
la potrditi tudi na pravih tek-
mah in zato sva s pripravami
že začela,« pravita moža v čr-
nem, ki sta sezono 1994/95
končala z največjim seštevkom
točk in sodila prvo finalno
tekmo končnice med Celjem
Pivovarno Laško in Jadranom.
ŽELJKO ZULE
Požežnik in Repenšek bosta
16. decembra sodila kvalifika-
cijsko tekmo ženskih repre-
zentanc za EP med Švico in
Nizozemsko, sodnike za prva
srečanja evropskih pokalov pa
bodo določili avgusta.
Darko Repenšek in Janko Požežnik, najboljša rokometna sod-
nika sezone 1994/95.
Nogomet
Državno prvenstvo
Kvalifikacije za m. ligo
- 2.krog:Renkovci-Unior2:2
(1:2; Hrovat 30, Furman 39
in 5:4 (2:2, 2:2, 1:1; Hrovat
19, R.Kokol 60; iz 11-me-
trovk: R. Kokol, 'A. Kokol,
Vogelsang), naprej Unior
s 7:6; Odranci-Paloma 1:1 in
3:2; naprej Odranci s 4:3.
Atletika_
Pokal Slovenije
Moški - 100 m: 1. Cankar
(KI) 10,61, 4. Štor (Vel)
10,90; 200 m: 2. Štor 22,16, 3.
Acman 22,20; 400 m: 2. Ko-
cuvan 47,79, 4. Praprotnik
(KI) 48,77; 1500 m: 1. Bahtiri
3:51,98, 3. Podgoršek
3:54,19; 5000 m: 1. Bahtiri
14:53,50, 3. Hrapič (Vel)
15:03,36; 110 m ovire: 5.
Škoberne 15,42; 400 m ovire:
1. Kocuvan (KI) 50,56, 3. Po-
les (Vel) 54,35, 4. Hartman
54,48; 3000 m zapreke: 3.
Gračner (Vel) 10:10,22;4xl00
m: l.Kladivar Cetis 41,64, 4.
Velenje 42,54; 4x400 m: 6.
Velenje I 3:25,04; višina: 6.
Cankar 190; daljava: 1. Can-
kar 750; troskok: 2. Cankar
15,32; palica: 3. Dimitrijevič
460; krogla: 5. Stepišnik (KI)
14,03; kopje: 1. Teršek (Pap)
72,26; ekipno: 1. Kladivar
Cetis 217, 2. Olimpija 175, 3.
Gorica 164... 6. Velenje 110
itd.
Ženske - 100 m: 3. Matul
11,88 (drž. rek. za st. ml.), 4.
Knez 12,66, 5. Mirkovič
12,73; 200 m: 2. Matul 24,79,
6. Lenko 26,38; 400 m: 4.
Jurčak (KI) 58,07; 800 m: 1.
Steblovnik (Vel) 2:07,30;
1500 m: 6. Gluvič 4:48,77;
3000 m: 3. Živko 10:11,96, 5.
Gluvič (KI) 10:17,09, 6.
Obronek (Vel) 10:18,86;
4x100 m: 2. Kladivar Cetis
I 47,47, 6. Kladivar Cetis II
51,06; 4x400 m: 2. Velenje
4:00,79, 4. Kladivar Cetis
I 4:04,05; višina: 4. Majdak
(Vel) 165; daljava: 3. Valant
594; troskok: 1. Valant
13,05; krogla: 4. Strašek
12,28, 5. Bezjak 12,06; disk:
3. Strašek 40,28; kopje: 1.
Strašek 62,00, 4. Randželo-
vič 49,04, 6. Bezjak (Vel)
48,00; ekipno: 1. Olimpija
222, 2. Kladivar Cetis 221, 3.
ŽAK 171... 5. Velenje 73 itd.
Petkov happening
Konec tedna v Velenju tradicionalni tekmi v smučarskih
skokih s poslovilnim nastopom In zabavo Francija Petka
Tradicionalni velenjski te-
den smučarskih skokov bo
s tekmovanji za rudarsko
svetilko in challengerjem
popestren še s slovesom nek-
danjega svetovnega prvaka
Francija Petka, ki skupaj
z organizatorji za vse gledal-
ce pripravlja happening.
»Na challengerju bom na-
stopil s posebnim vabilom,
zaradi poškodbe gležnja pa
na izločilnem tekmovanju
nimam veliko možnosti za
uspeh. Pred finalno tekmo
najboljše osmerice bom izve-
del še poslovilni skok, naj-
težja pa je bila odločitev
o zgodnjem končanju ska-
kalne kariere. Preveč je bilo
hudih padcev in enostavno
sem se odločil za umik,« pra-
vi veliki šampion.
V soboto zvečer bo pod ža-
rometi tekmovanje za rudar-
sko svetilko, najboljši pa bo-
do naslednje popoldne štar-
tali v že dobro uveljaljenem
challengerju na izločanju.
Večina reprezentanc je v Ve-
lenje dopotovala že v začet-
ku tedna in vztrajno trenira
na 80-metrski skakalnici, ob
kateri pričakujejo več tisoč
gledalcev.
Franci Petek je po naravi
veseljak in takšnega naj bi si
zapomnili tudi po zadnjem
skoku, zato pripravlja zaba-
vo, kakršne verjetno ni imel
še noben slovenski športnik.
»Igral bo nasambel Lačni
Franc, ki je naš najboljši
bend. Prijatelji smo, in v čast
mi je, da bodo nastopili na
mojem poslovilnem žuru
v Velenju. Priredili bodo
light show, jaz pa bom zaba-
val goste na prireditvi in ob-
ljubljam, da bodo v nedeljo
doživeli nepozaben večer,«
napoveduje Frenk.
Velenjski skakalci so pred
dnevi nastopili na Slova-
škem, kjer sta med dečki
zmagala Smagaj in Perše,
druga sta bila Škoflek in
mlajši mladinec Hriberšek,
tretji Klemenčič, četrti Glo-
bačnik, peti Podlipnik, šesti
Zorko, sedmi Lamešič, osmi
Končnik in deseti Živic.
Med najavo super dogodka
je Petek dodal, da se bo
v prihodnje posvetil izključ-
no študiju geografije, glasba
pa bo zanj le hobi in sprosti-
tev. »Če bi se šel glasbo, bi
užalil veliko odličnih ben-
dov, mnogo sijajnih glasbe-
nikov. Ne, glasbi se ne bom
posvetil, sploh pa ne poklic-
no, da bi kaj snemal.«
ŽELJKO ZULE
Celje: Klateži in
Marlnero
Celje: v 14. krogu Kewin-
Pelikani 2:1, Skavti-Umetniki
1:8, Ščurek-Sokoli 5:2, Šmart-
no-Klateži 6:6, Stalin-Č. ba-
ron 2:3, Cosmos-Marinero 1:7.
Vrstni red: Klateži, Marinero
30, Pelikani, Kewin 25, Sokoli
23, Stalin, Šmartno, C. baron
17, Ščurek 15, Umetniki 10,
Cosmos 7, Skavti 5. Prvenstvo
se bo nadaljevalo septembra.
Velenje: v 8. krogu RBM-
Fori 1:3, Mister X-Kozjak 4:1,
Saloon-V. Gora 2:0, Bambino-
Mušketirji 2:0, Škale-Madl
2:0. Vrstni red: Saloon 14,
Bambino 11, Mister X, Fori 10,
Škale 8, Kozjak 7, Mušketirji
6, Madl, V. Gora 5, RBM 4.
Draža vas: v finalu turnirju
od dnevu državnosti Ecotip-
Gamsi (Bist) 6:3, za 3. mesto
D. vas-Jasmin (Kr. vrh) 6:4
(1:1). Najboljši strelec Jelenko
(Gamsi) z 12 goli, igralec Vreč-
ko, vratar Jelovšek (oba Eco).
Kmetijska zadruga Šmarje
razpisuje delovna mesta s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi:
1.	VODJA FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti
-	kandidat mora predložiti program dela
2.	UPRAVNIKI ZADRUŽNIH ENOT
(ŠMARJE, PRISTAVA, ROGAŠKA SLATINA,
IMENO, KOZJE, BISTRICA)
Pogoji:
-	višja ali srednja izobrazba kmetijske smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti
-	kandidati morajo predložiti program dela
Za konjeniške naslove
Ob številnih jubilejih Celje letos slavi tudi pol stolet-
ja konjeniškega športa. Osrednja prireditev bo zdru-
žena z državnim prvenstvom v preskakovanju ovir, ki
bo do petka do nedelje na poligonu v Škofji vasi,
naslov pa v absolutni konkurenci brani domači tekmo-
valec Andrej Kučer.
Člani bodo za prvenstvo tekmovali v treh tekmah,
osrednja pa bo v nedeljo ob 16. uri. Naslove bodo
razdelili še v kategoriji mladincev in mladih konjev,
v vseh treh konkurencah pa si veliko obeta tudi celjsko
zastopstvo. V petek se bo prvenstvo začelo ob 13. uri,
v soboto in nedeljo pa že ob 10. uri. Prireditelji so ob
jubileju izdali poseben zbornik o razvoju in delovanju
kluba, za ogled tridnevnega prvenstva pa ne bodo
pobirali vstopnine.
Št. 26. - 29. junij 1995
ŠPORT
18
Puc v reprezentanci sveta
Celjski rokometaši so se konec tedna vr-
nili s Havajev (na sliki), naslednji četrtek
bosta Dejan Peric in Rastko Stefanovič
s podpisom enoletnih pogodb tudi uradno
postala nova člana Celja Pivovarne Laško,
vodstvo kluba pa ob tej priložnosti s Pivo-
1 varno Laško sklenilo novo, petletno pogod-
bo o generalnem pokroviteljstvu.
V nadaljevanju julija bo tako povečini
zatišje, med igralci pa bo še najbolj aktiven
Iztok Puc. Švedski selektor Bengt Johans-
son in švicarski strokovnjak Heinz Suter
(oba imata polnomočje IHF) sta Puca sku-
paj z igralci iz še devetih držav uvrstila
v reprezentanco sveta, ki se bo sredi julija
pomerila v ekshibicijskem srečanju s Fran-
cijo. Puc je prvi igralec slovenskega kluba,
ki bo v katerikoli panogi nastopil za repere-
zentanco sveta.
Odlični Žalčani
V Žalcu je bilo državno prvenstvo v karate borbah, ki ga je
pripravil Karate klub Žalec. Nastopilo je 27 ekip iz 12 sloven-
skih klubov. Žalčani so bili odlični. Pri članih je ekipa v sestavi
Hudovernik, Šuster in Vrbanič ter rezerva Miklavc (na sliki
s pokalom) osvojila prvo mesto potem, ko je v finalu gladko, 3:0
odpravila Kranj, Žalčani so se izkazali še v kategoriji dečkov,
mladincev in mladink, kjer so osvojili druga mesta. Pri dečkih,
mladinkah in mladincih je prvo mesto osvojila ekipa Foruma iz
Domžal, pri članicah KK Ljubljana brez borbe in pri starejših
deklicah KK Kolektor iz Idrije.
Foto: T. TAVČAR
Grbovac namesto
Jurjeca
Šentjurske nogometaše bo
v naslednji sezoni trenieral
Drago Grbovac, ki je nedolgo
tega vodil moštvo Steklarja in
ga tudi popeljal v prvo ligo.
Za uvod je že napovedal tre-
ninge dvakrat na dan, za zače-
tek priprav pa določil 3. julij.
Do drugoligaškega štarta mo-
rajo v Šentjurju nekoliko po-
praviti ogrado ob igrišču, naša
zveza pa jim je v premislek
ponudila organizacijo prija-
teljske tekme olimpijskih re-
prezentanc Slovenije in Me-
hike.
Urankar še pod
magično mejo
Na mednarodnem tekmova-
nju v dviganju uteži je Marko
Uarnkar v Velenju v sunku že
v uvodnem poskusu s 183 kg
izboljšal državni rekord in na-
to prvič na ročko naložil 200
kg. Oba poskusa sta bila neu-
spešna, toda Celjan je prepri-
čan, da bo magično mejo zmo-
gel najkasneje na oktobrskem
SP na Kitajskem. »Manjka mi
še nekaj tednov kvalitetnega
treninga, rekord pa bom po-
skušal izboljšati avgusta na
tekmi balkanskih držav v Gr-
čiji,« je napovedal kandidat za
nastop na olimpijskih igrah
v Atlanti.
Petek, 30. 6.
Konjeništvo
Celje: državno prvenstvo
v preskakovanju zaprek (do
nedelje).
Sobota, 1. 7.
Nogomet
Velenje: Rudar-Tottenham
(2. krog pokala Intertoto, 16.
30).
Smučarski skoki
Velenje: 9. tekmovanje za
rudarsko svetilko (od 21. 30
ure).
Nedelja, 2. 7.
Smučarski skoki
Velenje: 5. challenger (od
18. 30 ure).
NA KRATKO
Novo mesto: na kolesarski
dirki za VN Krke je kronome-
ter dobil Autko (peti Baloh),
na 147 km dolgi cestni dirki pa
je bil Odrinski (vsi Celje) v ča-
su zmagovalca šesti.
Paks: na mednarodnem tur-
nirju kadetov v judu sta Denis
Mulahmetovič (I. Reya, do 60
kg) in Urška Žolnir (Sankaku,
do 56 kg) osvojila bronasti ko-
lajni.
Velenje: po spomladanskem
delu DP v športnem plezanju
med člani vodi Mejovšek,
v mladinski konkurenci sta
tretja Bračič in Šeligova, med
kadeti je drugi Jevšnik in tretji
Bračič, med deklicami pa dru-
go mesto delita sestri Šeligo
(vsi Šaleški AO).
Celje: na maratonu držav-
nosti je pri moških zmagal Ku-
kovič (Sent) 2:35:00 pred Žu-
pancem (Misl) 2:39:01 in Kuž-
nerjem (Ce) 2:46:01, pri žen-
skah pa Pugljeva 3:45:11 pred
Dolovsko 3:59:17 in Felicija-
novo (vse Vel) 4:00:29.
Ljubljana: na strelskem tek-
movanju z vojaško puško sta
zmagala ekipa Celja (Frece
188, Jeram 175, Jager 168) in
Slavko Frece. Moštvo štorske-
ga Kovinarja (Dečman 175,
Kočevar 171, Dobovičnik 167)
je bilo peto.
Ljubljana: na mladinskem
DP balinarjev v natančnem iz- t
bijanju 11. Rednak (RLV), '
13.Verlič (Veg), v hitrostnem
izbijanju 10. Verlič in 21. Ko-
privnikar (Treb).
Celje: od 5. do 8. julija bo
turnir ženskih ekip v odbojki
na mivki. Prijave: tel. 090
4216.
CENJENE STRANKE
VLJUDNO VAS OBVEŠČAMO
O SPREMENJENEM ČASU
POSLOVANJA Z OBČANI,
KI GA UVAJAMO V
PODRUŽNICI CELJE
SI. JULIJEM 1995
ponedeljek - petek:
8.00 -12.00 in
14*00 -17*00
sobota: zaprto
St. 26. - 29. {unij 1995
[T*
RADIO
Teen-val se poslavlja,
prihaja Poun kufr!
Mladinska redakcija Ra-
dia Celje (v sestavi Nina Ma-
ruška Sedlar, Tina Huremo-
vič, Gregor Stamejčič in Jani
Prgič), ki vas že tri leta zaba-
va, poučuje, nasmejuje, jezi
in vam (včasih) izpolni tudi
kakšno željo, se je zresnila.
Tako se je cvet radijske
mladosti po napornih in
umornih dogovorih in pogo-
vorih z radijskim vodstvom
odločil, da bo Teen-val in
koncept te mladinske oddaje
prepustil mlajši generaciji.
Sedanja ekipa Teen-vala pa
vas bo prihodnji petek zve-
čer med devetnajsto in dvaj-
seto uro pričela razveselje-
vati z novo oddajo, imenova-
no Poun kufr. Petkov kovček
bo resnično poln; ustvarjalci
se bodo namreč poleg tega,
da vas bodo redno obveščali
o tem, kam se odložiti med
vikendom (pa tudi čez te-
den), v oddaji lotevali tudi
različni tem s področja takš-
ne in drugačne mladinske
problematike, v oddajo pa
bodo seveda vabili tudi zani-
mive goste. Poleg tega vam
obljubljajo veliko dobre
glasbe, lestvico najbolj »in«
in najbolj »out« reči, ustano-
vitev Društva proti mučenju
mladine in nasploh vse, kar
bi vas lahko zanimalo. Če
imate tudi sami kakšno idejo
v zvezi s tem, kako naj bi se
Poun kufr najbolj zanimivo
napolnil, se kar mirno ogla-
site (pišite, rišite ali pokliči-
te...)! Nihče vas ne bo zaprl
vanj, če tega ne boste hoteli
sami!
In Teen-val? V (malo) pre-
novljeni obliki in z novo, po-
mlajeno ekipo, bo pod vod-
stvom Nine Maruške Sedlar
ponovno zaštartal septem-
bra, kar pomeni, da vas bo
poleg dežja v novo šolsko le-
to spremilo vsaj nekaj lepe-
ga... Do takrat pa se Teen-
val od vas poslavlja, in hkra-
ti išče tudi nove sodelavce!!!
Vsi, ki bi se želeli poskusiti
z vodenjem te odddaje, pišite
na naslov: Radio Celje, Pre-
šernova 19, Celje, s pripisom
za Teen-val. Ne pozabite
pripisati svojega naslova in
telefonske številke. Pogoji
(poleg dobrih idej, odšteka-
nosti in sposobnosti za čve-
kanje): 1. Pisemce pošljite
najpozneje do 15. julija.
2. Potencialni kandidati, ki
bi radi vodili Teen-val, ste
lahko stari najmanj trinajst
in največ šestnajst let!
Sicer pa vam tako Teen-
val kot tudi Poun kufr oziro-
ma kar cela mladinska re-
dakcija NT&RC želi lepe,
čim bolj vroče in kar najbolj
mokre počitnice. Trajajo pa
naj dolgoooooooo...
MI VSI
Poslednja fotka ekipe Teen-vala v stari zasedbi: Nina, Gre-
gor, Tina in Jani. Selimo se v Poun kufr, Teen val pa vas bo
ponovno pozdravil septembra!
Frekvence bodo dražje
Več glasbe In manj govorjenja v poletni radijski shemi
Že v prejšnjem Novem ted-
niku smo na radijski strani za-
pisali, da nas bo oddajanje
programa RC stalo še več, saj
nam bodo Oddajniki in zveze
RTV Slovenija poslej zaraču-
navali vzdrževalne stroške tu-
di za oddajniški točki Malic in
Golovec oziroma za frekvenci
100,3 in 95,9 MHz.
Po zadnjih podatkih se po-
nedeljkova pogajanja Izvršne-
ga odbora Združenja radijskih
postaj s predstavniki Oddajni-
kov in zvez o možnostih niža-
nja omenjenih stroškov po no-
vem ceniku niso za regionalne
in radijske postaje obnesla ta-
ko,da bi bile kaj prida zmanj-
šane postavke v ceniku. Edino,
kar je mogoče pričakovati, je
začasni moratorij na plačeva-
nje, dokler Svet za radiodifu-
zijo Republike Slovenije ne
določi za vsako posamezno po-
stajo statusa nekomercialnih
programskih vsebin, za katere
je mogoče predvideti posebne
popuste na »državni ravni«.
Drugi stroškovni val je mo-
goče pričakovati prihodnje le-
to na račun plačevanja avtor-
skih pravic avtorjem oziroma
izvajalcem glasbe, ko bo pote-
kel zakonski rok za tovrstna
plačila in za dokončno uredi-
tev razmer na sicer »avtorsko
divjem« slovenskem tržišču.
Naši poslušalci so že in še
bodo opazili nekatere pro-
gramske spremembe, kar na-
redimo vsako leto čez poletje
pod skupnim naslovom Polet-
na shema Radia Celje. O tem
bomo več zapisali v prihod-
njem NT na radijski strani.
Obljubimo lahko, da nas boste
kljub »razrahljani« poletni
shemi še vedno radi poslušali.
Če pa bomo manj težili z go-
vornimi oddajami, vam bomo
v zameno ponudili več glasbe
in sproščenosti.
MITJA UMNIK
Mladi Radečani na obisku
Tik pred začetkom poletja smo dočakali še zadnji obisk in to
mladih novinarskih krožkov Osnovne šole Marjana Nemca iz
Radeč. Prišli so pod vodstvom svoje mentorice Liljane Legan-
Lopatič in si temeljito ogledali studijske prostore radia. Na
posnetku jih vidimo v družbi tehnika Saše Mateliča, ki jih je
tudi sicer temeljito seznanil s skrivnostmi radijskega medija.
UM
Radijski pirat
Spet je na delu naš »stari
prijatelj« - radijski pirat, ki
zganja bolj ali manj nesla-
ne šale na račun Radia Ce-
lje. Tako sta nas v ponede-
ljek poklicali dve naši zve-
sti poslušalki, katerima je
bilo po telefonu sporočeno,
da sta dobitnici dveh na-
grad: prva je dobila poto-
vanje v Španijo za dve ose-
bi, medtem ko so drugi ozi-
roma njenemu možu oblju-
bili predvajanje erotičnih
filmov v poznih urah. Še
prej pa se je morala izkaza-
ti v poznavanju lepot Lo-
garske doline.
Iščemo pojoče
slovenske družine
Oddaja Glasba je življenje
slovi po raznoraznih glasbenih
akcijah. Ker se Slovenci radi
pohvalimo, da smo riarod pev-
cev, pozivamo vse družine
(lahko le dva člana ali pa cel
pevski zbor), v katerih radi
pojejo od narodnih do zabav-
nih, žanr ni pomemben, naj
nam pošljejo svoj naslov, ime-
na ter starost pojočih članov.
Obiskali jih bomo, ali jih po-
vabili na snemanje. Svoje pri-
jave pošljite na naslov: Ne-
deljski dnevnik, pp 77, 61000
Ljubljana, s pripisom Glasba
je življenje.
Mnogo receptov in nasvetov
smo že slišali, kako dočakati
visoko starost. V vseh je veliko
odpovedovanja, garanja. Naš
sobotni gost, osemdesetletni
Tone Kozlevčar, pa pravi:
»Človek mora vsak dan prepe-
vati. Začne naj že zjutraj, na-
mesto, da se prepira z ženo...«
Življenje Toneta Kozlevčar-
ja je neprestano povezano
z glasbo. 27 let je prepeval pri
Slovenskem oktetu, 13 let pri
Ribniškem. Organiziral je
ogromno glasbenih prireditev
in je pobudnik tabora pevskih
zborov v Šentvidu pri Stični,
kjer je pred dvema tednoma
spet prepevalo več tisoč
pevcev.
Iz zanesljivih literarnih vi-
rov vem, da je nekoč glasba
rešila življenje znamenitemu
ameriškemu pisatelju Marku
Twainu. Takole je nekoč pri-
povedoval: »Stanovali smo
v hiši ob reki Mississipi. Nekoč
se je reka precej iznenada
dvignila čez nabrežje in ko je
voda narastla že do prvega
nadstropja naše hiše, se je moj
oče zavihtel na omaro in izpla-
val, jaz pa sem ga spremljal na
klavirju!«
SIMONA H20
.RADIO CELJE.
A, t .A; M
\.v>:
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Goijaac.
Uredništvo: Simona Brgfez, Nataša Gerkeš. Vesna Lejič, Serjjeja Milic. Mateja
Podjed, Vida Tanko. Janez Vedenik in Tone VraM.
Glasbeni urednik Stane $pegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva Radio Celje. Prešernova 19. Celje.
Telefon: 442 500.
Studio 441 310, 441 -510.
prodajni center
H U D I N J A
CELJE, MARIBORSKA C. 162, tel.: 063 432 000
NEMOGOČE
JE MOGOČE
VABIMO VAS NA PREZENTACU0
DELOVANJA VISOKOTLAČNIH
ČISTILCEV NA HLADNO VODO
PAVARINI
IZ ITALIJE
V PETEK, 30. JUNIJA OB 11. URI.
VSI UDELEŽENCI BODO
SODELOVALI V
NAGRADNEM ŽREBANJU
Z LEPIMI NAGRADAMI!
GRAN d.o.o.
Šmartlnska 152
61000 Ljubljana
OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA
za nedoločen čas v centru Interspar Cefje
(prodaja jeans izdelkov Leviš, Pape jeans London)
1.	POSLOVODJA
Pogoji: ustrezna izobrazba, starost do 35 let, moški
ali ženska
2.	PRODAJALCI
Pogoj: ustrezna izobrazba, lahko pripravnik, starost
do 30 let
Nudimo stimulativen OD.
Nastop dela v začetku avgusta.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v 8. dneh od
objave na zgornji naslov.
St. 26. - 29. {unij 1995
REPORTAŽA
Dubrovnik,
raj za (avan)turiste
Snemalec hrvaške TV je oni dan imel na
letališču Čilipi v Dubrovniku, kjer naj bi pri-
stalo letalo Croatie Airlinesa s slovenskimi no-
vinarji, svoj objektiv naravnan ravno v na-
sprotno smer. Pričakoval je namreč, da bo le-
talo priletelo s hrvaške strani, pristalo pa je
s črnogorske. Če nam ne bi povedal, seveda
tega nikoli ne bi izvedeli, saj je bil pristanek
neslišen in sprejem domačih turističnih delav-
cev, ki na vse načine skušajo prepeljati v ta
biser Dalmacije vsaj nekaj turistov, prisrčen.
»Letališče je res na dosegu sosednje države
in dokaj nerodno postavljeno, saj ovira pri-
stanke letal neprijeten veter, ki piha po ožini
z morja. Zato >naša< letala (vseh pet BOINGOV
727 ima Croatia Airlains izposojenih) večkrat
kršijo sosednji zračni prostor. Vendar zagotav-
ljam vam, da še nikoli niso streljali na njih.
Granata, ki je padla letos na letališče, je le
splet nesrečnih okoliščin - rekel bi zgrešen
strel, ki nam je tudi zaprl vrata k boljši turi-
stični sezoni,« nam je kasneje povedal Velimir
Bakič, direktor urada turistične skupnosti Du-
brovačko-neretvanske županije, ki pokriva
kar 1779 km2 površine. Pred vojno so tod na-
šteli 6,5 miljonov nočitev v skoraj 100 tisoč
posteljah, lani, ko st) spet pričeli prihajati turi-
sti - 500 tisoč, letos načrtujejo trikrat več. Jim
bo to uspelo?
Priložnosti, da dobimo realno sliko, smo
imeli veliko, saj so nam odkrito odgovarjali na
vprašanja, pokazali pa so nam tudi ogromno,
morda še preveč, da bi lahko pisali o ponov-
nem razcvetu turizma, o katerem »sanja« vsak
prebivalec tega območja.
Na poti z letališča proti Cavtatu so nas
spremljale porušene hiše, na vsakem koraku
smo videvali stare in mlade vojake. Prvi je
ogled hotela Croatia, de luxe kategorije, ki naj
bi odprl vrata že naslednji teden. Med bom-
bandiranjem je bil močno poškodovan in men-
da potekajo ogromna obnovitvena dela, saj naj
bi investitor INA vložil vanj kar 16 milijonov
DEM. Menda so tisti dan vse gradbene delavce
poslali domov zaradi našega obiska, ocenili pa
smo, da jim še veliko »manjka«. In cene: nekaj
čez 105 DEM za pol penzion - za Slovence
- 30% ceneje. Preveč. In morje: kristalno čisto,
zeleno modro, veliko je ježev.
Že pred leti je Jacques Cousteau, znani mor-
ski raziskovalec, ugotovil, da imamo najčistej-
še morje na mediteranu. Zdaj je še bolj čisto.
Rib je kolikor hočeš, ježi so tudi posledica čiste
obale, zatrjuje direktor marketinga Dubravko
Miloševič.
Na poti proti Dubrovniku smo se ustavili
tudi v Mlinih, majhni obmorski vasici, kjer je
slika podobna. V velikem poškodovanem hote-
lu so naseljeni begunci, čisto ob obali čaka
goste majhen hotel z imenom mesta.
»Veliko smo imeli najav, vendar so nam po
dogodkih v Zagrebu vsi po vrsti odpovedali.
Sedaj upamo vsaj na kakšnega gosta, vsaj toli-
ko, da pove drugim, kako je pri nas lepo,« pove
direktor hotela, ki razen »upanja« nima nobe-
ne prijave gostov.
In Dubrovnik
Romantičen je pogled na Staro trdnjavo Du-
brovnika, na otok ljubezni Lokrum. Namesti-
mo se v hotelu Excelzior, kjer nas čakajo še
nekateri pomembni turistični delavci in nam
hočejo kar največ povedati in nas prepričati,
kako smo Slovenci dobrodošli. Če v Istri in na
nekaterih lani dobro obiskanih otokih (Brač,
Cres...) ne bi v začku leta dvignili cen od 20-
40% in če nam ne bi govorili, da je letos manj
postelj za naše goste na račun nemških (danes
jim je neskončno žal), bi še verjeli. Samo za nas
pleše svetovno znani profesionalni folklorni
ansambel Lido, nas pa zanima le, kako živi
mesto ponoči, kako je na Plači (Stradunu), kjer
je bilo nekdaj toliko življenja, da se ni dalo
premikati. Na obali se veselijo vojaki, ki so
očitno za vikend doma. Plača je grozljivo praz-
na. Le tu in tam ima še kakšen oštir ob polnoči
odprto. Zavijemo v pristanišče, znano po gore-
čih bombandiranih čolnih izpred treh let. Za-
slišijo se streli. Prisluhnemo, streli niti niso
tako daleč, vendar razigrana mladina na obali
na to ne reagira, tudi mi smo se ob tem le
pošalili: »No, saj vemo, da mora za 115 DEM
človek nekaj doživeti, nekaj več kot le morje in
prijaznost.«
»Dogovor med turističnimi delavci je bil, da
o vojni ne govorimo. Vendar brez tega enostav-
no ne gre. Zato naj bo,« nam je rekel eden od
spremljevalcev naslednji dan, ko nas je ravno
vojna kar precej zanimala.
»Veliko naših fantov je dnevno v službi, na
položajih, kjer pač pazijo na našo varnost.
Položaji so od tod najmanj 20 km in fantje
seveda niso srečni, če ob koncu tedna za šalo
ne izpraznejo vsaj šaržer nabojev. Zaslužijo
okrog 600-800 DEM, kar je za naše razmere
kar dobra plača. Tisto, da pade kakšna grana-
ta na našo stran, je menda včasih tudi dogovor
oz. namerno kršenje bosanskih Srbov, domači-
nov, potem, ko je dlje časa mir. S tem namreč
prepričajo oblastnike, da na njihovem prosto-
ru še vedno ni vse OK in da pač morajo paziti
svoja >ognjišča<, ker bi jih sicer poslali na fron-
to, v notranjost.«
Potem vas vojska veliko stane?
»Poslušajte. Saj ste gledali parado. Veliko
nas stane tudi naš >Tito<. V ta del Hrvaške
pride manj denarja, saj smo daleč. Moramo
delati ceneje, da se gostu splača priti z letalom
oz. po morski poti k nam. Vojska nam je po- <
brala ogromno dobrih gostinskih kadrov, ki jih
sedaj nujno potrebujemo.«
Naša pot nas pelje proti Elafitskim otokom
do polotoka Pelješac, kjer ob poti vidimo raz-
krite hiše, izropane hotele. Veliko jih je.
Slano, turistično mestece nedaleč od Dubrovnii
Stradun, točno opoldne.
Otok Mljet, domačinke so ostale same na
otoku.
Šterar, ki od hiše do hiše delo
Žnidar nečem bit',
To je težek stan,
Stare hlače flikat,
tega me je sram.
Šoštar nečem biti,
To je težek stan,
Stare škarpe šivat,
Tega jaz ne znam.
(ljudska iz Šentjurja)
Naenkrat, kot strela z jasne-
ga šine v misel razlaga o kakš-
ni besedi. Tako vse do teh dni
nisem povezal dveh, vedno
redkeje slišanih besed. Kadar
za koga niso vedeli, kje da je
hodil in kje bil, so rekli: kod
pa »šterči« naokoli? Vendar
izraz dela krivico »šteri«, če jo
uporabimo za potep, za brez-
ciljno vandranje. V »štero« so
hodili potujoči rokodelci, ki so
od hiše do hiše ponujali svoje
priučeno znanje in usluge - šli
so, dobesedno, s trebuhom za
kruhom — ne le v tuji svet, tudi
po domačih krajih.
Za kmečke ljudi bo najbrž
držalo, da so še dolgo potem,
ko so po trgih in mestih že
delovali obrtniki (cehi) v svo-
jih delavnicah, svoje gvante in
obutev, vsaj cokle, izdelovali
sami. Sami so pridelovali lan,
konopljo in volno, predli, plet-
li, tkali in strojili. Spretnejšim
je uspevalo, da so se osamo-
svajali. Če ne, so bili pri takem
delu v zimskem času in ob sla-
bem vremenu, ko jih ni klicalo
na polje. Tako so do svete Je-
derti (12. sušca) predice mora-
le nehati vrteti kolovrate in jih
spraviti na podstrešje. Gotovo
je kaj podobnega veljalo tudi
za tkanje pri domačih statvah,
kot za razna »zapečkarska«
opravila, tako za ženske kot za
moške. Preprostejša, vsakda-
nja oblačila in obutev so torej
izdelovali sami. A ne samo de-
lovno obleko in obutev. Po
ljudski pesmi je škof Slomšek
hvalil pridnost in spretnost
deklet, ki so si same zašile,
spletle, skvačkale in zvezle vso
balo, od oblačil, osebnega in
hišnega perila. Tudi barvati so
znali sami. V kakšni stoječi
mlaki so namakali hrastovo
lubje, knoper ali žir. Ko se je
voda dobro navzela te barve,
so vanje po dneve namakali
grobo platno, raševino, za vrh-
nja oblačila. Saj ni šlo za lepe
barve, marveč za temnejšo,
kakršno koli barvilo, da se
umazanija, ki se ji pri delu ni
bilo mogoče izogniti, ni tako
hitro opazila.
Delitev dela je polagoma
pripeljala rokodelce tudi
v kmečke hiše. Predvsem baj-
tarski fantje, a tudi kmečki iz
številčnejših družin, so bili
lahko preskrbljeni, če so se če-
sa izučili. To jim je bilo za do-
to. Trški in mestni mojstri so
imeli vedno kopico zastonj-
skih vajencev, za pomočnika
pa so le redko katerega obdr-
žali. Tako so ti fantje in možje
hodili v štero. Največ jih je
v domači fari hodilo opravljat
rokodelske usluge v hiše svojih
naročnikov. Za štero so se do-
menili v ob nedeljah po maši,
ali pa so si jih šli naročit do-
mov. So bili tudi takšni, ki so
se vsake toliko časa oglašali po
hišah in povprašali po delu.
Ker pa so tudi sami imeli kak
kos zemlje, kočo, ali pa so mo-
rali odslužiti streho, če so bili
doma za strica, so hodili roko-
delci v štero navadno od mar-
tinovega do velike noči, ko je
hotela večina kmečkih ljudi
v cerkev v »novini«. Priložnost
za naročilo so imeli potujoči
rokodelci na kramarskih sej-
mih, kjer so svojim bodočim
strankam pomagali izbrati ku-
pivno blago, usnje in prido-
datke. No, nekateri, ki so si
znali priskrbeti cenejšo robo,
so nekaj tega imeli na zalogi in
nosili tudi s seboj. Poznali so
svoje stranke, njihove potrebe
in tudi kaj si lahko privoščijo.
Moda se nekoč tudi v mestih ni
tako hitro spreminjala kot
dandanes, sploh pa zanjo
kmečki človek ni veliko brigal,
zlasti ne moški svet.
Popotni rokodelci so si bili
tudi po svoji vnanji pojavi pre-
cej podobni. Dečke šibkejše
rasti in zdravja so dali za kro-
jače, tudi čevljarjem ni bila
potrebna takšna moč kot ko-
vaču. Kdo ne pozna pravljice
o pogumnem krojačku, ki da
jih je sedem na mah... Muh
namreč.
No, v pravljico je vstopil sa-
mo ta krojač. Zato pa je bilo
toliko več potujočih rokodel-
cev, ki so znal
zgodbe, prenai
so tudi veliko
To jim šlo dobr
da so tako dou
in lažje zdržali
tili pri delu.
prinašali in od
ročila in naroč
vrste »oglasni!
sredniki, ki so
za stvari, ki so
ki jih je kdo pc
sto so bili tudi
nih zadevah, t
ski posredniki.
Šl. 26. - 29. junij 1995
REPORTAŽA
20,21
na sama ruševina.
ška vasica Lovište na polotoku Pe-
zelo daleč od porušenih hiš, doma-
se nas razveselili, saj so Slovenci
Jinje. Star ribič je pravkar potegnil
D rib in rekel: »Pridite v naše domo-
|-e morske specialitete. Polpenzion
največ 25 DEM, pa še skupaj bomo
je dobro vino.« Peščene plaže na
peščica turistov so nekoliko spre-
j). Mir na Mljetu, na Lopudu in spet
jisto morje, čudovite plaže in spet
tli, kjer direktorji stojijo na vratih
p usluge po neverjetnih 30 DEM.
t predvsem zaradi tega, ker je pri
vendarle nekajkrat dražja kot pri
lort v ta del Dalmacije pa še dražji,
r moramo. Še enkrat se ustavimo
j)ubrovniku, kjer so posledice eks-
5to granat po podrobnejših ogledih
i mislimo. Vsekakor bo ta vojna spet
iembnejših poglavij tusitičnih vodi-
0	turistom razlagali zgodovino tega
;ega, enkratnega in še vedno najlep-
na Hrvaškem.
se mi je odvrtel film, na katerem se
čudovite plaže, kristalno morje,
)mačini, vojaki kar nekako sodijo
rušeno pokrajino. Nekje sem našel
udarnim naslovom: »Na Sloveniki
mrtvi«.
1	me je res postalo strah.
EDI MASNEC
rati
Saj
eli.
»to,
ajši
ve-
aki
po-
eke
po-
0,
nj-
Ob večerih, ko se je slabše
videlo in ko so domači s sosedi
sedli h kožuhanju ali podob-
nem opravilu, je takle začasni
hišni gost prisedel. Je bil kak-
šen, ki je znal pripovedovati
take grozljivke, da potem de-
kleta za nobeno ceno niso upa-
la brez spremstva domov. Da
so šoštarja ali žnidarja podku-
pili fantje, jim sicer ni prišlo
na misel.
Če so bili priljudne narave
in jim gospodar in gospodinja
nista preveč gledala pod prste,
so mojstri ostali v hiši dlje kot
je bilo za njihov opravek po-
trebno. Če so jim dobro stregli,
so delo skrbneje opravili. Ka-
dar si niso obetali dobrega
plačila in če je bila še oskrba
pičla, so se hitro, če so le imeli
kam, spravili pod gostoljub-
nejšo streho. Ljudska pesem,
ki jo je bržčas zložil kak hudo-
mušen, nadarjen, s posrežbo
nezadovoljen čevljar, takole
pravi:
En šoštar je pršu
Iz vnanjih dežeu,
Kopita pr'nesu,
Je šivat začeu.
Je šivau tri dni,
Polente pa ni.
Je župa kot Sava,
Zelje ko trava,
Kruh ko greben,
Spraum šaro - pa grem!
Pred stoletjema, ko še niso
izumili krojaških, šiviljskih in
čevljarskih šivalnih strojev, so
»antverharji« nosili orodje kar
v nahrbtniku, v košu ali celo
v žepu. Ko pa so prišli do stro-
jev, so jih še vedno nosili, vča-
sih pa pripeljali z lastnim vo-
zom in konjičem, ali jim je vso
kramo pripeljal gospodar
h kateremu so se šli udinjat.
Precej priprav so imeli čev-
ljarji, kopit vseh velikosti in
svojevrstno svečavo - cel grozd
za mačjo glavo velikih stekle-
nih krogel na posebnem stoja-
lu. Napolnjene z vodo so svet-
lobo sveče ali petrolejke ena-
komerno razpršile. Čevljar, ki
ga poznam, je hudomušno od-
vrnil, ko sem ga vprašal, kdo je
takšno svetilo pogruntal.
»Najbrž tisti, ki je doživel,
da je imel na šteri pred seboj
polno mizo steklenih buč zla-
torumenega vina.«
Morda je pa res!
Še nekaj. Potujoči rokodelci
so menda odra j žali v nebesa.
Današnji bržčas ne bodo. Pre-
več lažejo, ko vlečejo stranke
za nos. Slekapac!
Pisateljica pri enajstih
Mlada pisateljica le knjigo pisala skrival
Lenka Gložančev je pri de-
setih letih napisala krajši ro-
man, starša pa sta ji ga lansko
leto v avgustu, za rojstni dan,
dala natisniti v čisto pravo
knjigo, ki se lahko kupi tudi
v knjigarni.
Želja, da bi Lenka napisala
knjigo, je dolgo časa tiho rasla
v njej, dokler se naposled ni
odločila, da začne pisati zgod-
bo, ki jo je spletla v glavi. Tega
seveda nikomur ni zaupala,
čeprav je doma večkrat hrepe-
nela po tem, da bi tudi ona
imela svojo knjigo, tako kot
njena mami, ki je slavistka,
zaposlena na Akademiji zna-
nosti in umetnosti v Ljubljani.
Vsak dan je po šoli sedla pod
jablano na domačem vrtu in
zlivala misli na papir, tako da
je v petih dneh nastal roman
s triintridesetimi poglavji.
Res se sliši neobičajno, da
desetletna deklica začne svojo
pisateljsko kariero,-vendar bo
že držalo. Človek bi pričako-
val, da bo Lenki >slava< stopila
v glavo in jo morda tudi spre-
menila. Vendar ni tako. »V
mojem življenju se ni nič spre-
menilo. Žalostna bi bila, če bi
kdo rekel, da sem važna,« pra-
vi učenka četrtega razreda Os-
novne šole Vide Pregarc
v Ljubljani, ki bo 16. avgusta
dopolnila enajst let. Bila sem
zelo presenečena nad tako
preprosto, prijazno in gosto-
ljubno družino Gložančev, ki
stanujejo v Zeleni jami v Ljub-
ljani, na ulici, za katero Lenka
pravi, da je romantična. Dru-
žina me je toplo sprejela in bi-
la hvaležna, da tudi v Celju
namenimo kanček pozornosti
njihovi mladi pisateljici. Ko
smo se v hiši namestili, je ma-
ma Alenka vprašala Lenko, če
želi, da naju pri pogovoru pu-
sti same. Seveda ne, bolje da še
mami kaj pove, si je mislila.
Lenka je bila bolj redkobesed-
na, pa ne, da bi se bala novi-
narjev, ki jo nenehno oblegajo.
Prepričana je, da jo mami do-
bro pozna in natanko ve, kakš-
na je - živahna, rahločutna, ve-
sela in nagajiva. Zato ji dovoli,
da novinarjem tudi ona kaj
pove. Moram priznati, da ži-
vahnosti ni bilo opaziti, kaj še-
le nagajivosti, saj je bila zelo
mirna, medtem ko je jedla ja-
gode. Najprej mi je seveda po-
kazala rokopis v dveh polnih
zvezkih, da bom vedela, da je
to popolnoma njeno delo. Ko
je bilo potrebno njene zgodbe
lektorirati in postaviti vejice
ter narekovaje, ni pustila kaj
veliko popravljati, le tiste naj-
nujnejše pravopisne napake in
nič drugega. To je storila ma-
mica, očka Boris, po poklicu
zgodovinar, pa je besedilo pre-
pisal na računalnik.
O svoji družini Lenka pravi
takole: »Vesela sem, da me ima
mami tako rada in da ji kljub
vsemu delu nikoli ne zmanjka
časa zame. Oči je vesele nara-
ve, organizira izlete in spomi-
njam se, kako me je vedno no-
sil v nahrbtniku, ko sem bila
še majhna. Če se razjezi, se tu-
di hitro pomiri. Sestra Katja
mi zaupa svoje skrivnosti in
mi da polovico vsega, kar dobi.
Tudi čokolade, čeprav jo ima
tako rada. Skupaj igrava kla-
vir in kadar se pri igranju mo-
tim, jo razjezim. Moja babica
pa me večkrat uči, kako se je
treba obnašati. Kuha mi špi-
načo, ki jo imam najraje. Ko
pa se spomni svojih otroških
let pravi >Veš Lenka, ko sem
bila jaz mlada, pa nismo toliko
na športne dneve hodili.<«
In kako so domači odkrili
Lenkino skrivnost? Lenka je
izmišljeno zgodbico pisala
v zvezek in ko je zmanjkalo
praznih listov, je nadaljevala
v drugem zvezku. Enkrat pa je
oba zvezka pustila na mizi
v kuhinji, ravno takrat ko je
bil na obisku stric Aleš. Ker je
bil malce radoveden, je pogle-
dal njena zvezka. Kasneje ji je
rekel, da ni lepo, da tako prid-
na učenka, tako grdo piše.
V praksi to sicer ne drži, am-
pak ker to niso bile šolske za-
deve, temveč samo osnutek
njene knjige, se s pisavo pač ni
trudila. Lenka je potem pove-
dala, kaj je na listih v zvezku,
in stric ga je vzel, da bi zgod-
bice prebral. Ko se je naslednji
dan vrnil, je rekel: »Waši hiši
imate pravo pisateljico.« Ko
sta zgodbico potem prebrala
še starša, sta bila ganjena in
ponosna na Lenko, mamici pa
je po licu pritekla tudi kakšna
solza.
Zvesta hči gospe
Hlognikove
To je naslov Lenkinega ro-
mana, ki ima štiriindvajset
strani in triintrideset poglavij,
ki jih je pisateljica sama na-
slovila. V načinu pisanja je
opaziti, da Lenka veliko bere.
Starši pravijo, da se je naučila
brati že pri petih letih, ko je
branje vadila tri leta starejša
sestra Katja. Veliko časa pre-
živi v knjižnici s prijateljico
Lucijo. »Vsaka knjiga je nekaj
posebnega, najraje pa imam
napete zgodbe. Sicer na televi-
ziji najraje gledam komedije,
ker če gledam kriminalke, me
je potem strah. Berem jih pa
rada. Če bom še kakšno knjigo
napisala, bo to kriminalka,
s posvetilom Kaliforniji, kjer
bi jaz rada živela. Zgodbe si
zaenkrat še nisem zamislila,«
pravi Lenka, ki mi je zaupala
tudi to, koliko denarja je že
prihranila in mi celo pokazala,
kjer ima skrit ključek, ki od-
klepa njeno blagajno. In zakaj
varčuje? Zato, da si bo kupila
igrače in dobre obleke, saj se
rada modno oblači. In gorje,
da jo kdo razjezi, kot se je to
zgodilo trgovini, ki kupcem
pošiljajo stvari, izbrane po ka-
talogu. Lenka ni dobila oble-
ke, ki si jo je tako močno žele-
la, zato je trgovini napisala
nekaj ostrih stavkov in jim
očitala, da ponujajo tisto, če-
sar potem ni mogoče dobiti.
Upam, da se bo zadeva srečno
končala, saj Lenka pravi, da
ima rada zgodbe s srečnim
koncem. Tako je tudi z vsebino
njene zgodbe, ki je na začetku
žalostna, a se srečno konča.
Govori o Janji Hlognik in
njeni hčerki Metki, ki hodi
v tretji razred. Očeta nima, ker
so ga ubili. Janja je sodnica in
zgodilo se je, da je obsodila
nedolžne ljudi, čeprav se tega
ni zavedala (bila je bolna in ni
zbrano razmišljala). To je ime-
lo posledice. Nadsodnik je do-
ločil, da se mora Janja izseliti
iz Italije. Prišlo je slovo, Metka
je morala v internat, mama pa
je odšla v Pariz. V zgodbi se je
marsikaj dogajalo, bistvo pa
je, da je Metka ves čas posku-
šala najti mamo. Na koncu ji je
uspelo in skupaj sta se vrnili
v Italijo.
Zadnje poglavje romana no-
si naslov Metkino novo življe-
nje, kjer Lenka v knjigi takole
zaključuje zgodbo: »Končno
sta prispeli do Italije. Ko so jih
sosedje zagledali, so planili na
prage in ju pričeli objemati.
Šele ko so izvedeli za Metkino
zgodbo, so začeli vpiti: >Povej
nam. povej nam!< Vsi so se šli
spodobno obleč in pogrnili so
veliko mizo. Metka jim je pri-
povedovala zgodbo in ni spu-
stila niti najmanjšega delčka.
Gospa Beglič, najboljša prija-
teljica Janje, je dobila hčerko,
ki ji je bilo ime Lila in je bila
stara dve leti. Ko je Metka ne-
hala pripovedovati, je začela
voziti voziček. Vsi gostje pa so
vpili: »ZVESTA HČI GOSPE
HLOGNIKOVE !< Čez nekaj
časa je prišel še Miha Škrabec
z Janijem -avtobusarjem.
Škrabec se je Janji opravičil za
izgnanstvo in rekel, da bo do-
bivala dvakrat toliko plače kot
prej. Jani avtobusar in Janja
sta se čez nekaj časa srečno
poročila. Metka je dobila oče-
ta. Do vseh je bil Jani zelo pri-
jazen, posebno pa do Janje in
Metke. Metko je tudi zelo lepo
vzgajal. Sosedje so imeli radi
to družino. Za dvanajsti rojst-
ni dan pa sta ji starša podarila
majhno muco. Bila je bela in je
imela sem pa ke tudi kakšno
črno liso. Na njeno veliko za-
dovoljstvo je ta muca ostala
zmeraj majhna in je zelo ubo-
gala. Janja in Metka sta bili
zelo zadovoljni z Janijem. Po-
sebej Metka, saj je dobila oče-
ta, ki ni bil zabušant in popi-
vač. >Takega se težko najde,< je
sama pri sebi vzkliknila. Vsa
družina je bila presrečna. Ko
je bila Metka stara dvanajst
let in pol, so dobili novoro-
jenčka. Bila je deklica in dali
so ji ime Nina. Na žalost mama
ni imela celo leto prosto. Niti
enega dneva ne. Zato pa je Ja-
ni peljal vsak dan Janjo in Ni-
no v mamino službo. Tam so
pogovor mami pisali na listek
in potem je ona odločila, kate-
ri je pravi krivec. Tokrat je
imela vse prav. Bili sta v po-
sebni sobi (topli, da je bila ma-
ma v službi, vendar z Nino).
Domov ju je po službi vsak
dan pripeljal Jani skupaj
z Metko. Kmalu je minilo eno
leto in mama je morala biti
v službi običajno - kot drugi.
Enoletno Nino so za dopoldne
dali v varstvo prijazni babici
Neži, ki jo je z veseljem spreje-
la. Vsa družina je lepo živela.
Imeli so tudi precej denarja.
Seveda jim ni bil naklonjen
samo denar, saj jim ni šlo zanj,
ampak tudi velika življenjska
sreča. Živeli so skupaj v sreči,
miru in večnem veselju. Ta
zgodba pripoveduje o zvesti
hčerki gospe Hlognikove. Če
hočeš biti zvest, moraš včasih
tudi skozi preizkušnje in te-
žave.«
Na koncu knjige sta starša
Lenki zapisala: »Mamica in
očka sta vesela, da Lenka in
njena sestrica Katja tako lepo
čutita v dekliških srcih, da sta
polni veselja in dobrih misli.
Ker je to drobno pisanje sad
otroške volje, radosti nad
ustvarjanjem in tudi nadarje-
nosti, bi bilo mamici in očku
žal, če bi ves trud ostal le v ro-
kopisu. Zato sta se tudi odloči-
la za natis pričujoče knjižice.«
DAMJANA SEME
Mala pisateljica Lenka.
Lenka in Katja Gložančev.
Vesela družina Gložančev, ponosna na Lenkino literarno delo,
ki bo spomin na rosna otroška leta in njen način razmišljanja.
St. 26. - 29. {unij 1995
PISMA BRALCEV
22
ODMEVI
Odgovor celjskega
župana
Spoštovani gospod Rozman,
tajnik Združene liste Celje!
Priznati moram, da meje Va-
še pisanje začudilo. Pa ne toli-
ko zaradi vsebine, kot zaradi na-
čina Vašega pasivnega reagira-
nja.
Pišete namreč, da "kot član
Teharske komisije pri Mestni
občini Celje, kije bila neposred-
no udeležena pri organizaciji te
slovesnosti, ne morem molčati."
Zakaj ne morete molčati zdaj,
molčali pa ste kot član Organi-
zacijskega odbora in sicer tako,
da ste se na 1. sklicano sejo (dne
5/6-95 v Narodnem domu)
opravičili, na 2. seji (dne 13/6-
95 na Teharjih) pa ste bili v nje-
nem uradnem delu brez pri-
pomb.
Vaše ogorčenje bi razumel, če
bi odgovore na vprašanja, ki jih
javno zastavljate meni, iskali na
teh sejah, predlagali drugačne
rešitve in me - kot župana, ki
Vas je imenoval v Organizacij-
ski odbor - opozorili, da se ne
strinjate s pripravami, da se po
vašem dogajajo nepravilnosti
ter da v odboru ne upoštevajo
Vaših pripomb in predlogov. Pa
tega niste storili in ste se molče
strinjali!
Ob tem Vas želim opozoriti
in spomniti na nekaj dejstev:
-	seznam prireditev in praz-
novanj v Mestni občini Cetje za
leto 1995 je bil obravnavan na
4. seji Občinskega sveta, dne
30/3-1995;
-	na predlog svetnika SKD je
bil seznam dopolnjen s priredi-
tvijo: "50-letnica tragičnih do-
godkov in povojnih pobojev v
taborišču Teharje in okolici";
-	Občinski svet je o dopolni-
tvi glasoval in 50-letno spomin-
sko obeležje sprejel med prire-
ditve Mestne občine Celje, za
katere le-ta po sklepu Občin-
skega sveta zagotavlja finančna
sredstva, organizacijske pripra-
ve ter ureditev prireditvenega
prostora;
-	kot za vse druge prireditve
Mestne občine Celje sem tudi za
omenjeno imenoval organiza-
cijski in častni odbor; predsed-
nikovnje častnemu odboru je
prevzel predsednik Občinskega
sveta g.Oset, organizacija pa je
bila zaupana Teharski komisiji
(to je komisiji Občinskega sve-
ta, sestavljeni iz vseh parlamen-
tarnih strank), dopolnjeni še s
tremi Člani (dva člana občinske-
ga odbora za finance in pred-
stavnik KS Teharje);
-	priprave na prireditev niso
bile tajne in vabljeni ste bili na
obe redni seji Organizacijskega
odbora, kakor boste tudi na tret-
jo, kjer bo podano poročilo o iz-
vedbi ter finančnih stroških;
-	dvome o izobešenih zasta-
vah je pojasnila novinarska kon-
ferenca, sklicana v imenu pred-
sednikov častnega in organiza-
cijskega odbora dne 15/6-1995
v Narodnem domu:
"Zakon o grbu, zastavi in
himni Republike Slovenije ter
o slovenski narodni zastavi"
(Ur.l. RS, št. 67/94) govori o
obliki in načinu izobešanja slo-
venske narodne zastave, ki oz-
načuje pripadnost slovenskemu
narodu, je belo-modro-rdeče
barve in lahko po zakonu visi
ob državni zastavi; v zgodovini
Slovencev so jo uporabljali že
v 19. stoletju, nosili Maistrovi
borci, partizani, domobranci in
bila je prva zastava samostojne
Slovenije.
Menim, daje bila mestna ob-
čina, glede na potek opisanih
dejstev, dolžna sodelovati. Za-
to je tudi organizirala spomin-
sko slovesnost, toda brez bre-
mena odgovornosti Celja ali
njegovih občanov do preteklih
dogodkov.
Z nekaterimi besedami, izre-
čenimi na žalni slovesnosti, se
tudi sam ne strinjam, vendar
smo v demokratični družbi, ki
v mejah zakonitega dopušča
svobodo govora in različnost.
Tudi vašo pravico do drugačne-
ga mnenja.
Vašo zahtevo za izstop iz
članstva Teharske komisije na-
slovite prosim na Občinski svet,
to je organ, ki Vas je imenoval
in Vas lahko tudi razreši.
JOŽE ZIMŠEK,
župan Mestne občine
Celje
Pismo podpore
županu Celja
Gospod Rozman je 22. junija
objavil članek v Novem tedni-
ku, na katerega ima naša stran-
ka SNS (Slovenska nacionalna
stranka) pripombe oziroma se z
njim sploh ne strinja.
V članku je govor o žalni slo-
vesnosti na Teharjah in o zasta-
vi, ki naj bi bila domobranska.
Po našem mnenju je župan Ce-
lja ravnal modro in pravično in
v tem primeru je to njegov ve-
lik prispevek k spravi. Upamo
pa, da gospod Rozman ni obre-
menjen s preteklostjo, zato je
vendar še premlad. Žrtve na Te-
harju so bili Slovenci in zasta-
va je bila tudi slovenska. Nera-
zumno in neetično bi bilo delo-
vati drugače, kot seje delovalo,
tudi general Maister, osvobodi-
telj Maribora se je bojeval pod
to zastavo, čudno da Rozman ne
kritizira tudi njega. Zato popo-
piramo župana Celja Jožeta
Zimška, ki je vložil veliko svo-
jih sil v projekt slovesnosti in
sprave na Teharju. Le kdo ne
more razumeti, da so Teharje
napor generacij, da se preseže
sovraštvo in prispevek k miru
med Slovenci. Trdno upamo, da
bo tako. Komunisti pa morajo
priznati svojo zgodovino. Gos-
podu Rozmanu pa še tole: mar-
sikatera volilna baza bi bila ve-
sela, da ima takšnega sposobne-
ga in prodornega župana kot je
naš.
ŽARE PREZELJ,
Predsedstvo SNS
Celje
Sonce, glasba in
ogorčenje
Lepa sončna nedelja je bila in
veliko ljudi je prišlo peš ali s
svojimi jeklenimi konjički na
Celjsko kočo, da se razvedrijo
in zaplešejo ob prijetnih zvokih
ansambla Vinka Cverleta. Gos-
pod Knez kritizira nas organi-
zatorje, tudi mi si bomo drznili
omeniti, daje verjetno tisti dan
vstal z levo nogo.
Veliko gostov je bilo zado-
voljnih in želeli so, da še več-
krat ponovimo takšna srečanja.
Vsi "muzikanti" amaterji, god-
ba na pihala iz Rogaške Slatine
so bili zadovoljni (gospod Knez
je izjema). Zahvaljevali so se za
dobro počutje, glasbo, hrano,
razpoloženje in mrzlo pijačo.
Zakaj torej laž in obrekovanje
v NT? Boli nas, ko piše, da ni-
smo izrekli nobenemu besedice
"hvala". Vsem nastopajočim
smo se zahvalili, vodje ansamb-
lov pa so dobili lepa priznanja
za 1. srečanje amaterjev muzi-
kantov in nagelj!
Tonski mojster (iz Maribora)
se je zelo potrudil. Res je g.
Kneza opozoril, naj stopi bliže
k mikrofonu, vendar to njemu
ni bilo mar. Poslušali smo ka-
sete in ni bilo pripomb. Vsi so
bili zadovoljni, ker so dobili po-
snetke svoje skladbe za spomin.
Znan pregovor (če ga malo
spremenimo) pa pravi: "Če fav-
šija bi gorela, bi Celjska koča
tisti dan zgorela".
DRAGO SIVKA,
VINKO CVERLE,
JOŽE ŠANTL
Popljuvana
voznica
Ravnokar prebiram članek
Popljuvana voznica. Ogorčena
sem nad tem, kar piše v njem,
pa ne o pljuvanju, ampak o tem,
kako smo državljani nemogoči
in ne vem kakšni vse, da ne upo-
števamo naše policije in inšpek-
torjev. Ne morem si kaj, da bi
se mi ob tem "jokanju" ne po-
rajala misel, da imamo pač tak-
šno policijo in oblast, kakršno
si zaslužimo in obratno, da ima-
jo policaji in oblast takšne dr-
žavljane, kakršne si zaslužijo.
Groza, da je izrečenih toliko
besed moledovanja in obupava-
nja, kako so nemočni. Kaj je res
prišel čas, ko bodo policaji in
inšpektorji (pa še kdo drug bi
se našel) potrebovali nekoga
"tretjega" (trojke so bile baje
ukinjene in prepovedane), da bo
namesto njih opravljal njihovo
delo?
Čudno, da zna država od nas
navadnih smrtnikov izterjati do-
hodnino, plačila položnic za
elektriko, vodo, TV in razno
drugo. Na vse pozive oblasti se
moramo odzivati tako, kot to od
nas zahtevajo, če ne, nas ti isti
policaji privedejo.
Ali moramo res biti na milost
in nemilost prepuščeni vsem in
vsakomur, imeti denar za potre-
be države in bogokletno priča-
kovati od tistih, katere plačuje-
mo, da bodo delali red in skr-
beli za zakonitost? Ali so to poj-
mi kakšne nove "pravne drža-
ve", da "znanim" ni treba upo-
števati predpisov, se držati re-
da, da lahko žalijo oblast in nje-
ne predstavnike, da za njih ne
veljajo norme, ki so za vse os-
tale znane in jih moramo upo-
števati, in se na koncu, daje me-
ra res polna, "jokati" po časo-
pisih, kakšne državljane imajo
in kako jim na "žalost" nič ne
"morejo"?
Res čudno, zamenjati bo po-
trebno ljudi.
JOŽICA KOLENC,
Celje
Razkriti svetinski
separatisti
Gospodje štorske občine, ob
prebiranju članka "Razkriti sve-
tinski separatisti" v Tednikovi
prilogi Pipec, me je oblil mrzel
pot. Ne vem, kako si dovolite
javno sramotiti ljudi, kijih ho-
čete podjarmiti na vsak način in
ne glede na sredstva, kijih upo-
rabljate ter javno sramotiti g. Jo-
žeta Zimška, ki nima nič pri na-
šem trudu, da ostanemo v celj-
ski občini.
Gospodje občinski stražniki,
ki imate svoje metode vohunje-
nja, bodite pazljivi, ko boste
drugič prišli na Svetino. Ker vi-
dimo, da smo tarča vohunjenja,
zasledovanja in nadziranja na-
ših krajanov, smo prisiljeni tu-
di sami organizirati protiobveš-
čevalno skupino in s tem zašči-
titi naše krajane pred različni-
mi upadi v zasebnost naših kra-
janov Svetine.
Ali se sploh zaveda strahopet-
ni avtor članka, kaj pomenijo
besede kolovodja in separatisti,
ali nas primerja z Balkanom?
Moje mnenje je ravno nasprot-
no. Ali smo mi kakšni zarotni-
ki, ki smo se dvakrat soglasno
odločili za občino Celje? Kje je
demokracija?
Človekove pravice so bile
dvakrat poteptane, toda Svetin-
čanov ne boste nikoli podjarmi-
li, razen nekaterih koristoljub-
nežev, ki gledajo samo z zaprti-
mi očmi. Toda vedite, večina je
in bo vztrajala, dokler ne bomo
dosegli svojega zadanega cilja.
Glede svetinske godbe, ki je
ena najboljših daleč naokoli z
dolgoletno tradicijo, ki naj bi
igrala po vašem mnenju v va-
šem članku za Mestne klošarje,
pa bi rekel, daje to nedopustna
sramota. Če bi to vedel Vrhov-
ski Anzek, dogoletni kapelnik,
bi se obrnil v grobu.
Glede skrivnosti podatkov, ki
bi lahko ogrozili varnost mlade
občine Štore mislim, da ste sa-
mi sebe ogrozili z objavo laž-
nih podatkov.
Za konec pa še zagotavljam,
da bo celjska zastava visela na
svetinskem zvoniku!
Zato Svetinčani, ne dajmo se,
borimo se, dokler naš skupni cilj
ne bo dosežen.
IVAN PESJAK,
član iniciativnega odbora
Svetina
PREJEL*
SMO
Resnica o
slovenski zastavi
Če bi imela samostojna Slo-
venija pravično in pošteno vla-
do, bi lahko pričakovali, da se
bo v razpravo o izvoru in poja-
vu slovenske zastave v zgodo-
vini oglasil tiskovni urad pri Mi-
nistrstvu za kulturo in pojasnil
slovenski javnosti,da spadajo
začetki slovenske narodne za-
stave v čas po marčni revoluci-
ji, to je spomladi 1848, ko so
člani društva Slovenija na Du-
naju objavili politični program
Zedinjene Slovenije.
Ko se je po 1.1860 začela v
Avstriji ustavna doba, so pri nas
na Slovenskem nastopale Čital-
nice (1861 -1868), katerih glav-
ni namen je bil buditi v ljudeh
slovensko narodno zavest.
Spomladi 1862 je tudi Celje do-
bilo takšno Čitalnico.
Šest let pozneje so na pobu-
do mladoslovencev začeli orga-
nizirati tabore, ki so bili velika
ljudska zborovanja na prostem.
Na fotografijah, ki so se ohra-
nile iz tistih let, lahko vidimo,
kako so udeleženci taborov pri-
hajali z vseh strani na vozovih,
okrašenih z zelenjem, smrečica-
mi in slovenskimi narodnimi za-
stavami (rdeča, modra, bela).
Tabor v Ljutomeru (9.avgusta
1868), v Žalcu (septembra
1868), v Šempasu pri Gorici in
drugod.
Slovenci smo imeli svojo na-
rodno zastavo brez simbolov že
v stari Avstriji. Z razpadom A v-
stro-Ogrske in nastankom Drža-
ve Slovencev, Hrvatov in Srbov
(29.oktobra 1918), smo postali
svobodni. Slovenski vojaki, ki
so po razsulu habsburške arma-
de ob Piavi prihajali domov, so
pripovedovali, da je bila Gori-
ca vsa v slovenskih narodnih za-
stavah.
Po nastanku Kraljevine SHS
1. decembra 1918 smo Sloven-
ci ob državnih praznikih izobe-
šali slovenske narodne zastave.
Vse do uvedbe šestojanuarske
diktature 1. 1929. Tedaj je drža-
va prepovedala uporabo imena
Slovenija, Slovenci. Beograjska
vlada je razglašala, daje naš na-
rod le pleme skupnega jugoslo-
vanskega naroda. Od jeseni
1929 smo živeli Slovenci v
upravni enoti z imenom Drav-
ska banovina. Integralno jugo-
slovanstvo se je končalo z dr-
žavnimi volitvami 1.1935. Te-
daj niso več prepovedovali ime-
na Slovenija in uporaba sloven-
ske narodne zastave je bila do-
voljena. Seveda,do prihoda
okupatorjev.
Ob koncm 2.svetovne vojne
1. 1945 smo dobili Slovenci za-
stavo z rdečo petokrako zvez-
do, kar je bilo sklenjeno na pos-
vetovanju članov CK KPJ, par-
tizanskih poveljnikov in politič-
nih funkcionarjev v Stolicah pri
Krupnju 26.septembra 1941.
Posvetovanje je vodil general-
ni sekretar CK KPJ Josip Broz-
Tito. Slovenijo sta na tem pos-
vetovanju zastopala Miha Ma-
rinko ter Franc Leskovšek-Lu-
ka. 0 tem piše v svojih spomi-
nih dr.Makso Šnuderl.
Ideološki simbol rdeče peto-
krake zvezde je Titova Jugosla-
vija prevzela od Sovjetske zve-
ze. Vsakdo, ki pozna ta razvoj,
bo vedel, da gre za komunistič-
ni simbol, ki gaje partija bolj-
ševikov uveljavila že 1. 1912.
Naziv tovariš pa je bil sino-
nim za komunista.
V našem tisku večkrat zasle-
dimo trditve nekaterih tovari-
šev, da so domobranci onečastili
slovensko zastavo. Le s čim naj
bi jo onečastili? Z nobenim sim-
bolom. Če gre za onečaščenje
slovenske zastave, potem je bi-
la onečaščena z ideološkim sim-
bolom rdeče petokrake zvezde.
Prof. DANE HRIBERŠEK,
Celje
Kje je naša
državna zastava?
25. 6. 1995 je državni praz-
nik, dan državnosti, ki naj bi ga
spoštoval vsak državljan Slove-
nije, toda na žalost ni tako. Ne-
katerim gospodom ni toliko do
našega praznika države Slove-
nije, da bi izobesili našo držav-
no zastavo, bolj je bil pomem-
ben praznik občine Štore. Ta-
krat je visela naša zastava in po-
leg nje še vsiljena zastava obči-
ne Štore. Čeprav zastava obči-
ne Štore ni visela dolgo, ker je
bila odstranjena na željo kraja-
nov. Imam pa vprašanje za g.
svetnika Leopolda Vrbovška,
zakaj ni izobesil državne zasta-
ve na dan državnosti, ali mu ni
bila to dolžnost?
Ali ni to sramotno dejanje
svetnika, ki ne spoštuje niti dr-
žavnega praznika?
Sodeloval sem v desetdnevni
vojni in takrat sem spoznal, ko-
liko mi pomeni svobodna Slo-
venija. Zato se počutim osramo-
čenega kot tudi drugi krajani
Svetine, ki so ravno tako zaved-
ni Slovenci. Če je že gospod
svetnik pozabil izobesiti držav-
no zastavo, je nismo pozabili
izobesiti krajani in gasilci sami
in še sedaj mirno valovi v vetru
in dežju.
IVAN PESJAK,
Svetina
Kako do
sanacije TVO
S tem pismom se obračamo
na vas, da obvestimo o oprav-
ljenih nalogah v TVO, ki bi lah-
ko pripeljale do sanacije razmer.
Glede na to, da do danes ni
bilo mogoče doseči dogovora s
stavkovnim odborom za nada-
ljevanje dela, predlagam, da se
oblikuje sanacijska ekipa iz zu-
nanjih članov za obdobje 6 me-
secev, ko se bi pokazala ocena
ali je bil predlog za stečaj eno-
stranska odločitev zaposlenih,
spodbujena s strani sindikalne-
ga poverjenika ali strokovna od-
ločitev.
Za nadaljevanje stavke so še
vedno glavni razlog neizplača-
ne plače. Po vseh pogovorih z
Banko Celje, Mestno občino
Celje, Ministrstvom za gospo-
darske dejavnosti, Ministrstvom
za delo, socialo in družino ter
veliko večino upnikov in kup-
cev, sredstev za plače ni. Tako,
da ni izpolnjena prva in edina
stavkovna zahteva. Še več, nih-
če od navedenih ni izkazal pri-
pravljenosti za konkretno po-
moč in sodelovanje, čeprav sem
že v aprilu prosil za kredite v
bankah, krepil poslovne pove-
zave, saniral vire, odpiral nove
terjatve in bi s tem zagotovil bo-
doče prilive, tudi plače.
Uspešnost zastavljenih nalog
seje pokazala že v tem mesecu,
dokaz so naročila, osebni kon-
takti, osebni obiski, želje, po-
nudbe in vse drugo. Žal pa, za-
radi stavke in sklepa sodišča, da
za vsako razpolaganje s svoji-
mi stredstvi tovarna pridobi
predhodno soglasje stečajnega
senata, ni bilo realizacije, s či-
mer se je prekinila kontinuiteta
začeteka poslovanja po mojem
programu na zelo grob način od
prevzema funkcije v aprilu
1995. Ker v prvi polovici me-
seca ni bilo praktičnega odziva,
sem zastavil enostavno prošnjo
oz. apel za borih 20.000.000,00
SIT, ki bi jih vrnili in ne dobili
nepovratno. Vendar, več kot
uradne moralne podpore ni po-
kazal nihče.
Tako početje pa vsekakor ni-
so razumeli tuji partnerji, ki so
bili osebno v tovarni ter so za-
gotavljali plasma večjih količin
v opuščena trga Avstrije in Hr-
vaške ter bio programa v Nem-
čijo. Dodati moram njihovo
skupno misel, da ravnanje zpo-
slenih v TVO samo zavira na-
predovanje podjetja in dodajam,
da ne verjamem, da bi bil ob-
stoječi team sposoben za nadalj-
njo proizvodnjo, ker je dejan-
sko strokovno prešibak za lasten
razvoj in poslovanje v novih
razmerah. Tudi zaradi tega se
zavzemam za takojšnje obliko-
vanje sanacijske ekipe z zuna-
njimi strokovnimi člani, sicer je
po enomesečni prekinitvi dela
vsaka bitka za TVO v obstoječi
obliki izgubljena.
Na koncu pa še to. Ali bi se
lahko z ukrepi poslovodnega or-
gana po Zakonu o delovnih raz-
merjih našla zadovoljiva reši-
tev? Ko pa vendar delojemalec
postane delodajalec le po črki
zakona, ne pa po materialni raz-
liki. Sicer pa, kako uspeti z de-
lom brez delavcev?
BRANE TERNOVŠEK,
direktor TVO
Škofja vas
Za prostor pod
soncem
Sem bolnik z luskavico, za
katero bolujem že 36 let. Koli-
ko ponižanj dem doživela, ne
bom opisovala, ker bi potem bi-
PODJETJE ZA RAČUNALNIŠTVO,
TRGOVINO IN STORITVE
PE CELJE, Cesta na Dobrovo 9, telefon: 411-927,31-901, fax: 31-901, od 8. do 16.ure
486SX-33,4MB RAM, 420 C0NNER, COLOR ni 101.801 SIT	~
486DX2-80,4MB RAM, 420 CONNER, COLOR ni 116.229SIT	Uene SO
486DX4-100,4MBRAM,420CONNER, COLOR ni 122.857SIT	veljavne
na dan
Zahtevajte ponudbo - obročno odplačevanje!	19-6-1995!
Št. 26. - 29. junij 1995
23
PISMA BRALCEV
lo pismo predolgo. Zadnje leto
se je luskavici pridružila še
sklepna revma, ki mi povzroča
največ težav. Bila sem že ope-
rirana na prstih desne noge, ki
so bili zviti od revme. Priznano
imam invalidnost druge katego-
rije, kar pomeni, da sem štiri
ure upokojena, štiri pa delam,
čeprav težko, ker imam daleč do
avtobusa. Zdravniki specialisti
(ortoped, revmatolog, dermato-
log, psihiater) so že večkrat po-
dali mnenje in priporočilo za
zdraviliško zdravljenje, kar mi
je konzorcij že večkrat odobril.
Tudi letos je bilo podano
mnenje in priporočilo speciali-
stov za zdraviliško zdravljenje,
toda konzilij je odbil zdravlje-
nje. Tudi na pritožbo v Ljublja-
no sem dobila negativen odgo-
vor. Sprašujem se in po pravici
povedano meje strah, komu naj
sploh zaupam. Specialisti so
zdravniki in če nekaj napišejo,
bi se moralo upoštevati. Tudi
konzilij so zdravniki, ti pa od-
bijejo, kar specialisti priporoča-
jo. Zdravnik ne zaupa zdravni-
kom, kako naj bolnik zaupa
zdravniku, to so stvari, ki mene
kot bolnico s precej načetim
zdravljem zelo skbi. Zdravnik,
ki bolnika osebno vidi pa nekaj
priporoča, konzilij, ki so pa tu-
di zdravniki, ki pa bolnika ne vi-
di samo na podlagi lastninskih
dokumentov, v katerihje pripor-
čilo "za", potem reče "ne". To
se mi zdi zelo narobe in mislim,
da se bodo take stvari morale
urediti, da bodo zdravniki zau-
pali zdravniku, pa bo med pre-
bivalstvom manj stresov in raz-
nih duševnih stisk, ter lepši pro-
stor pod soncem. Meni sedaj os-
tane samo še moja služba. V
službi bom še prosila za pomoč
za zdravljenje. Upam, da bodo
razumeli mojo stiso in težavo,
ter mi pomagali, pa čeprav niso
zdravniki.
LJUDMILA ROZMAN,
Laško
V skupini za
samopomoč
Živimo v desetletju starejših.
Podatki o slovenskem narodu so
vznemirljivi, saj kažejo, da smo
zgarana, ostarela generacija.
Vedno več je nad 65 let starih,
ki že spadajo med jesensko cvet-
je. Do konca tisočletja nas bo
še več - preveč -4n vse kaže, da
bomo do tedaj na evropski les-
tvici na najvišjem klinu.
Starost nam z vsemi težava-
mi naj ne bo nadloga, saj zna
biti tudi lepa, če bomo to zmo-
gli in sami hoteli in zato tudi sa-
mi kaj postorili.
Sredi Šmarja, v objemu vzvi-
šenega sv. Roka in ponižne
sv.Barbare, stoji Dom upoko-
jencev. V njem živi 200 oskr-
bovancev, pokrctnih, manj po-
kretnih in nepokretnih. Zanje
skrbi prizadevno, prijazno in us-
trežljivo osebje, za delo s temi
ljudmi posebej usposobljeno.
Dom je zelo lep. V vhodni avli
te preseneti vodomet. Tople bar-
ve, svetli prostori, domiselni
okraski vsepovsod dokazujejo,
daje v tem domu domače in pri-
jetno. Mavrične barve, viseče in
stoječe zelenje, daje občutek to-
pline in domačnosti. Dom že vr-
sto let vodi prizadevna, podjet-
na in iznajdljiva ter neutrudlji-
va direktorica Zinka Šramel. S
svojimi sodelavci je lahko po-
nosna na uspehe in zadovoljs-
tvo oskrbovancev, ki so našli tu-
kaj svoj poslednji dom, lep, to-
pel, domač in prijazen.
Videla sem že več domov v
raznih krajih Slovenije, a šmar-
ski je nadvse lep zunaj in zno-
traj, kar ne bodi slavospev am-
pak resničnost. Sem 80-letnica,
živim še doma, večji del osam-
ljena, pa zlahka povem, da bi
odšla v ta dom brez težav, brez
vseh predsodkov in pomislekov,
saj na preostalo jesen življenja
otožnosti in samote ne bom pre-
ganjala sama - veliko nas bo. Le
hoteti je treba in se vključiti v
vsa ponujena sodelovanja. Živ-
ljenje v domu spoznavam pob-
ližje, saj so tudi v šmarskem do-
mu ustanovili skupine za samo-
pomoč, ki nimajo nič opravka z
denarjem, kot bi kdo mislil. To
so skupine 10-12 varovancev,
ki jih vodijo za to usposobljeni
kadri - zunanji in notranji sode-
lavci.Varovanci si s tem krajša-
jo in izpopolnjujejo čas. Vodi-
teljica ali pa sami izberemo vse-
bino pogovora s prijetnim uvo-
dom. Temu sledi posrečeno kle-
petanje. Vsaka udeleženka se s
svojim prispevkom vključi v po-
govor, to odobrava, ono graja,
primerja z nekoč in danes. Ne
boste verjeli, kaj vse je slišati.
Zaključku sledi še pogovor ob
kavici, osvežilni pijači ali ob ko-
zarčku rujnega vinčka in posla-
sticah. To ni recept "videla, ka-
zala, rekla ", to je način, kako
doseči, da se človek odpre, da
je pripravljen sodelovati, govo-
riti in poslušati druge in videti
tudi kaj vedrega in veselega.
Udeleženke skupin so živahne
sogovornice, ki pomagajo in
prispevajo, da čas hitreje mine-
va, nekoliko drugače kot sicer.
Verjamejo, da starost ni nadlo-
ga in da je življenje lahko tudi
praznik.
Zame je bilo nepozabno do-
živetje, ko sem postala zunanja
članica skupine za samopomoč.
Zlahka sem se vživela in vklju-
čila mednje.
Zadovoljna ugotavljam, da
sem jim dobrodošla, saj so me
prijazno sprejeli medse. Ne bi
bilo slabo, če bi bilo še več zu-
nanjih članov takih skupin za
samopomoč.
M.L.
ZAHVALE,
POHVALE
Deset let
žrtvovanja
Čas neusmiljeno hiti in steka
se deseto leto, ko sva prvič pre-
stopili prag šole Miha Pinter na
Dobrni. Lepa mogočna stavba,
urejena okolica in veliko igriš-
če s športnimi rekviziti daje ob-
čutek, da so tu dobri gospodarji
in zadovoljni šolarji. Ko sva
vstopali v to hišo, ki naj bi deli-
la učenje in nadomeščala dom,
sva bili plahi in negotovi, a obe-
nem polni pričakovanj in upa-
nja. Moja Alenka seje tesno sti-
skala k meni, čeprav se je prej
tako veselila šola in si skrbno
pripravljala torbico. Zdaj bo pr-
vič prišel čas, ko se bova mora-
li za ves teden ločiti.
V mojem srcu je bila žalost
in bolečina ob misli, da bo mo-
ral moj otrok, ki je drugačen,
potreben veliko topline in lju-
bezni, ostati tu, med tujimi ljud-
mi, ki sva jih danes tu srečali.
Toda že prvo srečanje in vtisi
so dali veliko poguma in upa-
nja, da bo tu za našega šolarčka
prava pola in drugi dom. Vsi so
bili tako prijazni, razumevajoči
za najino stisko in polni dobre
volje in optimizma.
Težko je na list papirja izliti
potrpljenje, ljubezen in požrtvo-
valnost, s katero so obdani ljud-
je, ki delajo v tem zavodu. Ka-
dar je prišla kriza in otrokovo
hrepenenje po domu, so nama
neutrudno stali ob strani in na-
ma pomagali premostiti vse ti-
ste težave, ki so povezane z lo-
čitvijo od doma. Danes, po de-
setih letih, sem jim vsem za vse
neskončno hvaležna. Naša
Alenka se je naučila pisati in
brati, čeprav smo živeli v pre-
pričanju, da so to prevelika pri-
čakovanja. Zdaj smo srečni, če
počasi kaj prebere in napiše, po-
nosna pa je ona in se čuti ena-
kovredno drugim otrokom. Vsa
ta leta smo preživeli v trdnih sti-
kih in sodelovanju z vsemi na
šoli z željo, čim več doseči pri
otroku.
Moram povedati, da sem
mnogokrat prišla nenapoveda-
no in ob različnem času in ved-
no so bili otroci v najlepšem
redu, učiteljice pa vedno na raz-
polago za pogovor. Niti enkrat
v vseh teh letih nisem imela ob-
čutka, da sem prišla ob nepra-
vem času. Pa najsi bo gospa rav-
nateljica, socialne delavka, uči-
teljica ali kateri koli v šoli. Nik-
dar niso s slabo voljo pripeljali
otroka k telefonu, če sem ga kli-
cala. Vsem v hiši lahko izrečem
srčno pohvalo in zahvalo, za vse
tiste male in velike stvari, s ka-
terimi se žrtvujejo za te naše
večne, velike in male otroke.
Naj ostanejo vsi lepi trenut-
ki, ki smo jih skupaj doživljali,
povezani v šopek prijetnih spo-
minov, obdan z biseri razdaja-
nja in žrtvovanja za lepše živ-
ljenje naših otrok.
Vsem in za vse, za vsak biser
sreče, prisrčna, iskrena hvala!
Iskrena zahvala tudi g. Mi-
hevc Ervinu in Ediju, ki vozita
naše otroke v šolo in domov.
JOŽICA LENIČ,
Šentjur.
Vrtčevski žur v
Petrovčah
Šolsko leto je zopet naokoli.
Čas počitnic se je začel tudi
otrokom v vrtcih in posebno
malim šolarjem, ki so se za ved-
no poslovili od vrtca. Lep za-
ključek z bogatim programom
so pripravili varovanci s tovari-
šicami VVZ Petrovče.
Tisti najmlajši, našemljeni v
račke, so pogumno kobacali po
plesišču in prav po godu jim je
bil aplavz občinstva. Malo več-
ji od njih so pokazali, da so že
kar mojstri v posnemanju ple-
sov. 3-4 letniki so plesali s pi-
sanimi trakci okoli rok. 4-5 let-
niki so z ročno izdelanimi po-
tovalnimi torbami odšli na po-
čitnice.
5-6 letnikom je čudovito us-
pela plesna točka na skladbo
Agropopa Tralalali-tralalala.
Mali šolarji pa so za zaključek
pripravili svojo himno in kav-
bojski ples.
Program, ki je bil prisrčen,
vesel in zabaven, v katerega pa
je bilo vloženo tudi veliko ur de-
la. Po nastopu vseh skupin je
sledila predaja ključa. Mali ma-
turanti so prejeli potrdila o
opravljenem programu za pri-
pravo na šolo in spominska da-
rila. Prav vsi otroci, pa so kot
darilo dobili raznobarvno kapo
s šiltom. Pozornost tovarišic, ki
je vredno pohvale. In kot pika
na i je sledila pogostitev s send-
viči, sokom in sladkimi bon-
bončki. Po vsem tem pa Še pro-
sta zabava za vse radožive va-
rovance in njihove starše in pa
seveda srečelov.
Za lepe dobitke so poskrbele
kar tovarišice same, saj so od-
poslale kar 100 prošenj delov-
nim organizacijam, trgovinam,
zasebnikom. In njihov odziv je
bil kar velik.
Tovarišice in vsi zaposleni
VVZ Petrovče so nam zopet pri-
pravili res lepo popoldne in nam
polepšali deževen in turoben
dan. S počitnicami se začenja
tudi čas dopustov vzgojiteljic in
varuhinj. Preživite ga čim lep-
še, saj ste si ga zaslužile s svo-
jim celoletnim neomajnim de-
lom z našimi otroki, z nastopi
in predstavami, ki ste jih pri-
pravljale za nas skozi celo leto.
In ostanite še naprej tako dobre
tovarišice.
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
Prijazno skozi
prvi razred
Zaključili smo prvo šolsko le-
to. Končali smo prvi razred.
Naši otroci so tako negotovo,
zaskrbljeno stopili prvi šolski
dan, v prvi razred.
Sprejela ste njih in nas, vi, to-
varišica Sabina Vizjak. Z naši-
mi otroki smo tudi mi zopet sto-
pili v vaš prvi razred. Tako to-
plo in prisrčno ste nas sprejeli.
Našim otrokom ste postali dru-
ga mati, mati, ki zna učiti, po-
slušati, razumeti in voditi svoje
otroke po poti novega življenja.
Osrečevali ste jih s svojim na-
smehom, dobro voljo in potr-
pežljivostjo. Imeli so vas radi in
vaše besede, naročila so jim po-
stala sveta. Pomagali ste jim
premagovati ovire vsak dan, ce-
lo leto. Z vami so se učili opa-
zovati naravo, živali, ljudi, z va-
mi so zoreli in odraščali. Sreč-
no in varno ste jih pripeljali do
konca šolskega leta. Šolo ste jim
naredili prijazno, po željah na-
ših otrok, ki so bili letos tudi va-
ši. Srečni so bili naši otroci in z
njimi smo bili srečni tudi mi.
Ob dnevu slovesa nismo ime-
li besed, v oči so nam silile sol-
ze, v grlu nas je tiščalo, čeprav
bi vam bili vse to radi povedali.
Naj vam besedica hvala pove še
veliko več. Delo z otroki naj vas
še naprej osrečuje in daje novih
moči v naslednjih letih pouče-
vanja. Ob koncu naj se zahva-
lim še vsem, ki so kakorkoli
prispevali, da je bilo to šolsko
leto tako lepo in doživeto našim
otrokom, otrokom 1. b razreda
II. Osnovne šola Celje s tovari-
šico Sabino Vizjak.
PAVLIČ DARINKA,
predstavnica sveta staršev
na II. OŠ Celje
Hvala
vzgojiteljicam
Končno je prišel težko priča-
kovani četrtek. Tako zelo smo
se ga veselili in tako zelo upali,
da bo popoldne sijalo sonce.
Vsi; otroci, starši in vzgojitelji-
ce, ki so naše malošolarje
spremljale v deževnih in sonč-
nih dneh minulega šolskega le-
ta.
Vreme nam ni bilo naklonje-
no, saj so oblaki minuli četrtek
že od jutra zastirali nebo, in ko
je napočil čas zbiranja na Grič-
ku, je pošteno deževalo. Piknik
Medvedkov in Petelinčkov, ma-
lošolarjev iz enote Kajuhova
VVZ Anice Černejeve v Celju,
smo zato doživeli pod streho go-
stišča na Gričku in se ob tem
vseeno imeli zelo lepo. Ob pri-
srčnem glasbenem in recitacij-
skem nastopu naših otrok smo
starši občudovali zavzetost,
energijo in ljubezen do dela z
malčki, ki sojo ne le ta dan, am-
pak vse leto, kazale vzgojitelji-
ce Majda, Marta in Nataša. Lič-
no mapo z značkami, diploma-
mi, priznanji, ki so jih malošo-
larji osvojili preko vsega šolske-
ga leta, zadnjo, 4. številko ča-
sopisa Mi, malošolarji, v kate-
rem so nam sporočali, kaj so
zadnje tri mesece počeli, veli-
kanski spominski svinčnik in za
piko na i še živopisano majčko
z natisnjenim sončkom ter pod-
pisom vseh sošolcev in vzgoji-
teljic, so naši malošolarji dobili
za lažje slovo od vrtca. Starši pa
smo se ob tem spomnili še, ka-
ko so naši otroci z Majdo, Mar-
to in Natašo pletli volneni šal
za dedka Mraza, uric, ki smo jih
v skupnem druženju preživeli v
vrtcu Kajuhova, nepozabnih
dni, ki so jih malošolarji preži-
veli v spremstvu vzgojiteljic
preživeli na Glažuti, mi pa zdaj
njihovo radost podoživljamo ob
gledanju video kasete.
Zato, Majda, Marta in Nata-
ša - iskrena hvala za vse, kar ste
naredile za naše malošolarje. In
vedite, da je slovo za tiste, ki
vrtec dokončno zapuščamo, tež-
ko, tisti, ki imajo za letošnjimi
malošolarji še mlajše kratkoh-
lačnike, pa vedo, komu jih bo-
do zaupali, ko prerastejo pleni-
ce.
V imenu staršev
MARINA ŠKATARO,
Celje
Tabor v Fiesi
Tabor ljubezni in dobrote
med Korošci v Fiesi, to je pravi
naziv za čudovite dneve, ki jih
je organiziral Center za social-
no delo iz Žalca za rejniške dni-
žinc s svojega področja.Bile so
tu matere - rejnice in njihovi
otroci - rejenci.
Kar za poln avtobus se nas je
nabralo, ko smo se v Žalcu vkr-
cali. V Fieso smo prispeli v le-
pem, sončnem dnevu. Po zased-
bi ležišč v domu slovenjegraš-
kih otrok je sledilo kosilo, nato
pa kratek počitek. Potem pa v
Piran, kjer nas je pričakala ri-
biška barka, ki je za dobri dve
uri postala plavajoči dom. In tu
je bilo pravo presenečenje, ri-
biška posadka nam je spekla ri-
be. Pač svojevrsten užitek, ki ga
mi trdni zemljani pač redkokdaj
doživimo. Zraven pa nepresta-
no petje razposajenih potnikov.
Pa tudi te prijetne krožne vož-
nje je bilo konec. Domislica ta-
bora je bila v tem, da smo vsi
udeleženci lotili iste zaposlitve,
skupnega dela vseh generacij,
od najmlajše 2-letne Maje do
upokojenca v 85. letu starosti.
Pa je uspelo. Plakati, potiskane
majice, poslikani mali krožniki.
In navsezadnje se je med temi
izdelki našlo tudi nekaj zelo le-
pih kosov, ki bi tudi poklicne-
mu umetniku ne bili v sramoto.
Veličastno pa je bilo doživetje
glasbenega večera, ki sta ga vo-
dila profesorja glasbene šole v
Domžalah Miro Novak in Mi-
ran Juvan. Iz posameznih zve-
nov se je razvila prava poplava
zvokov, melodij in napevov - a
najlepše pri tej paradi je bilo to,
da smo vsi prepevali radostno,
sproščeno.
Tudi v petek zvečer smo do-
živeli presenečenje. Iz koprske-
ga doma upokojencev sta g.To-
ne Kladnik in njegova soproga
Branka pripeljala mlade, ki en-
krat tedensko prihajajo v dom k
upokojencem in jim pomagajo
po svojih močeh. Tudi ti mla-
deniči in mladenke so sama
poosebljena dobrota in ljubezen
do sočloveka.
Lepo je spoznanje, da so še
dobri ljudje na svetu, ti rejenci,
ki nimajo svojega pravega do-
ma, so pravi dom dobili pri teh
dobrih rejnikih. Ne samo oskr-
bo, hrano in streho, ampak pra-
vo družinsko vzdušje ter star-
ševsko ljubezen. In naše sprem-
ljevalke: Lidija, Tatjana, Živa,
Irena -
ena sama poosebljena skrb,
razumevanje za vsakega posa-
meznika in celoto.
Pridnim Korošicam v kuhinji
tudi vsa zahvala in pohvala. Žal
poznam samo ime g.Ivana, kije
bdel nad vsem dogajanjem in
skrbel za red, in ga. Tončka,
upokojena medicinska sestra, ki
je zvso strokovnostjo in ljubez-
nijo skrbela za dobro zdravstve-
no počutje.
Pa mamice rejnice in očetje
rejniki - sama čudovita združba
dobrih ljudi. Jedro tabora pa so
vendarle rejenke in rejenci,
predvsem je bil tabor zaradi
njih. Tako lepo vzgojenih in pri-
jaznih ter vljudnih, ljubeznivih
in ustrežljivih otrok in mlade-
ničev še nisem videl.
Izražam željo tudi vseh dru-
gih udeležencev, da bi podoben
tabor prihodnje leto ponovili v
isti sestavi. Za letošnjega pa
vsem organizatorjem najlepša
hvala!
IVAN VODUŠF.K,
Polzela
PRITOŽNA
KNJIGA
Nedograjena hiša
Sramota za krajevno skupnost
Lava! Nedograjena hiša in par-
cela je stranišče za pse in mač-
ke na Iršičevi ulici.
Naselje Lava v Celju je že od
leta 1970 naprej znano kot na-
selje z lepimi hišami, z veliko
zelenila in okrasnimi vrtovi z
bujnim drevjem in grmičevjem,
ograjeno med seboj z živimi me-
jami.
Prebivalci in stalnovalci so
lahko ponosni na svoje okolje
in za lepo urejene cvetilične vr-
tove in nasade in za kar so bili
od turističnega društva Celje
Večkrat nagrajeni z diplomami
in priznanji.
Je pa na žalost na Lavi ena
edina črna lisa, nedograjena hi-
ša na Iršičevi ulici, ki že deset-
letja sameva z neurejeno okoli-
co in je tako že lep čas prostor
in stranišče za pse in mačke in s
tem velika sramota za naselje
Lava. Kljub večkratnim opozo-
rilom na občini se nič ne pre-
makne za ureditev okolja in do-
končanje hiše. Sprašujemo se,
zakaj so se morali vsi ostali last-
niki parcel ravnati po zakonskih
odločbah in hišo zgraditi in se
vanjo vseliti v 5 letih in urediti
okolje. Kaže, da to za nekatere
še zmeraj ne velja in se požviž-
gajo na oblast pa kakršnakoli je
že bila.
Mogoče bo sedanja občinska
garnitura imela več posluha in
nadzora, da se zakonske odloč-
be občine spoštujejo in kršitelji
kaznujejo.
MARJAN PILIH,
Celje
Pojasnilo
V Pismih bralcev ob-
javljamo samo pisma
znanih avtorjev, zato mo-
ra biti vsako pismo pod-
pisano z imenom, priim-
kom in točnim naslovom.
Če je mogoče, pripiši-
te tudi telefonsko števil-
ko, kamor vas lahko po
potrebi pokličemo. Pismo
ne sme presegati 45 tip-
kanih vrstic. Daljša pisma
bomo v uredništvu kraj-
šali tako, da ne bo priza-
det smisel sporočila.
Po zakonu o javnih
glasilih so uredništva
dolžna objaviti le odgo-
vor na objavljeno infor-
macijo ter popravek ob-
javljene informacije, s ka-
tero sta prizadeta pravica
ali interes pisca, o osta-
lih pismih pa se odloča v
skladu z uredniško poli-
tiko.
Št. 26. - 29. {unij 1995
KRONIKA
24
•	V saloonu Country
v Slancah je bil med gosti
tudi neznan moški, ki je,
meni nič — tebi nič, trikrat
po nosu kresnil Igorja A.
Neznancu je šel menda Igor
hudo na živce, ker je v lo-
kalu nosil sončna očala.
•	Nekdo je 20. junija do-
poldne sporočil, da Suzano
tepe prijatelj. Ko so šli po-
licisti reševat ubogo Suzi,
so ugotovili, da se je nad
žensko spravil njen izven-
zakonski partner. Ga bo
zdaj menda ja dala na če-
velj.
•	Simona pa je prejšnji če-
trtek prijavila, da ji je nek-
do s peno zamašil vse klju-
čavnice na osebnem avto-
mobilu. Potem se je ugoto-
vilo, da je ponoči popenil
njen soprog, ki mu bo ta
funkcija menda kmalu
ugasnila.
•	V lokalu Šeherezada je
prejšnji petek javni red in
mir kalil Adil B., ki bo mo-
ral k sodniku za prekrške.
•	Stane in Marko sta mi-
nulo soboto pozno popold-
ne tepla žensko in ji priza-
dejala lažje telesne po-
škodbe. To je bilo zelo grdo
od njiju, še grše pa postane,
če vemo, da sta se oče in sin
spravila nad lastno hčerko
oziroma sestro.
•	V Mini baru na Greven-
brojski je bil v soboto zve-
čer glasen in nevaren Jani
H., ki je v maliganskem za-
nosu razbil nekaj kozarcev
in pepelnikov. Jani bo šel
k sodniku za prekrške, ka-
zen pa čaka tudi natakari-
co v Mini baru, ki je pijane-
mu gostu zadovoljno dota-
kala alkohol, dokler...
M.A.
Varni na dopustu
Pred daljšo odsotnostjo od doma Je treba storiti marsikaj, da nas ne bi čakalo neprijetno presenečenje
— Čas dopustov Je tudi čas vlomilcev
Smo pred pričetkom glav-
ne dopustniške sezone, ko
bomo za krajši ali daljši čas
zapustili svoje domove in se
razkropili po lepih, prijetnih
in zanimivih kotičkih naše
domovine ali se podali v šir-
ni svet. Seveda je treba tudi
(ali pa še posebej) med dopu-
stom skrbeti za lastno var-
nost in varnost premoženja,
ki ga imamo.
Znano je, da se v času turi-
stične sezone določena vrsta
kriminala seli iz večjih mest
v turistična središča, obe-
nem pa tatovi in vlomilci že
komaj čakajo, da za dlje časa
odidemo od doma, zato so
kazniva dejanja splošne kri-
minalitete in tista zoper pre-
moženje običajno v času do-
pustov tudi na območju
UNZ Celje v porastu.
V času prvih petih letoš-
njih mesecih je bilo, po po-
datkih, ki jih je zbral Marjan
Vižin, kriminalist za preven-
tivno dejavnost, na našem
območju storjenih 40 tatvin
iz stanovanj s poprečno
gmotno škodo 64 tisoč tolar-
jev, 20 vlomov v stanovanja
s poprečno gmotno škodo
390 tisoč tolarjev, 22 vlomov
v stanovanjske hiše (153 ti-
soč tolarjev), 14 vlomov v vi-
kende (118 tisoč tolarjev), 11
vlomov v šole (36 tisoč tolar-
jev) in 7 vlomov v vrtce s po-
prečno gmotno škodo 46 ti-
soč tolarjev.
Da se boste svojega težko
pričakovanega dopusta spo-
minjali samo po lepih doživ-
ljajih in da vas pri povratku
ne bodo najprej pozdravila
vlomljena hišna vrata, vam
slovenski policisti in krimi-
nalisti svetujejo, da:
-pred odhodom na dopust
poskrbite za varnost vaše hi-
še oziroma stanovanja (ne
pozabite zapreti oken in bal-
konskih vrat, poskrbite, da
bo kdo redno praznil vaš
poštni nabiralnik, tisti, ki
mu zaupate, naj občasno pri-
žiga luči in odpira okna va-
šega stanovanja);
— vaša domača telefonska taj-
nica naj ne sporoča, da ste na
dopustu, kje se nahajate in
še po možnosti točen datum,
do kdaj ste na dopustu, pa
tudi na vhodna vrata nikar
ne lepite takšnih in podob-
nih sporočil, ki se jih bodo
najbolj razveselili vlomilci;
-	ne odstranjujte rož z oken
in balkonov, saj to jasno ka-
že, da vas ni doma;
-	za shranjevanje denarja,
zlatnine in drugih vrednosti
uporabite bančni sef;
-	ko ste na poti (če potujete
z avtomobilom), se zavedaj-
te, da avtomobil ni vaš banč-
ni sef, zato v njem ne puščaj-
te vrednejših predmetov,
vedno dobro zaprite okna,
avta ne pozabite zakleniti;
-	brez dobre ključavnice ne
gre. Po petih letih uporabe se
cilinder ključavnice izrabi!
-	če potujete z železnico, av-
tobusom ali drugimi javnimi
prevoznimi sredstvi, pazite
na prtljago, bodite previdni
med spanjem;
-	ne glede na to, kje ste (v
trgovini, na cesti, v vla-
kih ...) pazite na žeparje;
-	ročno prtljago imej te vedno
pred očmi;
-	denar, dokumente, plačilne
kartice in podobno hranite
v torbicah pod obleko;
-	uporabite hotelske šefe;
-	zaklepajte sobo, počitniško
stanovanje...;
-	boditepozorninaponarejen
denar;
-	izogibajte se uličnih proda-
jalcev;
-	če potujete v tujino, si pri-
skrbite naslove in telefonske
številke predstavništev vaše
države (ambasade, konzu-
lata).	M.A.
Čokoladni plen
V	noči na torek, 20. junija, je
neznani storilec vlomil v pro-
dajalno Verdev v Studencah.
Naložil si je veliko čokolad in
čokoladic, večje število različ-
nih majic in druge uporabne
predmete. Lastnica Nada V. iz
Velenja je oškodovana za okoli
80 tisoč tolarjev.
Objestni vlomilec
V	noči na 20. junij je nekdo
vlomil v stanovanjsko hišo na
Cesti v Lahomšek v Laškem.
Nakradel si je 25 stropnih
okroglih halogenskih luči ter
si natovoril še vgradni štedil-
nik gorenje ter večje število
vtičnic in stikal. Storilec pa je
bil tako objesten, da je po hiši
odprl in pustil teči vodo in
s tem povzročil še večjo škodo.
Lastnik Zdenko V. iz Strmce
je oškodovan za okoli 500 tisoč
tolarjev.
S sekiro nad soseda
V	sredo, 21. junija dopoldne,
se je Franc K. iz Kozjega spri
s sosedom Ludvikom D., ja-
bolko spora pa je bila zemlja
oziroma meja. Med prepirom
se je Franc K. tako razvnel, da
je prijel za sekiro in z njo gro-
zil sosedu Ludviku. Ko so pri-
šli posredovat policisti, je bil
do njih podobno razpoložen,
ker pa je tudi njim grozil s se-
kiro, so mu jo odvzeli, potem
pa ga je bilo treba odpeljati na
policijsko postajo in ga tam
zadržati do streznitve. Seveda
bo zoper srditega Franca napi-
sana tudi kazenska ovadba.
Vlomil v avtobus
V	noči na 22. junij je nekdo
vlomil v avtobus, ki je bil par-
kiran pred Rdečo dvorano
v Velenju. Iz vozila je ukradel
avtoradio in 57 tisoč tolarjev
gotovine. Lastnika Romana S.
je s tem oškodoval za približno
100 tisoč tolarjev.
Brez muje
Čisto brez težav je v neza-
klenjeno stanovanjsko hišo
v Vešeniku prejšnji četrtek
vstopil neznani storilec, ki se
je malo sprehodil po stanova-
nju in kar hitro našel tisto, kar
je iskal. Romani A. je ukradel
50 tisoč tolarjev gotovine.
Sladoledni tat
V	noči na 22. junij je nezna-
ni storilec vlomil v hladilnik
s sladoledi in brezalkoholnimi
pijačami na Petrolovem ben-
cinskem servisu ob Ljubljan-
ski cesti v Celju. Naložil si je
večje število pločevink in še
več sladoledov ter Petrol oško-
doval za okoli 20 tisoč to-
larjev.
Iskal in našel nakit
Prejšnji četrtek dopoldne je
nekdo vlomil v stanovanjsko
hišo v Škofji vasi pri Celju in
našel tisto, po kar je prišel.
Ukradel je več kosov zlatega
nakita in še 300 nemških mark
ter 30 tisoč slovenskih tolar-
jev. Lastnica Ida Š. je oškodo-
vana za okoli 400 tisoč to-
larjev.
CE 42-00E
V	noči na 23. junij je nekdo
ukradel osebno vozilo znamke
VW golf variant metalno sive
barve z reg. št. CE 42-00E. Av-
tomobil je bil parkiran na par-
kirišču v Škapinovi ulici v Ce-
lju, lastnik Franc G. pa je
oškodovan za okoli poltretji
milijon tolarjev.
Pod kostanji, gabri,
lipami
V	noči na 23. junij so nezna-
ni storilci na območju mesta
Celje vlomili v sedem osebnih
avtomobilov: v štiri v stano-
vanjski soseski Pod kostanji
(R4, renault clio, dva zastava
jugo) v soseski Pod gabri so
vlomili v zastavin jugo, v ena-
ki vozili pa še v Kraigherjevi
ulici in Pod lipami. Vlomilci so
iz vozil kradli pač tisto, kar so
lastniki tam pustili: od vrtal-
nega stroja, bančnih čekov in
kartic, očal, do kalkulatorja in
daljinskega upravljalca. Vsa-
kemu lastniku vozila so vlo-
milci povzročili za približno
20 tisoč tolarjev škode.
Drzna tatvina
Prejšnjo soboto dopoldne je
neznan moški v mesariji Jur-
mes na Prešernovi ulici v Celju
okradel Gabrijelo P. iz Celja.
Ko je ženska stala pred pro-
dajnim pultom, ji je neznanec
segel v torbico, ki jo je imela
obešeno preko ramena, in iz
nje potegnil denarnico ter po-
begnil v neznano smer. Gospa
Gabrijela je oškodovana za
približno 20 tisoč tolarjev. Po
opisu očividcev gre za mlajše-
ga moškega, vitkega in visoke-
ga okoli 180 cm, črnih kratkih
las z zlatim uhanom v uhlju,
oblečen pa je bil v oblačila iz
džinsa.
Ukradel škropivo
V	času od 22. do 24. junija je
neznani zmikavt vlomil
v Hmezadovo skladišče škro-
piva v Šempetru. Odpeljal je
84 litrov škropiva confidor,
spravljenega v litrskih pla-
stenkah. Lastnika je oškodo-
val za 2 milijona 500 tisoč to-
larjev.
Zmaknll uro
V	urarstvu Godnik na Er-
javčevi ulici v Celju se je 24.
junija dopoldne mudil neznan
moški, star okoli 35 let, visok
približno 180 cm, suhe posta-
ve, črnih in ob straneh že osi-
velih las ter s čelno plešo,
oblečen pa je bil v jakno iz
džinsa. Možakar je izkoristil
trenutek nepazljivosti proda-
jalke in iz odklenjenega pre-
dala zmaknil ročno uro znam-
ke sektor s črno številčnico in
rjavim usnjenim pasom. Du-
šan G. iz Celja je oškodovan za
74.338 tolarjev.
Temeljit pregled
V	noči na nedeljo, 25. junija,
je neznani storilec vlomil
v stanovanjsko hišo Franca M.
v Radečah. Ker je vedel, da ni
nikogar doma, si je vzel dovolj
časa za temeljit pregled pro-
storov in mest, kjer bi lahko
dobil tisto, po kar je prišel.
Našel je veliko deviz in tolar-
jev ter večjo količino različne-
ga zlatega nakita. Skupna
škoda, ki jo je utrpel lastnik,
znaša približno 9 milijonov to-
larjev.
Okradel Ojstrico
V	noči na 25. junij je nezna-
ni storilec vlomil v gostišče Oj-
strica na Ljubljanski cesti
v Celju. Ukradel je več zavit-
kov različnih vrst cigaret ter
več steklenic z različnimi žga-
nimi pijačami. Ukradeno je
vredno približno 200 tisoč to-
larjev.
Nož na veselici
Na priložnostni prireditvi
v hali Golovec v Celju sta se
minulo nedeljo okoli 5. ure
zjutraj sprla Lazar B. (38) in
Milan K. (42), oba iz Celja.
Prepir je hitro prerasel v pre-
tep, pri tem pa je Lazar
z vzmetnim nožem trikrat za-
bodel Milana, ki je utrpel po-
sebno hude telesne poškodbe.
Med prerivanjem v obračunu
je bil lažje ranjen tudi Lazar.
Vlom v barako
V	noči na 27. junij je nekdo
vlomil v barako na parceli
Laščana Mirka G. v Spodnji
Rečici. Odnesel je motorno ža-
go, vbodno žago in vrtalni
stroj, med vlamljanjem pa je
poškodoval več salonitnih
plošč. Skupna škoda znaša
okoli 45 tisoč tolarjev.
Z oplom do Celja
Mirko S. iz Žalca se je 27.
junija zvečer mudil v bistroju
Valentina v Veliki Pirešici, bil
ves čas na preži, ko mu je
končno le uspelo izkoristiti
trenutek nepazljivosti Rafaela
B. iz Kamnika. Mirko mu je
z mize smuknil avtomobilske
ključe, šel na parkirišče in se
z Rafkovim oplom odpeljal
proti Celju. Storilca so izsledi-
li v Celju, ko je vozilo parkiral
pred gostinskim lokalom Bar-
fly. Vozilo so policisti vrnili
lastniku, zoper Mirka S. pa
bodo napisali kazensko
ovadbo.	M A
Stisnil ga ie viličar
Prejšnji četrtek zarana je prišlo do delovne nezgode
v podjetju Ferralit Žalec, v obratu Livarna barvnih kovin, ko je
delavec Ivan P. vozil viličarja z naloženo železno paleto za
prevoz peska.
Paleto je dostavil k tekočemu traku in ročico menjalnika na
viličarju prestavil v prosti tek ter potegnil ročno zavoro.
K stroju je potem pristopil delavec Ivan V. in vključil tekoči
trak, ko pa je hotel preveriti, koliko je peska v paleti, je stopil
med nosilec vilic viličarja in nosilni steber tekočega traku.
Takrat se je viličar premaknil proti tekočem traku, nosilec vilic
pa je Ivana V. stisnil ob nosilni steber tekočega traku. Hudo
poškodovanega delavca so pripeljali v celjsko bolnišnico.
Kakšni ljudje se skrivajo pod
plaščem vzhodnih in zahodnih
sovražnikov
Nedavno je bila polovljena
banditska skupina morilcev in
roparjev, ki so ustrahovali
prebivalstvo na področjih
Dramelj, Pristave, Ljubečne,
Blagovne in Ponikve. Ze dolgo
časa je v teh krajih bilo zasle-
diti mnogo črnih zakoljev, ro-
pov zadružnih ekonomij in
drugih socialističnih ustanov
na vaseh, predvsem pa zloči-
nov nad imetjem in življenjem
preprostih delovnih kmetov.
Tako so napadli v domači hiši
kmeta Fidlerja iz Pletovarij,
katerega so neusmiljeno prete-
pli in oropali. V Ljubečni so
napadli zavedno Čeljak Anico,
kjer so nastopili kot pristaši
Informbiroja, kot so sami de-
jali, da so Stalinova vojska.
Vzeli so ji prašiča in denar,
ženo pa pretepli. Tako so na-
stopali tudi drugod. Včasih so
se ljudem prikazali kot kralje-
va vojska, včasih pa spet Stali-
nova.
Zaslombo in podporo so
iskali pri zagrizenih sovražni-
kih naše državne ureditve.
Njihov kolovodja je bil znani
morilec in ropar že iz 1947.
leta Laubič Ivan ali Palček.
Skorajšnja sodna razprava
zoper te bandite v Celju, bo še
bolj osvetlila javnosti kakšni
ljudje se vse skrivajo pod krin-
ko zapadnih in vzhodnih so-
vražnikov.
Celjski tednik, 17. junij 1950
Objestneža tudi smrt ni izučila
Veliko ne jevol je med ljud-
mi v Lesičnem in sosednjih
kozjanskih krajih je zadnje
dni povzročal mladenič, ki
je s svojimi predrznimi,
vratolomnimi in brezobzir-
nimi vožnjami po cestah
spravljal v nevarnost ne-
dolžne občane. Telefonski
klici so na policijsko posta-
jo v Šmarju kar deževali.
Minulo soboto zvečer je
devetnajstletni Cvetko spet
preizkušal svoje vozniške
»sposobnosti« in živce do-
mačinov, ko je v Lesičnem
s svojim vozilom opel kadet
obračal s pomočjo ročne
zavore, to pa je počel tudi
v samem križišču z regi-
onalno cesto. To njegovo
početje je nekaj časa opa-
zovala policijska patrulja,
ki je dirkača hotela ustavi-
ti, vendar se ta še zmenil ni
zanjo. Policistom je hotel
uiti, kar mu ni uspelo, pri
postopku pa so ugotovili,
da je fant vozil brez vozni-
škega dovoljenja in v vinje-
nem stanju, saj je »napi-
hal« kar za 1,8 g alkohola.
Opisani primer kaže, da
Cvetka ni izučila in strez-
nila niti prometna nesreča,
v kateri je bil udeležen
pred leti, ko se je kot sopot-
nik vozil v avtomobilu, ka-
terega voznik je umrl. Da
gre res za nepopravljivega
cestnoprometnega kršitelja
pa govori še zadnji poda-
tek: naslednji večer so iste-
ga Cvetka policisti ponov-
no ustavili v Virštanju. Ta-
krat je alkotest pokazal
»le« 0,9 promile alkohola
v izdihanem zraku. Kako
dolgo bo še strašil po Koz-
janskem?
M.A.
Koze v plamenih
V torek, 20. junija dopoldne, je izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Rudija D. v Dobrini. Ogenj je povsem uničil
leseni del poslopja ter okoli 8 ton sena, kosilnico, puhalnik,
elektromotor, motorno kolo, 1000 kg slame in nekaj kmetijskega
orodja. Večino živine so uspeli rešiti, poginile pa so 3 koze.
Gmotna škoda znaša okoli 2 milijona tolarjev, gasilo pa je 50
gasilcev iz Loke pri Žusmu, Gorice pri Slivnici in Šentjurja.
Požar je najverjetneje nastal zaradi samovžiga sena.
26. . 29. junij 1995
25
KRONIKA
Povozil peško
Na magistralni cesti v Dre-
šinji vasi se je, v torek 20. juni-
ja dopoldne pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne po-
škodbe utrpela peška, gmotna
škoda na vozilu pa znaša pri-
bližno 40 tisoč tolarjev.
Mitja D. (19) iz Šempetra je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Petrovč proti Levcu. V Dre-
šinji vasi je z njegove leve stra-
ni prečkala vozišče 80-letna
Dragica B. iz Žalca, ki jo je
voznik, kljub umikanju, zbil
na tla.
Zbil motorista
Na magistralni cesti v Višnji
vasi pri Vojniku se je, v torek
20. junija popoldne pripetila
nezgoda, v kateri je bil težko
ranjen voznik motornega kole-
sa. Gmotna škoda znaša okoli
1 milijon tolarjev.
Silvester K. (51) iz Dramelj
je vozil osebni avtomobil
z vojniške smeri proti Franko-
lovem, v križišču z regionalno
cesto za Dobrno pa je zavijal
levo. Takrat je s Frankolovega
pripeljal voznik motornega
kolesa, 23-letni Dane R. iz
Zreč, ki je vozil naravnost pro-
ti Vojniku. V trčenju je bil mo-
torist težko ranjen.
Trčenje v križišču
V semaforiziranem križišču
magistralne ceste in priključ-
ne ceste za Žalec se je, v torek
20. junija popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda na vozilih
pa znaša okoli 600 tisoč to-
larjev.
Bojan P. (40) iz Medvod je
vozil kombinirano vozilo iz
smeri Velike Pirešice proti Ar-
ji vasi. V križišču je pri zeleni
luči zavijal levo na cesto, re-
zervirano za promet z motor-
nimi vozili, takrat pa je iz
smeri Arje vasi pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 30-
letni Daut S. iz Trzina, ki je
vozil naravnost skozi križišče.
V nesreči se je hudo poškodo-
val sopotnik v vozilu Dauta Š.,
40-letni Nikola O. iz Ljub-
ljane.
Otrok čez cesto
Na magistralni cesti
v Šmarju pri Jelšah se je, v sre-
do 21. junija popoldne pripeti-
la nezgoda, v kateri je bil tež-
ko ranjen otrok.
Alojz F. (47) iz Buč je vozil
osebni avtomobil iz Rogaške
Slatine proti Šentjurju. Ko je
na Celjski cesti v Šmarju pri-
peljal v desni nepregledni ovi-
nek, je s pločnika na njegovi
levi strani stopila in prečkala
vozišče osemletna Sara S. iz
Šmarja, ki je v trčenju utrpela
hude telesne poškodbe. Peljali
so jo v celjsko bolnišnico, od
tam pa v Univerzitetni klinič-
ni center v Ljubljano.
Mopedist v steber
Na lokalni cesti v kraju
Škale se je, v sredo 21. junija
zvečer pripetila nezgoda, v ka-
teri je bil huje ranjen voznik
kolesa z motorjem.
Anton D. (39) iz Škalskih
Cirkovc je vozil kolo z motor-
jem iz smeri Velenja proti Cir-
kovcam. V bližini stanovanj-
ske hiše Škale 96 je zapeljal
desno preko robnika in trčil
v steber vrtne ograje ter se hu-
do telesno poškodoval.
Trčila v nabrežino
Na regionalni cesti zunaj
naselja Juvanje se je, v soboto
24. junija popoldne pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana. na vozilu pa je škode za
približno 450 tisoč tolarjev.
Bogdan O. (21) iz Ljubljane
je vozil osebni avtomobil iz
Radmirja proti Mozirju. Ko je
v Juvanju pripeljal v levi ne-
pregledni ovinek, je začel pre-
hitevati osebno vozilo, takrat
pa je iz nasprotne smeri pripe-
ljala voznica osebnega avto-
mobila, 32-letna Zvonka K. iz
Ljubnega ob Savinji, ki je, da
bi preprečila čelno trčenje, za-
peljala z vozišča, in trčila
v nabrežino na desni strani ter
pri tem utrpela hude telesne
poškodbe.
Na mokri cesti
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Matke se je, minulo soboto
popoldne pripetila nezgoda,
v kateri sta bili dve osebi težko
ranjeni, na vozilih pa je škode
za okoli 400 tisoč tolarjev.
Marija R. (52) iz Matk je vo-
zila osebni avtomobil iz Šešč
proti Matkam. Ko je v Matkah
pripeljala v blagi desni ovinek,
je na mokrem in spolzkem vo-
zišču zapeljala v levo in trčila
v nasproti vozeči osebni avto-
mobil z voznikom, 45-letnim
Radovanom H. iz Matk. V nez-
godi sta hude telesne poškod-
be utrpela oba voznika.
Štirje ranjeni
Na regionalni cesti v Bezini
se je, v nedeljo 25. junija zju-
traj, pripetjla nezgoda, v kate-
ri so se tri osebe hudo telesno
poškodovale, ena lažje, gmot-
na škoda na vozilu pa znaša
približno 120 tisoč tolarjev.
Aleš Z. (20) iz Slovenske Bi-
strice je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Oplotnice proti
Slovenskim Konjicam. V Bezi-
ni je v desnem ovinku zapeljal
čez levi rob vozišča in trčil
v nasip pri dovozu k stano-
vanjski hiši. V nezgodi so hude
telesne poškodbe utrpeli so-
potniki, Ernest H. (20) iz Slo-
venskih Konjic, Bernardka S.
(25) iz Makol in S.H. (17) iz
Ljutomera, voznik pa je bil
lažje ranjen.
Smrtna na Obrežju
Smrtna prometna nesreča se
je zgodila minulo nedeljo ob
23.45 uri na magistralni cesti
v kraju Obrežje pri Zidanem
Mostu.
Alojz M. (48) iz Brestanice je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Zidanega Mosta proti Rade-
čam. V Obrežju mu je po sredi-
ni ceste prišel nasproti pešec,
42-letni Roman R. iz Podkraja,
v trčenju, ki je sledilo, pa je
pešec utrpel tako hude po-
škodbe, da je bil na mestu
mrtev.
Ponesrečeni
mopedist
Na lokalni cesti na Polzeli se
je, v ponedeljek, 27. junija zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo ranjena.
Borut H. (16) iz Brega pri
Polzeli je vozil kolo z motor-
jem po lokalni cesti iz smeri
tamkajšnje tovarne nogavic.
V	križišču s prednostno cesto
je zavijal levo v smeri Polzele,
in to v trenutku, ko je iz pol-
zelske smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 48-letni
Robert Č. iz Žalca. Sledilo je
trčenje, v katerem je hude te-
lesne poškodbe utrpel voznik
kolesa z motorjem.
V	Laškem dva mrtva
V torek, 27. junija ob 1.50
uri se je, na magistralni cesti
v Laškem, pripetila nesreča,
v kateri je ugasnilo dvoje mla-
dih življenj.
Danijel G. (18) iz Jagoč je
vozil kolo z motorjem po ploč-
niku proti središču mesta,
z njim pa se je peljal prav tako
18 let star Andrej A. iz Laške-
ga. Ko je Danijel G. pripeljal
do odcepa za železniško posta-
jo pri KZ Laško, je zapeljal
preko robnika na 15 cm nižje
cestišče, pri tem pa je izgubil
ravnotežje. Oba potnika sta
padla po vozišču v trenutku,
ko je iz celjske smeri pripeljal
voznik tovornjaka, 20-letni
Ivan V. iz Laškega, ki je močno
zaviral, toda trčenja ni mogel
preprečiti. S sprednjim delom
vozila je zadel oba fanta, ki sta
umrla na kraju nesreče.
M.A.
Prehiteval v ovinku
Na regionalni cesti v Ljubiji se je, v nedeljo 25. junija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri sta bila dva udeleženca hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli pol mili-
jona tolarjev.
Peter J. (20) iz Nazarij je vozil osebni avtomobil po regionalni
cesti iz Mozirja proti Letušu, v Ljubiji pa je v ostrem desnem
ovinku začel prehitevati voznika osebnega avtomobila. Med
prehitevanjem ga je na mokrem vozišču zanašalo, zato je zadnje
levo kolo vozila trčilo v robnik in vozilo je bočno drselo v smeri
vožnje. Takrat se je iz nasprotne smeri pripeljal voznik avto-
busa, 39-letni Franc J. iz Šmartnega ob Paki, ki je kljub zavira-
nju trčil v osebni avtomobil. V nesreči sta hude telesne
poškodbe utrpela voznik Peter J. in njegov 22-letni sopotnik
Matjaž M. iz Nazarij.	.	.TT~
1	Foto: JOŽE MIKLAVC
Voznika in sopotnika so iz pločevine reševali nazarski gasilci.
Pogin rib
V sredo 21. junija zvečer je ribiški čuvaj RD Šempeter,
v gojitvenem potoku Izvirnica opazil večje število poginu-
lih rib. Policisti, ki so si kraj pogina ogledali, so ugotovili,
da so ribe poginile po dolžini 1200 metrov. Da bi ugotovili
vzrok pogina in onesnaževalca potoka, so vzeli vzorce rib
in vode. Domnevajo, da je gmotna škoda velika.
Št. 26. - 29. {unij 1995
GLASBA
26
Celje pokazalo svoj jazz
Prvi Ulični festival Jazza kljub slabemu vremenu v štirih večerih privabil blizu
tisoč obiskovalcev
Ulični festival jazza '95, ki
ga je ob pomoči Mestne obči-
ne Celje in sponzorjev pri-
pravil klub Pop Teater, je
pokazal, da so Celjani še ka-
ko dovzetni za tovrstno glas-
bo. Tako so se na štirih veče-
rih od 21. do 24. junija pred-
stavila znana domača in eno
tuje ime.
Prvi večer je pripadel sta-
rim znancem celjskega jazz
občinstva Zdenki Kovačiček
in Vanja Lisak triu iz Zagre-
ba. Odziv je bil izreden saj so
obiskovalci popolnoma za-
polnili prostor letnega vrta
Pop Teatra. Kot se je izkaza-
lo kasneje, je bil ta večer žal
hkrati edini na prostem, saj
so organizatorji zaradi sla-
bega vremena morali preo-
stale nastope v naslednjih
dneh prestaviti v notranjost.
Drugi dan festivala je na-
stopila Alenka Godec s svo-
jim triom in navdušila pre-
poln Pop Teater. Tako je bilo
tudi na preostalih dveh kon-
certih, ko so nastopili Celja-
ni Venus 4 in eminentni
Ljubljana Jazz Selection.
Kot so ugotovili sami izva-
jalci, je celjsko jazzovsko ob-
činstvo eno izmed najboljših
v Sloveniji in da znajo Celja-
ni ceniti kakovostno glasbo.
To dejstvo gre predpisovati
predvsem kontinuiteti jaz-
zovskih koncertov, s kateri-
mi priljubljena mladinska
zbirališča v Celju populari-
zirajo to glabeno zvrst.
Zadnja poteza v tem nizu,
Ulični festival jazza, se je
vsekakor izkazala kot zelo
posrečena, še posebej zaradi
dejstva, da se prireditev od-
vija na prostem. In čeprav jo
je vreme na preostalih veče-
rih zagodlo, so se številni
obiskovalci pa tudi mimo-
idoči lahko prepričali, da gre
za izjemno poživitev mestne-
ga utripa.
Poleg omenjenega festiva-
la so se organizatorji lotili še
ene naloge s področja popu-
larizacije jazza. Ustanoviti
nameravajo Celjsko jazz
društvo, ki bo poskušalo na-
klonjenost mnogih Celjanov
do te glasbe združiti
v skupnnih ciljih in željah.
Vsekakor lahko naslednje le-
to zopet pričakujemo Ulični
festival jazza. V prid temu
govorijo pohvale in izrazi
navdušenja, tako iz vrst iz-
vajalcev, kakor tudi občin-
stva. Nenazadnje pove svoje
tudi število obiskovalcev na
vseh štirih večerih — blizu ti-
soč - kar daje slutiti, da bi
festival utegnil postati še
večji. Organizatorji seveda
ne razmišljajo le o velikosti,
temveč tudi o kakovosti, za-
to za naslednje leto napove-
dujejo še več domačih in tu-
jih eminentnih imen.
Celjsko jazzovsko občin-
stvo se bo tako iz dvoran
klubov vsaj enkrat na leto
obrnilo navzven pokazalo
svoj pravi jaz, ali če hočete
-pravi jazz.VASJA OCVIRK
Prihaja Veselih 5
Čeprav se zaenkrat pred-
stavljajo samo na manjših
glasbenih prireditvah, pa so
že dokazali, da lahko od njih
marsikaj dobrega pričakuje-
mo — to je skupina Veselih
5 iz Laškega.
Vodi jih harmonikar Fran-
ci Vrbovšek, ob njem pa
igrajo Gregor Vrbovšek kla-
rinet, Zlatko Žikovšek tro-
bento, Matjaž Žikovšek bas
kitaro, poje in igra kitaro pa
Marjeta Vrbovšek. Ansam-
bel dela tri mesece, prvi jav-
ni nastop pa je imel pri otvo-
ritvi bencinskega servisa
v Šentrupertu pri Vladu
Kocmanu na 1. srečanju
ljudskih godcev in muzikan-
tov, z uspehom pa so nasto-
pili tudi na srečanju na Bin-
koštno nedeljo na Celjski ko-
či. Sicer pa nastopajo pov-
sod, kamor jih ljudje povabi-
jo. Zaenkrat igrajo največ
Avsenikove sladbe, v bodoče
pa bodo svoj program obo-
gatili. Želijo si čimveč nasto-
pati in biti všeč poslušalcem,
lepo pa bi bilo, če bi jim pri
prvih korakih kdo nudil tudi
strokovne nasvete. Če bodo
resni in vztrajni, bomo o Ve-
selih 5 iz Laškega prav goto-
vo še slišali! TONE VRABL
Vinko Cverle gre v svet
Priljubljeni ansambel Vin-
ka Cverleta iz Vodul pri
Dramljah bo prihodnje leto
praznoval 20 letnico obstoja
ansambla in deset let igranja
v sedanji zasedbi.
Ansambel je doslej izdal
tri kasete, pred izdajo pa je
četrta, CD in kompilacijska
plošča. Vse troje bo ansam-
bel nujno potreboval za le-
tošnje tri velike turneje, ki
ga čakajo v nadaljevanju le-
ta. Tako bo ansambel julija
na turneji po Nemčiji in ok-
tobra po Švedski, medtem ko
bo novo leto 95/96 pričakal
med rojaki na šesttedenski
turneji po ZDA in Kanadi.
Ob tem bo še veliko nastopov
doma.
Na sliki stojijo od leve
Stane Ropotar (vokal in bob-
ni), Darko Dobrotinšek (ri-
tem kitara in vokal), Zvone
Škorja (bas kitara, bariton
in vokal), Vinko Cverle (vo-
dja, harmonika) in Marija
Cverle (vokal in povezovanje
ter humor), manjka pa še
skoraj stalni član mladi Vla-
do Cverle, ki se tudi vse bolj
uveljavlja.
Na 1. srečanju muzikantov
na Celjski koči pa se je Vinko
Cverle predstavil tudi z no-
vostjo, ki je njegova zamisel.
Zabavno glasbo je igral na
frajtonarico, ki lahko zveni
v vseh durih. Vinku je do ta-
ko narejene harmonike po-
magal Franc Keglič iz Šen-
tvida pri Grobelnem.
TONE VRABL
Šaleški odmev z Vinske Gore mentorsko vodi Tone Videč. Lani je na ptujskem festivalu
osvojil srebrnega Orfeja, letos pa bronastega, kar je za skupino, ki dobro in veliko igra,
seveda razočaranje.
Ptuj razdeljen na tretjine
Lani je bil ptujski festival
domače zabavne glasbe star
25 let, v novo četrtstoletje pa
je stopil s spremenjeno orga-
nizacijsko obliko, saj so ga
razdelili na tri dele: dve
predtekmovanji in finale.
Predtekmovanje pri Sv.
Andreju nad Zmincem pri
Škof j i Loki je že bilo, drugo
predtekmovanje bo 9. julija
v Slovenski Bistrici, veliki
finale pa bo 1. in 2. septem-
bra na Ptuju. Na prvem
predtekmovanju je bila kon-
kurenca velika. Komisija, ki
jo je vodil Kajetan Zupan je
podelila sedem zlatih Orfe-
jev (Vita Jesenice, Kvintet
Sava Bled, ansambel Marja-
na Hercoga, Bistriški odmev
Slovenska Bistrica, Modri
val Koper, Šaleški fantje Ve-
lenje in Obzorje Železniki)
ter po štiri srebrne (Glas
Slovenije, Ravbarji, Planika
in Panorama) in bronaste
Orfeje (Blegoš, Fantje
s Klančka, Šaleški odmev in
Slovenskogoriški kvintet).
Dobitniki zlatih Orfejev so
se že uvrstili v finale na
Ptujski festival, srebrni pa se
bodo samo pod pogojem, da
ne bo preveč zlatih dobitni-
kov v drugem predtekmova-
nju v Slovenski Bistrici. Ta-
ko bodo v Ptuju nastopili res
najboljši.
TONE VRABL
Četrta kaseta - za jubilej
Bratje iz Oplotnice slavijo letos 10- letnico igranja, v tem času pa so izdali štiri kasete. Zadnja
kaseta s CD ploščo, imenovana Jubilejna, je nastajala dve leti.
Vodja te popularne in cenjene skupine, harmonikar Tine Lesjak, je dolgo nastajanje kasete
takole pojasnil: »Preprosto povedano: nismo stroj za tiskanje kaset. Želimo izdati samo tisto
najboljše, kar bodo ljudje sprejeli za svoje in bodo radi poslušali. Tudi pri pripravi četrte kasete
nam je kot producent pomagal Tomaž Tozon, tonski mojster je bil Drago Hribovšek, izdala pa jo
je založba ZKP RTV Slovenija. Na kaseti je dvanajst pesmi. Za osem pesmi sem sam napisal
melodije, tekste pa so dodali M. Kumrej, T. Garšček, J.F. Smrekar in J. Zrimšek, moja pa je tudi
ena priredba narodne pesmi. Ostalo so dodali Dare Hering in L. Lešnik (Naša dekleta), C. in J.
Galič (Uspavanka sinku) ter celo Boris Terglav in Meta Rainer (Materina slika). Pravo promocijo
kasete bomo pripravili avgusta v domači Oplotnici. To bo jubilejni koncert, ki ga bo snemala
slovenska televizija, nastopila pa bo tudi vrsta naših prijateljev.«
TONE VRABL
Š«. 26. - 29. iunii 1995
27
GLASBA
Komparetova trobenta poje
Odlični glasbenik iz
Mengša Franc Kompare
(glasbi je zvest že več kot pe-
tintrideset let) je pred dnevi
izdal kaseto z naslovom Tro-
benta poje Ave Marija.
Kompare je odličen tro-
bentar in glasbenik s prefi-
njenim smislom za lepo. Po
dolgih letih igranja v različ-
nih ansamblih (njegova je
imenitna Marela), mentor-
skem delu (zadnje uspehe
dosega s Stoparji), vodenju
cerkvenih zborov in igranja
v mengeški godbi, se je lotil
svojega intimnega projekta.
Tako je na kaseti, ki jo je
posnel v studiu Napoleon
v Kamniku ob izdatni pomo-
či Dušana Zoreta, deset
skladb iz večno zelenega re-
pertoarja: Ave Marija, Na-
bucco, Ave verum, Edelweiss
iz filma Moje pesmi moje sa-
nje, Rad te imam, K tebi že-
lim moj Bog, Pridi k nam,
gospod, Sanjarjenje, Oj Tri-
glav moj dom in Moj klobuk
ima tri luknje, kjer igra solo
trobento kot gost prof. Stan-
ko Praprotnik, solist Sloven-
skih simfonikov.
»Posebne pozornosti bo
prav gotovo deležna skladba
K tebi želim moj Bog, ki
glasbeno ponazarja 80-letni-
co, kar se je potopil Titanic
in je v ledeni vodi izgubilo
življenje nekaj tisoč ljudi,«
pripoveduje o svoji kaseti
Franc Kompare in pove, da
je do danes napisal 160
skladb ter da ima posnete
doma in v tujini. Z glasbo se
je začel ukvarjati pri trinaj-
stih letih in je kmalu skupaj
z Janezom Perom (danes od-
ličen basist Alpskega kvinte-
ta in mengeški župan), Edom
Završnikom in Janezom Ko-
željem nastopil v radijski
oddaji Sončna ura, kjer so
osvojili drugo mesto za an-
samblom Lojzeta Slaka.
V začetku so veliko igrali
s pevskim kvartetom Van-
drovčki, razšli pa so se, ko
jih je ločila vojaščina. Dvaj-
set let je profesionalno igral
trobento, zdaj pa se je tudi
za svojo dušo lotil glasbe, ki
pomirja ljudi.
Pri zadnji kaseti mu je bil
glavni sponzor Tone Škrabl,
izdelovalec orgel iz Rogaške
Slatine. Rad se pohvali, da
mu je všeč ocena, ki jo je
slišal v tujini, da imamo Slo-
venci slovansko dušo in
evropsko kulturo. Pripravlja
novo Marelo, v kateri bo
igral tudi njegov sin, slišali
pa jo bomo lahko jeseni. In
zaključi, da je v Mengešu to-
liko glasbenikov, da se iz
dimnikov note kadijo!
TONE VRABL
Franc Kopare (levo) in glasbeni mojster iz Maribora, Boris
Rošker.
Glasbene založbe skušajo
pred poletnim mrtvilom, v me-
secu juniju, spraviti na tržišče
čim več novih izdaj. Trgovin-
ske police so polne novosti,
najbolje pa se še vedno proda-
ja dvojni, v živo posneti album
»Pulse« britanskih art rocker-
jev PINK FLOYD. Dobro gre
v promet tudi najnovejši izde-
lek californijskih pop-metal-
cev BON JOVI, LP »These Da-
ys«, na katerem je poleg uspeš-
nice »This Ain't A Love Song«
še trinajst skladb. 16. junija je
izšel tudi dolgo pričakovani
drugi album odlične islandske
pevke BJORK. Na kompaktni
plošči »Post« se je znašlo 11
skladb, večino izmed njih pa je
napisala Bjork kar sama. Med
novostmi velja omeniti tudi
novo ploščo opernega zvezdni-
ka LUCIANA PAVAROTTIA
(na sliki). Na plošči »Pavarotti
& Friends« je več kot uro v ži-
vo posnete glasbe s koncerta
v Pavarottijevem rojstnem
kraju Mondena. Poleg nekate-
rih znanih italijanskih glasbe-
nikov, sta na tem mini spekta-
klu sodelovala tudi, znani švi-
carski harfist Andreas Vollen-
veider in kanadski rocker Bry-
an Adams, ki je s Pavarottijem
zapel lansko uspešnico »Ali
For One«.
Prejšnji teden je končno le
izšel dolgo napovedovani novi
album »History« MICHAEL
JACKSONA. Gre za dvojno
ploščo; na prvi so zbrane ne-
katere njegove največje uspeš-
nice, druga plošča pa je zapol-
njena z 15 novimi skladbami.
Med njimi je seveda tudi
uspešnica »Scream«, ki jo Mic-
hael poje skupaj s svojo sestro
Janet. Michael Jackson je av-
tor vseh skladb, razen komada
»Come Together«, ki je last
Paula McCartneya in Johna
Lennona, konec šestdesetih pa
so ga posneli The Beatles.
V Bejrutu je kar devet mla-
doletnih oseb storilo skupinski
samomor, policija pa je po
preiskavi ugotovila, da so se
nesrečniki pokončali na po-
vsem enak način kot Kurt Co-
bain.
COURTNEY LOVE se dobro
znajde tudi brez lani preminu-
lega soproga Kurta Cobaina;
njena skupina Hole se počasi,
a vztrajno prebija v prvo ligo
ročk bendov, pred dnevi pa so
ji producenti ene izmed naj-
bolj priljubljenih ameriških
nadaljevank »Roseanne« po-
nudili vlogo voznice taksija.
Ta ponedeljek je izšla prva
velika plošča ameriške skupi-
ne FOO FIGHTERS, ki jo vodi
Dave Grohl, sicer bivši bobnar
grunge superzvezdnikov NIR-
VANA. Ploščo so fantje izdali
kar pri lastni založbi Roswell,
Grohl pa se tokrat pojavlja
v vlogi pevca.
Z dobro prodajanega zad-
njega albuma GLORIE ESTE-
FAN »Hold Me, Thrill Me,
Kiss Me« je izšel že tretji sin-
gle. Po istoimenski uspešnici,
se je pred dobrima dvema me-
secama na lestvice visoko uvr-
stila tudi njena priredba
skladbe »Everlasting Love«,
na že omenjenem tretjem sin-
glu pa se bo tudi tokrat znašla
priredba. Gre za skladbo »It's
Too Late«, ki jo je v originalni
verziji leta 1972 prepevala Ca-
role King.
Rafael Zupane - RAF, je
v velenjskem studiu Dynamic
pred kratkim posnel skladbo
»Poglej me v oči«, ki naj bi bila
uvrščena tudi na njegovem pr-
vem samostojnem CD-ju. Raf
je sicer pevec in avtor večine
skladb za skupino Bahnhof, za
tokratni samostojni projekt pa
namerava poleg vokala, pri
katerem mu bo pomagala Ire-
na Polko, sam posneti tudi vse
instrumente.
V sodelovanju s knjigarno
Karantanija in v dustribuciji
Dallasa je pred kratkim izšla
prva CD plošča ljubljanske al-
ter ročk skupine BABY CAN
DANCE, posneta v improvizi-
ranem studiu MNKŽ Ilirska
Bistrica. Omenjena skupina se
je širši javnosti prvič predsta-
vila na lanskem Novem rocku,
po treh letih delovanja pa si je
s sintezo ekspresivnega glasa
vokalistke in ostrega melodič-
nega alter ročka ter s kom-
paktno ploščo in številnimi
nastopi, le izborila zasluženo
mesto na slovenski alter ročk
sceni.
Skupina EMERSON in
KUD Vojnik pripravljata ju-
tri, v petek, 30.06.1995, v par-
ku ob Hudinji v Vojniku, »ve-
lik« ročk festival, na katerem
se bo predstavilo kar osem
mladih skupin iz okolice Celja,
Laškega, Slovenske Bistrice in
Vojnika. Žurka se bo začela že
ob 19. uri, poleg skupine
Emerson pa bo mogoče slišati
in videti še bende Prezebla
mafija, Beriše, Urbanks, Zeus,
Uncle Jack, Totenkamra in
Noxire.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 5. julija ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 26. - 29. |vnij 1995
ZA AVTOMOBILISTE
28
Cez pol leta tudi novi BMW Z3
Nemški BMW spada med
tiste tovarne, ki zanesljivo
lahko rečejo, da ne poznajo
zelo globoke ali dolge krize.
Lani je tovarna svoje do-
bro poslovanje kronala z na-
kupom britanskega Roverja,
vse pogosteje je slišati, da
naj bi kupili tudi Mc Laren,
ki med drugim izdeluje cest-
no verzijo športnega mclar-
na Fl, povezali so se z Rolls
Roycejem ipd. Pred dobrim
letom in pol pa se je BMW
vsaj deloma preselil tudi
v ZDA, kjer je v Spartanbur-
gu začel graditi svojo tovar-
no. Tam že izdeluje serijo 3,
konec tega leta pa bo s teko-
čih trakov pripeljal še road-
ster Z3 (na sliki). To bo seve-
da dvosedežnik, narejen na
osnovi compacta, pa z obliko
in lastnostmi, ki naj bi kon-
kurirali predvsem mazdi MX
5, najuspešnejšemu malemu
roadsterju nasploh. Za zače-
tek bo Z3 na voljo z dvema
motorjema: 1,8-litrskim šti-
rivaljnikom z močjo 115 KM
in zmogljivejšo izvedenko, ki
pa bo ponujala 140 KM. Ne-
kaj kasneje naj bi BMW po-
nudil tudi zmogljivejši mo-
tor (2,5-litra in 170 KM), ra-
zumljivo pa je, da bo mali
roadster uspešen le, če bo
naprodaj za ustrezno ceno.
Po sedanjih napovedih naj bi
bila izvedenka, opremljena
z močnejšim motorjem in
streho, ki jo bo odpirala ter
zapirala elektrika, na voljo
za kakšnih 50 tisoč mark.
Prvič bodo Z3 uradno prika-
zali na detroitskem avtomo-
bilskem salonu januarja pri-
hodnje leto, prodaja pa naj
bi stekla še pred prihodnjo
pomladjo.
Honda shuttle še pred koncem leta
Slovenski zastopnik japon-
ske Honde, ljubljansko podjet-
je AC Mobil, je pred nedavnim
odprlo sodoben poslovno pro-
dajni center, hkrati pa pred-
stavilo tudi hondo shuttle,
Hondin limuzinski kombi.
Shuttle je narejen na osnovi
accorda, vsaj v tem primeru in
za evropski trg pa ga poganja
2,2-litrski bencinski motor
s po štirimi ventili na valj in
s 150 KM. Evropskim in slo-
venskim kupcem ponujajo ra-
zličico, ki je opremljena s štiri-
stopenjskim samodejnim me-
njalnikom, pri čemer slednji
onemogoča nepotrebo pre-
stavljanja navzgor in tudi
navzdol. Po tovarniških po-
datkih zmore honda shuttle
največ 183 km/h, do 100 km/h
pa pospeši v 12 sekundah.
V avtomobilu je prostora za
šest potnikov, pri čemer so se-
veda možne poljubne kombi-
nacije; če je vseh šest sedežev
postavljenih, potem je prtljaž-
nik razmeroma skromen (ko-
maj 290 litrov), z odstranitvijo
zadnjih dveh sedežev pa se
njegova prostornost razširi na
uporabnih 738 litrov. Prve
honde shuttle naj bi slovenski
zastopnik dobil konec leta. Na
sliki: honda shuttle.
Evropa: slabše
kot so
napovedovali
Čeprav so napovedovali, da
bo vsaj na zahodnoevropskih
trgih letošnje leto ugodnejše
od lanskega, vse kaže, da le ne
bo tako. V letošnjih petih me-
secih so na 17 evropskih trgih
prodali 5,35 milijona osebnih
avtomobilov ali za 0,2 odstot-
ka manj kot lani v tem času.
Posel z avtomobili pa je bil
maja še nekoliko slabši kot si-
cer, kajti kupcev je bilo za 0,9
odstotka manj kot v lanskem
maju (skupaj pa 1,078 milijo-
na). Maj je bilo dokaj slab za
Renault, ki je obseg prodaje
zmanjšal za 10,3 odstotka.
Slabo je šlo tudi Peugeotu, ki
je maja zabeležil 12,1-odstotni
minus, medtem, ko so pri Ci-
troenu imeli za 4,4 odstotka
več kupcev. Z majem so zado-
voljni pri GM Europe, kjer je
Opel prodal za 2,5 odstotka
več, medtem ko je Volkswagen
prodajo povečal za bolj obe-
tavnih 5,3 odstotke. Peti letoš-
nji mesec ni bil posebej uspe-
šen za Fiat (minus 4,1 odstot-
ka),. čeprav drži, da se je pov-
praševanje po Fiatovih avto-
mobilih letos povečalo za 7,1
odstotka. Vse te številke po
mnenju nekaterih analitikov
že potrjujejo napoved o dokaj
skromnem avtomobilskem le-
tu 1995.
Daimler Benz: dobri poslovni rezultati
Lani je imel največji nem-
ški koncern Daimler Benz
skupnega prometa za 104
milijarde mark, pri čemer je
k temu uspehu največ pripo-
mogel Mercedes Benz, ki je
lani ustvaril za 70,7 milijar-
de mark skupnega prometa
ali za devet odstotkov več
kot lani.
Po svoje sta k temu rezul-
tatu prispevali obe avtomo-
bilski veji, torej tovarna
osebnih in tovarna tovornih
vozil. Razmere so bile za
Mercedes Benz ugodne tako
v Evropi kot tudi na drugih
trgih. Sicer pa je lani Merce-
des Benz prodal 592 tisoč
osebnih avtomobilov, in si-
cer 249 tisoč v Nemčiji (kar
pomeni, da je zanje domači
trg daleč najpomembnejši),
vse drugo pa v tujini. Upo-
števaje to je lani Mercedes
Benz svojo proizvodnjo
v primerjavi z letom 1993
povečal kar za 23 odstotkov.
Hkrati je tovarna lani izde-
lala 290 tisoč gospodarskih
vozil, doma jih je prodala 74
tisoč (ali za štiri odstotke
manj), vse drugo pa na tujih
trgih, kjer je bil posel za 14
odstotkov večji. Letos si ve-
liko obetajo predvsem od
prodaje povsem novega av-
tomobila oziroma mercedesa
E, ki je nadomestil staro,
vendar zelouspešno izveden-
ko (2,7 milijona vozil), pri
gospodarskih vozilih pa naj
bi veliko dosegli z novim
kombijem sprinter. Sicer pa
je bila prodaja osebnih avto-
mobilov v letošnjih petih
mesecih večja za dva odstot-
ka (skupaj 242 tisoč vozil),
medtem ko so v tem času
prodali tudi 128 tisoč gospo-
darskih vozil ali za 17 od-
stotkov več kot lani v tem
času. Na sliki: novi mercedes
razreda E.
Cenejši audi A8
2,8
Porsche Inter Auto, uradni
predstavnik avtomobilskih to-
varn Volkswagen, Audi in Se-
at, je lahko skoraj izjemno za-
dovoljen s prodajo v maju.
Prodali so namreč 1502 vo-
zili, od tega 920 volkswagnov,
pa 307 seatov in 184 audijev in
še 90 Volksvvagnovih tran-
sportnih vozil. Zanimivo pa je,
da je povpraševanje po neka-
terih avtomobilih še naprej
skoraj izjemno, tako da se tru-
dijo zagotoviti nove količine
VW polo in audijev A4. Čaka-
nje prav na ta dva avtomobila
je razmeroma dolgo, pred ne-
davnim pa so dobili še 600 po-
lov, vendar še ni znano, kdaj
naj bi bili ti avtomobili dejan-
sko na voljo slovenskim ku-
pcem. Morda je dovolj po-
membno tudi to, da so znižali
ceno za audi A8 2,8 (na sliki).
Njegova drobnoprodajna cena
se je znižala za več kot deset
tisoč mark, kar pomeni, da je
avtomobil naprodaj za približ-
no 95 tisoč mark. Na sliki:
audi A8 2,8.
Zadrege pri prodaji in dobavi
ruskih lad
Slovenski zastopnik ruske
tovarne Lada oziroma Auto
Vaz, ljubljanska Lada Avto, je
v letošnjih petih mesecih pro-
dal 1029 avtomobilov, kar je
razmeroma ugoden rezultat.
Pri dobavi terenske nive
z l,7Aitrskim bencinskim mo-
torjem imajo nekaj težav (pri
čemer sploh ne skrivajo, da je
težav precej), zaradi, težav
s plastiko pa je zastala tudi
dobava oziroma prodaja lade
samare 1500 M/ME s petimi
vrati, kajti na avtomobil je
treba čakati do dva meseca.
Zadrege so tudi pri prodaji sa-
mare z 1,5-litrskim motorjem
in tremi vrati, za vse druge av-
tomobile, ki so na ceniku in
v primeru, ko ima kupec želje
po dodatni opremi, pa je do-
bavni rok dolg nekako 15 dni.
Bo Alfa Romeo
spremenila
vzmetenje pri
alfi 145?
Milanska tovarna Alfa Ro-
meo je v velikem zagonu, kajti
pred nedavnim je predstavila
alfo 146, nadomestilo za zelo
uspešno alfo 33 (več kot mili-
jon vozil), pred meseci alfo
145, pred nekaj tedni pa spider
in kupe GTV.
Sedaj pa iz tovarne prihaja-
jo vesti o morebitni spremem-
bi podvozja pri alfi 145. Vse
kaže, da hočejo popraviti
vzmetenje, ki naj bi bilo pretr-
do in zato neudobno in torej
manj po volji kupcev, ki jih
nekdanja športna slava teh av-
tomobilov sploh ne zanima. Za
sedaj uradnega potrdila o tem,
ali bodo to v resnici storili, še
ni.
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
tokrat potekal v slabem vremenu, vseeno pa ga je obiskalo okoli
1500 obiskovalcev. Končna bilanca sejma je bila 560 prodajalcev, 18
prodanih vozil in 90 izdanih kompletov kupoprodajnih pogodb.
Cene so okvirne!
UN01.0 iE FIRE 3V	(94)	12.690
UN01.0 iE START 3V	(94)	12.990
UN01.0 iE START 5V	(94)	13.490
UN01.7 D ECO	(92)	11.490
TIP01.4 SX 5V	(94)	17.490
LANCIA Y101.1 iE	(94)	13.390
ALFA ROMEO 3.0 V6 Q 200 KM, klima,
usnje, ABS, akt. podvozje, max. oprema	(92)	39.990
OPEL 0MEGA 3.0 V6 max. oprema	(91)	29.990
Možnost plačila z bančnim kreditom.
Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d.
MONTANA d.o.o., celovška 135, ljubljana
Tel.: 061-159-30-30, 0609-615-648,0609-630-101
Št. 26. - 29. iunii 1995
29
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
V sobotni oddaji na Radiu
Celje sta bili gostji v studiu
Darja Vidic, predstojnica
modnega oddelka na ljubljan-
ski šoli za oblikovanje in mla-
da ter obetavna modna obliko-
valka, Nataša Čagalj iz Štor,
ki je bila v močni mednarodni
konkurenci sprejeta na podi-
plomski študij oblikovanja
v Londonu, kamor odhaja le-
tošnjo jesen.
In kot je v navadi ob koncu
meseca, so tudi tokrat v odda-
ji, ki jo vodi modna oblikoval-
ka Vlasta Cah-Zerovnik, raz-
delili nagrade: ročno pleten
pulover bo v drugi polovici ju-
lija prejel Primož Točaj iz
Šmartnega v Rožni dolini, roč-
no poslikan šal bo nosila Vida
Pejša iz Celja, darilni bon
v vrednosti 5 tisoč tolarjev pa
je po pošti že prejela Frida
Kalšek iz Zidanega Mosta.
Z bonom si bo v trgovini Pa-
pillon v Celju izbrala metraž-
no blago po lastnem okusu.
Uredništvo
Na sonce, a le s pokrito glavo
Tistim modnim dodatkom za
plažo in močno sonce se bomo
danes posvetili, ki so pred-
vsem zdravstveni pripomočki.
S slednjo ugotovitvijo se bo-
ste strinjali vsi, ki se še spomi-
njate nadležnega glavobola ali
še bolj zoprnih reči, ki jih je
povzročilo predolgo gologlavo
postopanje na soncu. Prav za-
radi podobnih, in ne estetskih
razlogov, so imenitne dame iz
visoke angleške družbe že od
nekdaj pokrite z vsemogočimi
pokrivali, ko spremljajo tradi-
cionalne poletne konjske
dirke.
Torej, previdnost v roke ozi-
roma na glavo, jše zlasti zato,
ker se je sonce v zadnjih letih
spridilo in mu ne kaže preveč
zaupati. Če ste pravkar sredi
priprav za odhod na počitnice
in tuhtate, česa ne smete poza-
biti, zdajle že veste. Pokrivala,
seveda! Ker pa vsako koristno
reč spremlja tudi želja po le-
pem videzu, poglejmo še, kaj
pravijo modni trendi.
O tem, da je slamnik tisto
pokrivalo, ki v razbeljenih
dneh največkrat gostuje na
naših glavah, ni dvoma. Čim
bolj gosto naj bo pleten, da bo
prepuščal zelo malo sončnih
žarkov. Modne so tudi športne
čepice s ščitniki, romantični
klobučki, ki jih lahko okrasi-
mo z umetnim cvetjem, pa ori-
entalne rute in dolgi šali, oviti
kot eksotični turbani...
Alternativa ekološkemu va-
lu z naravnimi materiali, kot
so bombaž, lan, juta in rafija,
je letos plastika in sintetični
materiali, ki so na videz in otip
manj prijazni, pa zato bolj
vzdržljivi. In še največji modni
hit poletja 95, ki ga predlaga
kreator Ferre - gigantski klo-
buk, ki ima premer manjšega
ženskega dežnika in pod kate-
rim bodo pred soncem zaščite-
na še ramena. Prihodnjič pa še
o počitniških oblačilih naših
malčkov.
VLASTA
NA OBIČAJNI PLAŽI STE, OPAZUJETE KOPALCE, KAJ
VAS PRI NEKATERIH NAJBOLJ MOTI?
a)	ženske s povešenimi prsmi, ki ne nosijo nedrčka ali je ta
neustrezen;
b)	če se dame na skalnati plaži opotekajo v natikačih z zelo
visoko peto;
c)	moški s »pivovskim« trebuščkom, pod njim pa hlačke-mini-
malke;
d)	kaj drugega (vpi-
šite):..........................................................................
ZDRAVNIŠKI NASVET
Ali se lahko vidi brez očal, brez
kontaknih leč?
Vsak naš deseti državljan je
kratko ali dalekoviden, potre-
buje očala ali kontaktne leče.
Mnogo ljudi kontaktnih leč ne
prenaša, pri težkih oblikah
kratko ali dalekovidnosti so
potrebna tako debela, težka
stekla, da so z njimi nos in
ušesa prekomerno obtežena.
Pogosto pa je tudi različno
omejen vid na enem ali na dru-
gem očesu. Prizadeti tudi
z očali ali z lečami vidi dvojne
slike.
Vedno več bolnikov se v za-
mejstvu zateka k novi LASER
operaciji, v upanju,da si iz-
boljša ostrino vida. Krivina
roženice se z EXCIMER-hlad-
nim laserjem izpari - obrusi
z izredno nežnimi (obruski) re-
zi, ne da bi se poškodovalo tki-
vo, ki leži pod roženico. Spari
se 5—20% roženice. Pred obde-
lavo računalnik izračuna, ko-
liko roženice se bo izparilo in
usmeri na potrebna mesta la-
serski žarek. Poseg z Excimer
laserjem traja v lokalni ane-
steziji z očesnimi kapljicami
30 sekund do 2 in pol minuti in
ne krvavi. Daleko in kratko-
vidni lahko zopet normalno
vidijo. Pri težki kratkovidno-
sti pa ostane ostrina vida še
vedno v manjši meri omejena,
ker imajo ti bolniki še od prej
spremembe na mrežnici.
Vprašanje je koliko je ta po-
seg umesten, varen.
Dandanes imamo že v za-
mejstvu laser centre na očes-
nih klinikah v Dresdenu,
Miinstru, Tiibingenu, ki delajo
že šest let z laserjem in že vedo
za komplikacije.
Riziko vnetja roženice po
posegu z laserjem je le V*%,
enako kot pri nošnji konta-
knih očesnih leč. Drugi sopo-
javi so: trajna bleščavost, pre-
hodna motnjavost kot reakcija
mrežnice na operacijo, v dveh
od tisoč primerov ostane braz-
gotina.
Zdravniki očesnih klinik
svetujejo bolnikom naj se po-
prej pomenijo glede izkušeno-
sti operaterja. Poseg ne sme
biti kozmetična operacija,
opravi se le, če bolniku odpo-
vedo očala ali leče. Pri vsakem
posegu lahko pride do kompli-
kacij, ki izničijo zaželeni
uspeh.
Nikakor se ne sme operirati
pri zelo tenki roženici, pri ze-
leni mreni, visokem krvnem
pritisku, motnjah prekrvavi-
tve, sladkorni bolezni in pri
bolnikih s srčnim vzpodbuje-
valcem.
dr. BLANKA RATAJ
Sejte, presajajte, sadite,
zalivajte, negujte rastline;
rahljajte in prezračujte tla,
pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je
najugodnejši za posamezne
tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
Za otroke bi naredili vse, pravimo, saj je
največ naše ljubezni namenjeno njim. Kaj pa
za bolne otroke? Bi naredili še več. So to
samo besede? Priložnost imamo, da jih
potrdimo z dejanjem.
Otroški oddelek celjske bolnišnice, tretje
največje v Sloveniji, zbira sredstva za nakup
prepotrebnega ultrazvočnega aparata.
Pomagajmo jim uresničiti to željo.
Ž.R. 50700-603-31871, sklicevanje na št. 05 2742.
S pripisom: ultrazvok za otroški oddelek.
TEDENSKI SEZNAM DAROVALCEV ZA UZ
APARAT:
V/EISTHAUPT d.o.o. Celje -80.000 SIT
PARON d.o.o. Laško - 10.000 SIT
SERAŽIN Majda - 5.000 SIT
IPŠEK TANJA, Šmarje - 8.000 SIT
TRŽAN Marjan, Optika Celje -10.000 SIT
SLEMI and/coo džoo Celje - 15.000 SIT
FRANCOSKA
KUHINJA
Francoska kava
Potrebujemo: 1 pomarančo,
40 klinčkov, lupino ene limo-
ne, košček cimetove skorjice,
16 kock sladkorja, 3 žlice ru-
ma, 6 skodelic močne črne ka-
ve in lonček sladke smetane.
Pomarančo pretaknemo
s klinčki. V kožico damo limo-
nino lupino, sladkorne kocke,
rum in cimet. Segrejemo in
prelijemo s kavo. V to tekočino
položimo pomarančo s klinčki.
Pustimo nekaj časa stati. Po-
tem poberemo dišave iz kožice
in prilijemo še rum, ki mora
biti zelo močan. Z gorečo vži-
galico se pritaknemo tekočine
in ko rum zgori, nalijemo kavo
v skodelico in okrasimo s ste-
peno sladko smetano.
Juha Iz belušev
Potrebujemo: 3A litra kurje
juhe, 300 g belušev, 1 rume-
njak, 3 žlice kisle smetane, 100
g graha in pol del belega vina.
Beluše olupimo in jih shra-
nimo. V kožici segrejemo kurjo
juho in vanjo zakuhamo belu-
še. Ko so mehki, jih zmeljemo
s paličastim električnim me-
šalnikom. Posebej na žlički
masla do mehkega zdušimo
mlad grah. Smetano stepemo
z rumenjakom. V vrelo juho
damo beluševe vršičke in ko
odstavimo z ognja, legiramo
z mešanico smetane in rume-
njaka, prilijemo vino in takoj
postrežemo.
Porova enolončnica
Potrebujemo: 500 g pora, 50
g prekajene slanine, 100 g če-
bule, 250 g svinjskega mesa,
500 g krompirja, 1 liter vode in
1 trikotnik topljenega sira.
Slanino narežemo na kocke
in tudi por očistimo in nareže-
mo na drobne kolobarje. Tudi
svinino narežemo na majhne
koščke. Čebulo drobno sesek-
ljamo in krompir olupimo in
narežemo na drobne kocke.
V večji kožici prepražimo sla-
nino in dodamo svinjsko meso.
Med stalnim mešanjem vse
skupaj dobro prepražimo. Na-
to dodamo sesekljano čebulo,
por ter krompir. Vse dobro
premešamo, nekoliko še pre-
pražimo in zalijemo z litrom
vode. Ko je jed mehka, posoli-
mo in popopramo. V lonček
damo malo čiste juhe in jo se-
grejemo do vrenja. V njej raz-
pustimo trikotnik topljenega
sira in vse skupaj vlijemo
v preostalo juho in takoj po-
strežemo.
Goveji biftki
z bananami in
čebulo
Potrebujemo: 4 debele zrez-
ke iz pljučne pečenke, 3 bana-
ne, 300 g čebule, 30 g masla, 30
g olja, sol in poper.
Goveje zrezke na hitro po-
pečemo po obeh straneh. Peče-
ne posolimo in popopramo in
jih naložimo na ogret oval.
V ponvi razpustimo maslo in
na njem prepražimo seseklja-
no čebulo. Banane olupimo in
jih narežemo na koleščke in jih
dodamo k praženi čebuli. Na
hitro jih prepražimo, posolimo
in popopramo ter s to mešani-
co okrasimo goveje biftke.
Zraven ponudimo pečen mlad
krompir in paradižnikovo so-
lato.
MTROMf Kj KOTIČEK
astrologinje Ivane
Šifra: Hamlet
Lani sem spoznala na počit-
nicah fanta, v katerega sem se
zaljubila. Ker živiva v različ-
nih krajih, se redko vidiva.
Kljub temu so moja čustva do
njega ista, on pa se nekako bo-
ji vezati name. Zanima me, ka-
ko mi lahko pomagate, rada bi
namreč, da bi ostala vsaj pri-
jatelja. Ali je to možno? Upam,
da mi boste odgovorili in se
vam zahvaljujem.
Ivana: Tvoje dolgo pismo
sem morala skrajšati. S čustvi
je pač tako, da kadar se zbudi-
jo pri tako intenzivnih Levi-
njah kot si ti, kar dolgo časa
gorijo. Ker imaš v znamenju
Leva kar veliko planetov in še
Ase v strastnem Škorpijonu, si
zelo globoko doživela to ljube-
zen. Vendar pa je v najstniških
letih najtežje prav to: kako na
uspešen in čimmanj zakom-
pleksan način pokazati neko-
mu, da ga imaš rada? Če se
zaveš, da smo v teh letih (bili)
vsi obremenjeni s tem (in
s tvojo generacijo ni prav nič
drugače), ali najprej pomahati
simpatiji z levo ali desno roko,
poslati zgolj nasmeh, ali kar
takoj povedati kaj čutiš, po-
tem ti bo takoj laže pri srčecu.
Pomisli, on ima isti problem.
In drug od drugega se učimo.
Zatorej, najboljši nasvet, ki to
ga lahko dam: obnašaj se do
njega kot, da ti je zgolj prija-
telj. Le tako boš dovolj sproš-
čena za kaj več. In on tudi.
Kljub temu, da čutiš do njega
mnogo več, pa mu to kaži po-
časi, ne na enem zmenku, pri
enem plesu itd. Tako bosta
skupno zdrobila lupino nerod-
nosti in ohranila vajina ču-
stva.
Druga napaka je ta, da lju-
dje vedno preveč pričakujejo
od drugih: ti bodi tista, ki se
začne o čem pogovarjati - o šo-
li, hobijih in podobnem. Ne
preidi takoj na to kaj čutiš, to
pride na vrsto kasneje — kot
desert po kosilu! Astrološko
gledano pa boš imela kasneje
zelo uspešno čustveno življe-
nje. Veliko boš potovala, tudi
partner bo iz tujine ali od dru-
god. V življenju boš uspešna
na področju profesure, jezi-
kov, potovanj, imaš pa smisel
tudi za dizajn in kreativnost.
Možen je večji uspeh v javnosti
in popularnost - tudi zaradi
partnerja.
Vsako leto bodi previdnejša
v času od začetka kozoroga in
vse do začetka aprila. V teh
mesecih boj pazi nase, ne potuj
preveč in bolj pazi na ocene
v šoli. Prav tako pa bodi bolj
pazljiva do konca šole - pred-
vsem glede učenja. Po srednji
šoli pa se ti bo življenje nas-
ploh zelo izboljšalo - bližje boš
tistemu, kar bo izpolnilo tvoje
sanje. Veliko sreče!
Št. 26. - 29. {unij 1995
VRTILJAK
30
RINGO SPIL
SPOROČA...
Peaceeeeee!
Še dobro, da so se začele počitnice in da so roki za
popravce tudi še v avgustu. Če pogorim, me bosta starša...
Hja, pustimo to. Kako kaj živite? Upam, da bolj umirjeno
kot jaz. Upam, da imate koga radi in da vam ta nekdo čustva
vrača...
Sicer pa upam predvsem na veliko dobrih žurov, na lepše
vreme, na vse, za kar ima smisel živeti in tudi na... Ja, za
vse mi vseeno ni vseeno. Saj veste: »Show must go on!«...
Kaj pomeni, afne
guncati?
—	Mi afne guncamo zato, da
laže zaspijo. (Andreja, 7. c)
-	Ritke migati. (Nina, 7. a)
-	Pačenje, ker hočeš biti
v središču pozornosti. (Alek-
sandra, 7. a)
-	To počneš takrat, ko se zelo
dolgočasiš (med poukom ali
v cerkvi). (Jasmina, 7. a)
-	Guncati dekleta, ki se afna-
jo. (Primož, 7. a)
-	Da se ti v glavi gunca mali
živček, gospod Afna. (Mate-
ja, 7. c)
-	Bog ve, pa ne pove. (Andrej,
7. a)
Anketo so pripravili učenci
literarno-novinarskega
krožka OŠ Vere Slander,
Polzela
Ljubim vse, ki so podobni
težkim kapljam, ki padajo
druga za drugo iz temne
meglice, ki lebdi nad člove-
kom; sporočajo, da je blisk
blizu, propadejo, ker so
znanilke.	(Nietzsche)
Piše: Uroš Jelen
OŠ Vere Šlander, Polzela
2. del
Na poti proti domu, ko sem
se že nekoliko umiril, sem
v mislih obnovil vse dogodke.
Nisem obsojal Tatjane, niti
zveze z njo, ampak samega se-
be. Nek del mene mi je govoril,
naj vse skupaj pustim pri miru
in se obnašam, kot da ni nič
narobe. Drugi, močnejši del,
pa mi je govoril, naj uživam,
poskušam okužiti še koga, kaj-
ti če bom moral umreti jaz, naj
gredo za menoj tudi drugi.
Nekaj časa sem svoje misli
zaposlil z učenjem in prijatelji
so me obsodili, da žalujem za
Tatjano, ki je medtem v bol-
nišnici umrla. Vedeli so za
vzrok njene smrti, toda nihče
ni, na srečo, vedel za moje raz-
merje z njo. Spet sem se s pri-
jatelji vračal v disko in vsako-
krat je v meni zmagal tisti hu-
dobni, maščevalni del mene.
Načrtno sem lovil dekleta, kot
da bi se jim hotel maščevati za
tisto, kar je meni storila Tatja-
na. Ob pogledu nanje mi je bi-
lo sicer žal, a preveč sem se
smilil samemu sebi in bolečino
sem hotel povzročiti tudi
drugim.
Nihče ni slutil, kako je z ma-
no, le čudili so se taki spre-
membi v mojem obnašanju.
Vse to ponočevanje in pijanče-
vanje je le še pospešilo slabša-
nje mojega zdravstvenega sta-
nja. Čutil sem onemoglost, nič
več nisem bil tako energičen in
v meni ni bilo nobene volje.
Celo tisti slabši del mene je
popolnoma utihnil in čutil
sem, da gre z mano navzdol.
Po enem od rednih pregle-
dov so me zdravniki obdržali
v bolnišnici. Sedaj sem vedel,
da se bo izvedelo, in čisto vse-
eno mi je bilo. Ob obisku so se
mi še prijatelji zdeli nični, celo
sovražni, saj sem videl v njiho-
vih očeh le pomilovanje in
hkrati veselje, da oni nimajo te
bolezni. Osebju v bolnišnici
sem naročil, da ne želim videti
nikogar, celo svojih staršev ne,
saj sem jih s svojim ravnanjem
že tako dovolj prizadel.
Danes, ko se mi je stanje ze-
lo poslabšalo, mi je postalo žal
tudi za tista dekleta, dve ali tri
so bila, ki so si ob koncu dru-
ženja z menoj podpisala smrt-
no obsodbo. Želim si, da konec
pride čimprej, saj mislim, da
sem se že dovolj namučil.
(Konec)
Usoden skok
Nikoli ne bom pozabila tega
dne. Zaradi njega ne morem
nikamor več. Priklenjena
sem na posteljo in na bolni-
co. Ljudje okrog mene govo-
rijo, da sem v komi, ampak
to ni res, saj jih lahko vidim
in slišim. Rada bi vstala, od-
prla usta in zakričala: »Kaj
se vendar greste? Saj sem tu!
Živa sem!«. Pa ne morem.
Spominjam se, da je bil lep
sončen dan. S prijateljicami
smo se domenile, da se gre-
mo kopat na jezero. Baje bo
tam tudi Uroš. Spoznala sva
se včeraj, v Casablanci. Full
je šikan...
Mami sem se zlagala, da
grem na bazen. Tokrat sem
se ji prvič zlagala. Če bi jo
vprašala, ali lahko grem, me
ne bi spustila. Teden dni prej
sem jo že vprašala, pa ni do-
volila, ker se je lansko leto
tam utopil naš znanec Miha.
Zbrale smo se pred samo-
postrežno. Nekatere so kot
vedno zamudile, s svojimi
stalnimi izgovori: »Sorry,
ampak budilka mi je >cr-
knala«.
Ura je bila šele devet zju-
traj, a sonce je že močno pri-
pekalo. S kolesi smo torej
krenile na pot. Vozile smo se
slabih deset minut, kolesa
pustile pri gostilni in začele
iskati primeren zaliv.
Kmalu smo ga našle. Nič
kaj posebnega ni bil. Majhen
peščen zaliv z nekaj malega
sence in... s skakalnico.
Vse prepotene smo se torej
vrgle v vodo. Bila je prijetno
hladna. Škropile smo se, se
obmetavale z blatom in igra-
le z žogo. Ko je bila ura dva-
najst, smo stopile iz vode in
se lotile malice. Mama mi je
naredila dva sendviča s si-
rom in s piščančnjo šunko.
V hipu sta izginila. Pile smo
jabolčni sok. Sledilo je po-
lurno sončenje, potem pa je
spet postalo neznosno vroče,
zato smo se ponovno odpra-
vile v vodo.
Barbara je odkrila že prej
omenjeno skakalnico. To je
bila velika skakalnica na
skrajni levi strani zaliva. Bi-
la je poraščena z velikimi
sluzastimi algami, da si mo-
ral pošteno paziti, da nisi
padel.
Najprej je skočila Barba-
ra, za njo Polona in za njo še
jaz. Previdno sem stopila na
skalo. Potem se vsega samo
še medlo spominjam. Vem le,
da mi je spodrsnilo in da sem
v kriku in z mahanjem rok
obupano poskušala znova
uloviti ravnotežje. Vse za-
man. Zadnje, česar se spomi-
njam, je močna bolečina
v glavi in prijetna hladnost
vode.
Sedaj ležim na postelji,
Vse okoli mene postaja čud-
no megleno. Zdi se mi, da
slišim jok moje mame. Poča-
si postaja vse črno... Jaz pa
še zmeraj ne vem, kaj se je
zgodilo in kaj se dogaja.
MOJCA FILIPIČ
Hey Jude
(Lennon & McCartney)
Hej Jude, don't make it bad
Take a sad song and make it better
Remember to let her into your heart
Then you can start to make in better
Hey Jude, don 't be afraid
You were made to go out and get her
The minute you let her under your skin
Then you begin to make it better
And any time you feel teh pain
Hej Jude, refrain, don't carry teh world up on your
shoulders
For well you know that it's a fool who plays it cool
By making his world a little colder
Da da da da da da da da da
Hey Jude, dont let me down
You have found her now go and get her
Remember to let her into vour heart
Then you can start to make it better
So let it out and let it in
Hey Jude, begin, you're waiting for someone to pre-
form with
And don't you know that it's just you
Hey Jude, you'll do
The movement you need is on your shoulder
Na na na na na na na na na na yeh
Hey Jude, don't make it bad
Take a sad song and make it better
Remember to let her under your skin
Then you'll begin to make it better, better, better,
better,
better, better oh
Yeh yeh yeh yeh yeh yeh yeh da da da da da da da da
Hey Jude da da da da da da da
Hey Jude
Mestna občina OBJAVLJA na podlagi sklepa konzorcija lastnikov
Prevozništva Celje z dne 10.4.1995 in na podlagi razpisa z dne 13.4.
1995
JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za opravljanje gostinske dejavnosti v prostorih
kompleksa Prevozništvo Celje, Trnovlje.
1.	Razpisni podatki in pogoji:
Predmet oddaje v uporabo je prostor, namenjen gostinski dejavnosti v
poslovnem delu površine objekta Prevozništva cca. 220 m2,
kot pri vseh ostalih prostorih v kompleksu Prevozništva Celje, bodo
izbrani interesenti pridobili pravico do:
-	najema prostora za nedoločen čas z možnostjo odkupa.
Cena najema m2 prostora znaša od 10-15 DEM mesečno v tolarski
protivrednosti izračuna na podlagi srednjega tečaja DEM Banke
Slovenije, veljavnega na dan plačila najemnine.
2.	Pisna ponudba
Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo zaprte v ovojnici do vključno
15.7.1995, na naslov: Sklad obrti in podjetništva občine Celje,
Trg Celjskih knezov 9.
Ponudba mora vsebovati:
1.	vrsto gostinskih uslug (kosila, malice)
2.	obliko želene pridobitve površine (najem, najem z odkupom)
3.	predvideno število na novo zaposlenih delavcev
4.	potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. sklep o registraciji.
3. Izbor interesentov ter njihove pravice in obveznosti
Izbor ponudb bo opravila komisija, sestavljena iz predstavnikov
konzorcija lastnikov Prevozništva Celje.
Rok za sklenitev predpogodbe je 8 dni od datuma obvestila o izboru.
Ob podpisu predpogodbe bo moral izbrani interesent vplačati varščino
v višini 5.000 DEM v tolarski protivrednosti, izračunani po srednjem
tečaju DEM Banke Slovenije, veljavnem na dan plačila. Varščina se bo
upoštevala pri sklenitvi pogodb o uporabi zemljišč in objektov
Prevozništva Celje. Izbrani interesent bo s podpisom predpogodbe o
uporabi zemljišč in objektov Prevozništva Celje ter s plačilom varščine
pridobil:
-	pravico do najema prostorov do izdelave prostorsko-izvedbene
dokumentacije pod pogodbeno opredeljenimi pogoji
-	sodelovanje pri izdelavi prostorsko-izvedbene dokumentacije.
Vsi odnosi med konzorcijem lastnikov Prevozništva Celje in izbranimi
interesenti se bodo urejali pogodbeno.
Dodatne potrebne informacije lahko interesenti dobijo pri Zavodu za
planiranje in izgradnjo občine Celje, Trg Celjskih knezov 9, telefon št.
063/ 28-822, oz. Tatjani Hren, Stanovanjski sklad občine Celje,
Gledališka 4, telefon št. 063/ 21-658.
Konzorcij lastnikov Prevozništva Celje
Pričakovanje bogate
jeseni.
ŽIVLJENJSKI KROG
Rentna zavarovanja
Zavarovalnice Triglav
Mnogi se za rentno zavarovanje
odločijo takrat, ko sredi poti
pogledajo naprej. Kaj še skriva
življenje? Kakšne radosti me še čakajo?
Si jih boni znal vzeti? Si jih bom
lahko privoščil?
Z rentnim zavarovanjem
Zavarovalnice Triglav
so odgovori na ta vprašanja jasni.
Rentno zavarovanje vam daje
premišljeno možnost, da povečate
svojo pokojnino in zato brezskrbneje
pričakujete prihodnje dni.
Dni prijaznega počitka, sproščenega
veselja, zanimivih stvari, za katere
danes nimate časa.
Pričakovanje jeseni. Zakaj ne bi bilo
to pričakovanje bogate jeseni?
St. 26. - 29. junij 1995
UD
31
FELJTON - ROMAN
Fenomen NLP je živelj da-
lje, hkrati je naraščal pritisk
javnosti. Nekaj je prispeval
tudi po svoje zabaven pripet-
ljaj. Tajna služba ameriške
mornarice je izvedela za trdi-
tve neke ženske iz države Ma-
ine, češ, da ima stike z vesolj-
skimi bitji. Mornarica je takoj
vključila CIA.
V	navadnih okoliščinah se
ta ustanova ne bi zanimala za
takšno zgodbo, v kateri naj bi
prišlo do stika pred »avtoma-
tičnega zapisa«, toda govorice
so se že razširile do kanadske
vlade. Ta je takoj poslala k ti-
sti ženski svojega izvedenca za
NLP Wilberta Smitha, ki naj
bi jo izprašal.
V	transu je ženska čisto pra-
vilno govorila o tehničnih vi-
dikih vesoljskih poletov, pove-
dala je veliko več, kot bi prav-
zaprav lahko vedela. Ko so to
sporočili ameriški mornarici,
je tudi ta poslala dva svoja ofi-
cirja. Ženska je pregovorila
enega izmed njiju, da se je dal
tudi sam spraviti v trans in je
v takem stanju poskušal nave-
zati stik z nezemeljskimi bitji.
Poskus ni uspel. Po vrnitvi
v Washington sta obveščeval-
ca poročala CIA o doživetju.
Potem je CIA poskusila še en-
krat, da bi oficir v transu na-
vezal stik z bitji iz vesolja.
V pisarni CIA se je zbralo 16
prič, ki so sodelovale kot opa-
zovalci. Ko je bil mornariški
oficir v transu, mu je menda
res uspelo dobiti stik.
Priče so zahtevale dokaze.
Oficir v transu jim je rekel, naj
gredo k oknu, češ, da se tam
vidi NLP. Trije so skočili
k oknu, osupnili so ob pogledu
na NLP v zraku. Med temi tre-
mi sta bila dva nameščenca
CIA, tretji pa je bil od morna-
riške obveščevalne službe.
Prav takrat je radarski cen-
ter washingtonskega letališča
poročal o izpadu radarskih
signalov v smeri proti kraju,
kjer naj bi bil NLP.
Majorja Frienda, novega še-
fa projekta Modra knjiga, je
CIA obvestila o tem, kasneje je
sodeloval na seansah, na kate-
rih so poskušali navezati stike
z nezemskimi bitji. Prosil je,
naj ga obveščajo o nadaljnjih
dogodkih, vendar se ni zgodilo
nič več. Friend je bil mnenja,
da bi bilo treba oba, tako tisto
žensko kakor mornariškega
oficirja, temeljito pregledati
v parapsiholoških laboratori-
jih univerze Duke.
Modra knjiga ni nikoli razi-
skovala tega primera, skriv-
nost je ostalo vse, kar naj bi
bile priče zares videle. CIA te-
ga pripetljaja ni jemala resno,
sodelujoči pa so ga, kajti na
pobudo CIA so bili vsi vpleteni
službeno premeščeni.
Pentagon je v dokumentarni
televizijski oddaji 22. februar-
ja 1960 podal pregled o razi-
skavah NLP od leta 1947.
V nočni oddaji je obravnaval
tudi vdor NLP leta 1952 v pre-
povedan pas okrog Washing-
tona in na območje Pentagona.
Oddaja se je končala s prese-
netljivo izjavo: po uradni in-
formaciji obrambnega mini-
strstva ne more biti nobenega
dvoma o realnosti NLP, o nji-
hovih inteligentnih posadkah
in o dejstvu, da so zunajze-
meljskega izvora.
Lov na znake Iz
vesolja
Medtem ko so poskušale taj-
ne službe prehiteti druga dru-
go pri lovu na neznane leteče
predmete, je začel radioastro-
nom dr. Franc Drake 8. aprila
1960 ob štirih zjutraj loviti
signale iz vesolja.
Drake in sodelavci so upo-
rabili v ta namen radiotele-
skop observatorija Green
Bank, ki stoji v položnem delu
gorovja Appalachi v Zahodni
Virginiji. Prisluškovalne na-
prave so naravnali proti zvez-
dama Tau Četi in Epsilon Eri-
dani v upanju, da bodo na valu
21 centimetrov ujeli signale
razumnih bitij. Med gozdovi je
bil 28-metrski radioteleskop
zaščiten pred zemeljskimi šu-
mi. Osem orjaških anten, ta-
krat med največjimi na svetu,
je prisluhnilo v vesolje.
Ker je val 21 centimetrov
naravna frekvenca vodikovih
atomov, se je zdelo znanstve-
nikom najverjetneje, da bodo
razvite civilizacije oddajale na
njem. Tako je stekel projekt
Ozma, katerega romantično
ime si je Drake izposodil od
pravljične kraljice nedoseglji-
vo oddaljene dežele Oz.
Misel na medzvezdne stike
ni nova. Že v antiki je domne-
val Tales iz Mileta (v 6. stol.
pred našim štetjem), da bi
zvezde lahko bile drugi sveto-
vi. Njegov učenec Anaksiman-
der je bil mnenja, da je nešteto
svetov, ki v krogu prihajajo in
gredo, Plutarh (46-125) pa je
bil prepričan, da je Luna po-
manjšana Zemlja in da v nje-
nih dolinah in hribih živijo de-
moni.
O možnostih za navezavo
medzvezdnih stikov so začeli
realneje razmišljati po odkrit-
ju radijskih valov. Med tistimi,
ki so prvi trdili, da so prestre-
gli signale medzvezdnega iz-
vora, je bil veliki znanstvenik
Nikola Tesla, eden izmed pi-
onirjev na tem področju, razen
njega pa tudi Thomas Edison.
Ker so se sodobniki posmeho-
vali tako enemu kakor druge-
mu, sta nazadnje oba umol-
knila.
Poldrugo tisočletje je Evro-
pa imela Zemljo za središče
vesolja, nazadnje pa je le bilo
treba priznati, da se planet vr-
ti okrog Sonca. Čez čas se je
pokazalo, da tudi Sonce ni nič
drugega kot zvezda med mili-
jardami v mlečni cesti in da je
tudi ta galaksija med mnogimi
v vesolju.
Na robu mlečne
ceste
Zadnjo utvaro nam je vzel
pred petimi desetletji har-
vardski astronom Harlow
Shapley, ki je dokazal, da naše
Sonce nikakor ni središče rim-
ske ceste. Naše osončje je Sha-
pley postavil tja, kamor spada,
v nepomembno »predmestje«
mlečne ceste, na kraj, od koder
je kar 30.000 svetlobnih let do
središča galaksije.
Spiralna meglica, imenova-
na mlečna cesta, ima obliko
nekakšnega letečega krožnika,
njene že dolgo domnevne spi-
ralne krake pa je dokazala šele
radioastronomija. Naše osonč-
je je na robu enega takih spi-
ralnih krakov, za pot okoli
središča galaksije pa potrebu-
je 225 milijonov let. Samo
v naši mlečni cesti je kakih 150
milijard zvezd z neštetimi pla-
neti in njihovimi naravnimi
sateliti. Med planeti je prav
gotovo precej takih, ki jih ob-
daja življenje pospešujoča
ekosfera. Astronomi že precej
časa proučujejo nepravilnosti
pri naših sosednjih zvezdah,
po katerih sklepajo o temnih
spremljevalcih planeta. Kakor
so pričakovali, so tudi že od-
krili vrsto temnih spremljeval-
cev zvezd.
V polmeru do 16 svetlobnih
let okrog Sonca so med 47 zna-
nimi zvezdami trije beli pritli-
kavci, ki so porabili svojo je-
drsko energijo, razen njih pa
osem dvojnih in dve trojni
zvezdi. V neposredni soseščini
torej preostane 22 zvezd, ki bi
mogle imeti planete z življe-
njem.
VIZ -
OSNOVNA ŠOLA ROGATEC
razpisuje za šolsko leto 1995/96 prosta delovna me-
sta:
-	učitelj glasbene vzgoje
za nedoločen čas
-	učitelj likovne vzgoje z dopolnjeva-
njem gospodinjstva
za določen čas (dva meseca)
Pogoj: profesor ali predmetni učitelj ustrezne smeri.
Začetek dela: 1. 9. 1995.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, kijih do-
loča Zakon o osnovni šoli in Zakon o financiranju vzgo-
je in izobraževanja.
O izidu bomo kandidate obvestili v 8. dneh po objavi
razpisa.
RIBIŠKO TEKMOVANJE, KAKRŠNEGA
ŠE NI BILO!
"POKAL MARJ0LA"
v petek, 30.6., ob 16. uri pred gostiščem
MARJOLA v Žalcu!
Presenečenja za tekmovalce, gledalce in
stalne goste!
Bogate nagrade in specialitete dneva:
ribji paprikaš in girice!
ŽALSKA NOČ IMA LETOS ŠE POSEBNO MOČ!
Ni se zadri preveč naglas, a vseeno se je Valentinu zaledeni-
la kri v žilah, saj je prvi hip pomislil, da se je srečal z Janezo-
vim duhom. "Si se ujel v past, ti stari lisjak?!" je dalje sikal
Janez in porinil puškino cev Valentinu v trebuh, da ga je moč-
no zabolelo. "Nisi duh!" je v smrtnem strahu spoznal Valen-
tin. "Prekleti Fery, je vse sčvekal!" so mu, kljub strahu, delali
možgani.
"Zdaj boš plačal za vse! "je divje grozil Janez, Valentin pa
je z bliskovito kretnjo z roko odrinil puškino cev s trebuha in
mimo presenečenega Janeza, divje skočil v noč. "Ne boš mi
pobegnil, ti strahopetni hinavec! "je vpil za njim Janez, ki mu
je zaradi temne noči lahko sledil samo po šumenju v grmovju,
koder je bežal Valentin. Hitro sta bila oba v bližnjem gozdiču,
kjer je naenkrat vse utihnilo.
V smrtnem strahu postane ogrožena zver najbolj nevarna.
Janez je na to resnico, ob strašni jezi nocoj pozabil. Valentin
je vedel, da ne more pobegniti razjarjenemu Janezu, ki ima
povrh vsega še puško. V smrtnem strahu je pobral prvo vejo in
se z njo v roki skril za bližnje debelo drevo. Janez, ki je ves
besen tekal sem ter tja po gozdu, ga ni mogel opaziti, toliko
bolj je lahko vedel Valentin, kdaj se mu bo dovolj približal.
"Prikaži se, dihur smrdljivi, strahopetni!" je ravno kričal
Janez, ko mu je izza debla, s topim udarcem padla po glavi
veja, s katero ga je z vso močjo udaril skriti Valentin. Janezu
so se zašibila kolena od udarca, vendar ni padel na tla. Kot
popadljiv pes se je tedaj vrgel nanj Valentin in mu hotel iztr-
gati puško iz rok. Nekaj časa sta se sopeča moška prerivala,
tedaj se je naenkrat zabliskalo in oglušujoč pok je rezko od-
meval v nočno tišino.
Naenkrat je spoznal Valentin, da so Janezove roke popusti-
le in hropeč se je Janez prevrnil vznak. Puška, za katero sta se
prej borila je ostala v Valentinovih rokah in čeprav resnično
ni vedel, kateri ob obeh je pritisnil na petelina, se je v temni
noči počutil grozno, saj je postal morilec sam in ne bo več
mogel sprati krvi s svojih rok. Ob tem strašnem spoznanju je
odvrgel puško iz rok in brezglavo zbežal s kraja, kjer je storil
zločin.
Nekaj časa je kar begal sem ter tja po gozdu, brez vsakih
misli ob strašnem razburjenju. Prav počasi seje vračala Va-
lentinu razsodnost. Zasopel je za trenutek obstal in se ovedel
iz prejšnjega, nezavednega stanja.
"Proč, proč od tega zakletega gozda moram, da me ne do-
bijo!" je bila prva misel, ko se je ovedel. Hitro je sedaj našel
iz gozda in se na svoje veliko presenečenje skoraj spotaknil
ob, na tleh ležečega pijanega moža. Že je hotel, kot preganja-
na divjad ucvreti na drugo stran, ko se mu je zazdebpijanec
nekam čudno znan. Še enkrat ga je bolj natanko pogledal in
spoznal, nikogar drugega kot nesrečnega Dolfeta.
Hotel je pustiti Dolfeta v njegovem spanju in oditi, kar se
mu porodi v njegovi peklenski duši, še bolj peklenski načrt.
"Dobro moraš biti natreskan, da se nisi zbudil, saj je počilo
precej blizu tvojih ušes. "je pomislil Valentin, ko je bolj vle-
kel, kot nesel Dolfeta proti kraju, kjer je ležal smrtno ranjen
Janez. "Najbrž te je sam hudič prinesel sem, da me reši!" se je
porogal neverni brezvestnež. Valentin ni vedel, da ga je prav
Dolfetova pijanost rešila pasti, ki mu jo je nastavil nesrečni
Janez. Hitro je poiskal odvrženo puško in hotel iz nje izbrisati
sledove svojih prstnih odtisov. Sedaj je bil znova popolnoma
pri sebi in hotel je storiti vse, da se bo zopet izvlekel brez kaz-
ni.
Ko je zaslišal prvi zavzdih, med Dolfetovim smrčanjem, je
mislil, da je zavzdihnil Dolfe, ko pa je zaječalo še enkrat, je
zgrožen spoznal, da Janez še ni mrtev.
"Kaj naj storim ?! Ne morem si privoščiti, da me sedaj, ko se
že vse razpleta dobro zame, razkrinkajo in kaznujejo. S pr-
stom ne sprožilcu je nastavil puško na Janezovo srce. Janez je
krvavel iz rane na vratu, ki jo je dobil prej, ko se je puška med
prerivanjem sprožila. Rana je bila res huda, toda Valentin je
hitro spoznal, da ni smrtna, če bi Janeza kdo pravočasno na-
šel in mu pomagal.
"Odšel boš skupaj s svojo skrivnostjo v grob!" sije mislil
Valentin, ker se je zavedal, da bi prišlo vse na dan, ako bi
Janez okreval in se zavedel. Že je stiskal s prstom sprožilec, a
si je zadnji hip premislil. V drugo bi se lahko ta pijandura
prebudila, če bi mu počilo prav ob ušesu! "je zaničljivo pomi-
slil na Dolfeta.
Dvignil je puško, jo prav počasi prijel za cevi in nato divje
zamahnil s kopitom proti Janezovi glavi. Samo enkrat je uda-
ril in čeprav je ob tem hotel gledati vstran, je dobro videl,
kako se je Janezovo telo še enkrat silno napelo, nato je Janez
za vedno obmiroval.
Nič ni bilo strah Valentina, popadla ga je morilska strast in
v zadnjem hipu se je premagal, da ni udaril tudi Dolfeta, kije
še vedno mirno smrčal. "Ti mi prideš živ bolj za korist!" sije
premislil in se zopet umiril.
Puško je hitro zdrgnil s svojo srajco, da je spravil z nje vse
sledi svojih krvavih rok. Nato je mirno oblekel srajco nazaj,
puško pa potisnil v roke spečemu Dolfetu. Ta se je v pijanskem
spancu malo premaknil in hotel odriniti puško stran od sebe.
Valentin mu jo je s čevljem porinil nazaj v naročje in kot nor
stekel na dolgo pot, kije peljala čez hrib do njegove vasi, kjer
je imel avto. Nihče ga ni videl in drugo jutro se je ves miren
bolj pozno odpeljal v mesto, da so ga lahko vaščani dobro
videli, ko je odhajal.
XXXII.
Komaj je tega dne zora pordila jutro na zagorskih bregovih,
tam daleč za Sotlo, že se je stari lovec Nace odpravil na lov.
Lisica je to leto že pokradla toliko kokoši prav pri njihovi hiši,
da mu je žena prav zagrozila, kako mu zlomi puško, ako ne
odere zvitorepki kožuha. Že prejšnji dan je nastavil v gozdu
mrhovinasto vabo, zato se mu je zjutraj še bolj mudilo. Tiho se
je bližal skozi gozd, proti nastavljeni vabi in prisluškoval v
mračno jutro. Naenkrat je zaslišal grozovit krik iz bližnjega
gozdiča. Tako ga je presenetil, da bi mu od nenadnega strahu
skoraj padla puška z rok. Obstal je kot vkopan, krik v gozdu
pa je prehajal v obupano tožbo.
V vsem njegovem lovskem življenju ni bilo Načeta še nikoli
tako strah. V hipu se je spomnil vseh zgodb o "divjih jagah ",
ki se jim je prejšnje čase tako rad posmihal. Počasi se je
staremu lovcu, ko je minilo prvo presenečenje, začelo dozdevati,
daje tožeči glas, kije še kar prihajal iz gozda, nekam poznan.
"Oh jaz, nesrečnež! Le zakaj sem prelomil obljubo, ki sem ti
jo dal? Daj Janez, zbudi se, saj ti nisem ničesar storil! Zakaj
vendar držim to prekleto puško, le kako je prišla meni v roke?!"
se je tožeče, ves obupan spraševal Dolfe, ki ga je sedaj lovec
Nace že spoznal, saj se je potiho približal kraju kjer je Dolfe v
svoji grozi vpil in tožil. Na planem se je medtem že dodobra
zdanilo, v gostem gozdu pa je bilo še mračno. Zato je Nace, ko
je prišel zadosti blizu, opazil samo Dolfeta. Mrtvega Janeza ni
mogel videti, saj je ležal na tleh nekaj korakov od obupanega
Dolfeta. Tiho je gledal, zakaj Dolfe toliko vpije in sije prvi hip
mislil, da se je siromaku zmešalo.
Dolfe se je prej dolgo prebujal iz pijanskega spanca.
Vel ikokrat se mu je že primerilo, da je prespal pod milim nebom,
odet z nočno temo. To pot se mu je dozdevalo, da je spal le
nekaj trenutkov in takoj, ko se je prebudil, se je spomnil, da je
namenjen k Mirini hiši, odganjat strahove, kakor je zadnjič
obljubil Janezu. "Le kako sem prišel sem v gozd, saj vem, da
sem se hotel na poti malo spočiti? " se je spraševal in se ob
tem spotaknil ob neko reč. "Tole ni veja. Je pretežko!" je
pomislil in pobral s tal puško, ki mu je prej, v spanju, padla iz
naročja, kamor jo je položil Valentin.
Št. 26. - 29. junij 1995
INFORMACIJE
32
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
16.6.: Vlasta KOVŠE iz Slo-
venskih Konjic - deklico, Dra-
gica MEH iz Nove Cerkve
-	dečka;
17.6.: Rosvita BAJDE iz
Šentjurja - deklico, Lidija
PRELOŽNIK iz Zreč - dečka,
Danica GLUŠIČ iz Velenja
-	dečka, Danica LISEC iz Bo-
štanja - deklico, Gerlinde HU-
DO VERNIK iz Žalca - dečka,
Marjeta LORGER iz Šempetra
-	deklico, Valenka DRČAR
MATKO iz Celja - deklico, Na-
da POPUŠEK PODGORSKI iz
Velenja - deklico, Slavica KRI-
ŽANEC iz Rogaške Slatine
-	deklico;
18.6.: Olga VOLF iz Rogaške
Slatine - deklico, Sergeja
RAJH TRAVNER iz Celja - de-
klico, Nataša HRASTOVEC
z Vranskega - deklico, Majda
MIRT BRENKO iz Šmarja
-	dečka, Nevenka INKRET iz
Celja - deklico;
19.6.: Milena KONDIČ iz
Žalca - dečka, Anica ŠUGIČ iz
Žalca - deklico, Viktorija
LAZNIK s Tabora - dečka, Re-
nata ZAVRŠNIK iz Braslovč
-	dečka, Anita CVIKL iz Škofje
vasi - deklico, Romana KOVŠE
iz Zreč — deklico, Simona
POMPE iz Celja - deklico, Na-
talija IRŠIČ iz Slovenskih Ko-
njic - deklico;
20.6.: Snežana BOŽIČIČ iz
Celja - dečka, Sonja GMAJNIČ
iz Pongraca — dečka, Jožica
GRAČNER iz Šentjurja - deč-
ka, Sadika FEHRIČ iz Velenja
-	dečka, Andrijana PLIBER-
ŠEK JERAM iz Celja - dečka;
21.6.: Suzana RIBIČ s Fran-
kolovega — deklico, Marinka
ZDOLSEKizDramelj - dečka,
Marija JERAJ iz Ljubnega ob
Savinji - dečka, Betka KUN-
ŠEKsKalobja - deklico,Mojca
RAZGORŠEKiz Celja - dečka;
22.6.: Metka VEHOVAR PI-
ANO iz Celja - dečka, Natalija
BRVAR z Vranskega - deklico,
Pavla JURIČAN iz Pristave
-	dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Ignacij BUR-
JA iz Tera in Alojzija KAN-
TUŽER iz Celja, Ivan GOLEŽ
in Alenka VOLASKO oba iz
Šentjurja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Branko
ZAJC iz Raven in Karolina
STRAŠEK iz Uniš.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Maksimiljan
KITAK iz Tržišča in Snežana
BARIČ iz Klenovca, Aleš
BABŠEK iz Starega Gradu in
Darija MIKŠA iz Topol, Vik-
tor FIRŠT in Ana FIRST iz Ro-
gaške Slatine, Boris DRAME
in Štefka KRALJ iz Zg. Tin-
skega, Marijan ŠKORJANEC
in Marija OGRIZEK iz Roga-
ške Slatine.
Velenje
Poročili so se: Marjan JAN-
ČIČ in Bojana MEŠKO iz Vi-
tanja, Milan PONGRAČIČ in
Gordana LAMEŠIČ iz Vele-
nja, Bojan BOROVNIK iz Koz-
iaka in Zdenka FRIGELJ iz
Senbric, Anton ŠMERC in Na-
taša BOROVNIK iz Velenja,
Janez ATELŠEK in Dušanka
MATKO iz Lokovice.
Žalec
Poročila sta se: Milan RAJ-
KOVIČ in Damjana GRAČ-
NAR z Brega pri Polzeli.
SMRTI
Celje
Umrli so: Erika ŠTRUC 53
let iz Šentjurja, Angela ŽA-
LIG, 65 let iz Celja, Franc PA-
LIR, 52 let iz Celja, Mihalj
ANTONIČ, 70 let iz Ločice,
Marija HLIŠ, 76 let iz Letuša,
Karol MLINARIČ, 88 let iz Tr-
žišča, Stanislav FENDRE, 88
let iz Celja, Terezija ŽNIDAR,
68 let iz Celja, Mijat JULA-
RIČ, 60 let iz Trnovelj, Anton
NOVAČAN, 65 let iz Začreta,
Matilda JURAK, 70 let iz
Šentjurja, Ludvik JANEČEK,
57 let iz Celja, Berta ZU-
PANC, 85 let iz Celja, Zlata
KOSENDAR, 71 let iz Murske
Sobote, Milan HABE, 46 let iz
Rogaške Slatine, Marija MAT-
JASIČ, 72 let iz Celja, Marija
STROPNIK, 90 let iz Miklav-
ža, Mihael ANDERLIČ, 81 let
iz Rogaške Slatine, Jakob ŠO-
LINC, 84 let iz Razborja in
Anton BLATNIK, 67 let iz Bo-
štanja.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Martin LUBEJ,
73 let iz Dobovca pri Ponikvi.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton SOVINC,
60 let iz Sp. Sečovega, Cecilija
VALENČAK, 89 let iz Zagor-
ja, Edvard GRAČNAR, 63 let
iz Veternika, Marija ČAKŠ, 85
let iz Pijovcev, Franc POLAJ-
ŽER, 61 let iz Brezovec pri Ro-
gatcu.
Velenje
Umrli so: Frančišek BER-
LOŽNIK, 58 let iz Florjana,
Jože KETIŠ, 53 let iz Velenja,
Danica ZEBIČ, 60 let iz Loke
pri Žusmu, Barbara JELEN,
81 let iz Silove, Vladimir GO-
LOGRANC, 65 let iz Goričice,
Elizabeta STOPAR, 80 let iz
Slatine, Medarda KOTNIK, 56
let iz Velenja, Jožef ČEH iz
Velenja.
Žalec
Umrli so: Ljudmila DOLIN-
ŠEK, 86 let iz Dolenje vasi
172, Ljudmila KALŠEK, 75 let
iz Zvodnega 53, Marija PIN-
TAR, 78 let iz Prebolda.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
M
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev
je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (razen
ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj pa je za obe občini na
veterinarski postaji Laško, telefon 731-485! V primeru odsotno-
sti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri
vratarju Pivovarne, telefon 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17.
ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna
dopoldanska ambulnta pa je od 7. do 9. ure. Do 4. julija bo
dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 0609 616-978, od 5.
julija dalje pa dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 0609 616-
978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na tele-
fonsko številko mobitela 0609 618-772.
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje,
dne 26.06.95. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih
Delovna organizacija	Poklic	Delovno mesto
Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici	dipl. ekonomist	pomočnik vodje
ZA OGLASE, KI SO V NOVEM
TEDNIKU OBJAVLJENI POD
ŠIFRO, NIMAMO NASLOVA.
Interesenti, ki se zanimate za tak oglas, morate
napisati pisno ponudbo z osebnimi podatki, ki se
nanašajo na vsebino oglasa, ter popolnim naslovom in
telefonsko številko. Na kuverti označite šifro, ki je
v časopisu. Ponudbo pošljite na naslov: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje
Oseba, ki je oglas pod šifro objavila v časopisu, bo prišla
po ponudbo in sama vzpostavila stik z vami.
Adriatic, zavarovalna družba, d.d., KOPER
objavlja
prosto delovno mesto v poslovni enoti CEUE
na področju
ORGANIZACIJE TERENSKE MREŽE
Pogoji za zasedbo:
•VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske,
organizacijske ali druge ustrezne smeri
•	5 let delovnih izkušenj
•	poznavanje dela vWindows okolju
•	vozniški izpit B kategorije
•	državljanstvo Republike Slovenije
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
in kratkim življenjepisom sprejema kadrovska
služba ADRIATIC zavarovalne družbe d.d. Koper;
Ljubljanska c. 3/a, 8 dni od dneva objave.
it. 26. - 29. funii 1995
33
ZA RAZVEDRILO
St. 26. - 29. {unij 1995
INFORMACIJE - MALI OGLASI
34
Št. 26. - 29. junij 1995
35
INFORMACIJE
St. 26. - 29. {unij 1995
[~36	MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 26. - 29. junij 1995
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 26. - 29. {unij 1995
[~38	MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 26. - 29. junij 1995
[~39
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 26. - 29. junij 1995
RUMENA STRAN
40
Minister s staro maturo
Ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra je pred
dnevi zaskrbelo, če njegova matura, ki jo je opravil še
v časih, ko od učencev niso zahtevali glasnega, smiselnega
branja, še velja. Za pojasnilo je zaprosil kar po mobitelu,
a v uredništvu tračnic nam ni uspelo izvedeti, kakšen je bil
odgovor.
Je miza prazna
zaradi proračuna?
Medtem ko levosedeči
štorski župan Franc Jazbec
in desnosedeči vojniški Beno
Podergajs z občinskimi pro-
računi (razen njuno višino)
nimata večjih težav, pa celj-
ski Jože Zimšek nikakor ne
zmore prilesti niti do prvega
branja proračunskih številk.
Glede na to, da je dan D sre-
čanja s številkami celjske
občinske blagajne napove-
dan šele za prihodnji torek,
je prazna miza pred tremi
župani kar razumljiva.
DIV^ADEZEUA
»Ti, koliko časa pa običajno zdržiš pod vodo?«
»Kakor kdaj. Odvisno pač od tega, kdaj me potegnejo
ven...«
BODICE
Neprevidno prehiteva-
nje se dogaja tudi
v predvolilni kampanji.
Z metanjem partijske
knjižice v smetnjak ni
nihče izgubil komuni-
stične duše.
Razen vojnih dobič-
karjev poznamo tudi
dobičkarje papirnate
vojne.
Besedni zaklad poslan-
cev se spreminja v za-
kladnico političnih
klampf.
Zaradi borbe z mlini
na veter smo nemočni
proti birokratskim
mlinom.
Divje lastninjenje doka-
zuje, koliko imamo fi-
nančnih divjakov.
Še vedno ni jasno, kdo naj bi prvi stopil
na oder na nedeljskem Kongresu stranke
šaljivcev. Ali »binkoštna« luknjica Marjan
s svojo kozo? Veliko zaslug k dobremu delu
si pripisuje tudi naša častna soprecednica
čistilka Janja ali »raufnkirar« Lojze, ki je
menda obdelal največ »pečk«, ali Križnikov
Joža, ki ima menda najdaljši »gobec« pri
nas. Zmeda je nastala tudi pri domačinih,
saj številno osebje komaj čaka goste od vse-
povsod in prav vsak bi jih rad prvi postre-
gel. Za razgrete strasti je začasno poskrbel
sam Bog, ki je dal zadevo za en teden na
hladno.
3. kongres stranke šaljivcev NT-RC, na
katerem ne bo manjkalo spolzkih in okro-
glih, bo torej to nedeljo. Obiskovalce pa
naprošamo, da vzamejo v obzir, da si bo
vsak od nastopajočih, ne glede na vrstni red,
prizadeval nasmejati in razveseliti občin-
stvo v dobrobit boljšega počutja, blagosta-
nja gasilskega in športnega društva Matke
ter večje naklade Novega tednika.
Nagrajenca tedna pa sta: za šalo Stane
Šumej iz Šentjurja in za kupon Anton Ratej,
Slomškov trg 3, Celje
Šala tedna
Opera
Dva policaja se v civilu na
svoj prosti dan sprehajata po
Tivolskem parku. Ugibala
sta, kako pregnati dolgčas.
Nenadoma zagledata plakat.
»Figarova svatba v Cankar-
jevem domu!« To pa bo za
naju. Odpravita se v bližnjo
trgovino, kupita darilo in ro-
že v cvetličarni in jo mahne-
ta po bližnjici na kraj do-
godka.
V Cankarjevem domu vprašata receptor-
ko kje je svadba. Le ta jima reče: »Vidva sta
pa policaja.«
»Kako pa to veste, saj sva vendar v ci-
vilu?«
»Ugotovila sem po tem, ker sta prinesla
rože in darilo s seboj. Včeraj je namreč eden
od vaših prinesel s sabo surf, ko smo pred-
vajali Labodje jezero.«
Dialog
»Vse življenje jem govedino, zato sem mo-
čan kot bik,« pravi Franc Janezu!
»Čudno,« reče Janez. »Jaz pa že vse življe-
nje jem ribe, pa še vedno ne znam plavati.«
V avtobusu
Po ovinkastem klancu vse hitreje drvi av-
tobus, za katerim obupano teče moški. Pot-
niki se mu smejejo skozi zadnjo šipo in mu
kažejo osle:
»Ne boste nas ujeli, ha, ha!«
»Pa vas moram, saj sem vendar vaš šofer.«
Dieta
»Tonček, tvoja žena je pa precej shuj-
šala.«
»Seveda, ko pa ima kitajsko dieto. Že en
mesec je samo kurjo obaro.«
»S širokimi rezanci?«
»Ne, z ozkimi palčkami...«
Kal le boljše
»Kaj misliš, je boljše biti plešast ali ne-
umen ?«
»Plešast, vsekakor!«
»To pa ni res! Plešca vidiš že na daleč,
neumen človek pa se mora potruditi, da ti
svojo neumnost dokaže!«
Izgovor
Sodnik vpraša obtoženega: »Kako ste mo-
gli ukrasti kolo prav pred pokopališčem?«
»To je bilo pa tako. Gledal sem ga, kako
žalostno sloni tam ob zidu, pa sem mislil, da
mu je lastnik umrl, zato sem ga odpeljal.«
Pomota
Že nekaj časa je sedel sinek z mamico na
obisku pri sosedovih. Naenkrat se je začel
praskati po hrbtu in na vprašanje, zakaj to
dela, je odgovoril: »Mamica, bolho imam!«
Materi je bilo nerodno, pa je rekla: »Ah
ne, to je pomota!«
Čez nekaj časa pa se je sinek speh oglasil:
»Mamica, spet se bo moral praskati, ker me
grize pomota...«
Ne more
Fonza se pozno zvečer primaje domov
precej «nabasan« in ženi prekipi: »Pijandu-
ra smrdljiva, le kako si lahko privoščiš ko-
lovratenje od gostilne do gostilne pri tako
majhni penziji? In zapomni si enkrat za vse
večne čase: voda je najboljša pijača!«
»Draga ženička,« seje raznežil Fonza. »In
kako si naj pri moji majhni penziji privoš-
čim najboljšo pijačo?«
Šale so prispevali: Stane Šumej iz Šentjurja,
Ana Polšak iz Loke pri Žusmu, Ivan Gostečnik
iz Braslovč, Mari Bombek iz Štor, Lidija To-
plišek iz Laškega, Alojz Krašek iz Laškega,
Urška Debelak iz Celja in Jože Hrvatin iz
Petrovč.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
Moj naslov:.
St. 26. - 29. {unij 1995