[
Naj reč j i slovenski dnevnik V Združenih državah
Vetja ca vm leto • • -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS NARODA
Lfeč -slovenskih delavcev v Amwrflr<T
The largest Slovenian Daily la the United State«.
tawed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELEFON: OHelsca, 3—3878 NO. 124. — STEV. 124.
Entered m Second Class Mattsr September 21, 1903, at ths Fort Offios at Htw York, H. Y„ under Art of Oongreu of Mar oh 8, 1870
TBLXF0M: OHelsaa 3—887b
NEW YORK, SATURDAY, MAY 37, 1933. — SOBOTA, 27. MAJA 1933.
V0LUMX XtL — LETNIK XLL
ROOSEVELTOV INDUSTRIJSKI PROGRAM SPREJET
POSEBNA PREDSEDNIKOVA PREDLOGA ZAHTEVA POSTAVNO ODPRAVO ZLATEGA STANDARDA
Poslanska zbornica je sprejela z veliko večino predsednikov industrijski program. — Davek na prodajo in višji davek na gazolin. — Senator Long je ostro napadel zveznega zakladničar ja Woodi-na. — Skliceval se je na predsednikovo izjavo, da je treba izgnati denarne mešetarje iz templa.
WASHINGTON, D. C., 26. maja. — Predsednik Roosevelt je presenetil danes kongres s predlogo, koje svrha je, spraviti v postavno obliko zadevo glede odprave zlatega standarda. Zlati standard je Amerika faktični že pred par tedni odpravila. — Predloga določa, naj se iz vseh zadolžnic in obveznic odpravi točko, da je treba kako vsoto plačati v zlatu. Edino postavno plačilno sredstvo naj bosta papirnati denar in srebro.
Ako bo predloga sprejeta, ne bo smel nihče zahtevati od vlade, da bi mu kak bond zamenjala z zlatom. Vbodoče bo prepovedano v katerikoli obveznici ugotoviti, da je treba vsoto vrniti v zlatu.
Evropske države, ki dolgujejo Ameriki, zamore-jo poravnati svoje obveznosti s papirnatim denarjem ali pa s srebrom.
Proti predlogi se je pojavila močna opozicija. Senator Glass je naprimer rekel: —
— Ce imajo naša sodišča še kaj čuta za pravičnost in kaj razumevanja za svetost pogodb, bodo označila to predlogo kot protiustavno.
Predlogo sta vložila v obliki resolucije predsednika zborničnega in senatnega odseka za bančne zadeve. Debata o predlogi se bo že jutri začela.
WASHINGTON, D. C., 26. maja. — Opozicija proti Rooseveltovemu predlogu, naj se dovoli tri-tisoč tristo milijonov dolarjev za javna dela, naj izvaja vlad? kontrolo nad industrijo in naj se odpro novi davčni viri, je bila danes v poslanski zbornici popolnoma zlomljena.
Za predlogo je bilo oddanih 324, proti nji pa samo 76 glasov. Predloga bo sedaj izročena senatu, kjer bo brez dvoma sprejeta.
Določba glede davka na prodajo je bila zavržena, skorogotovo bo pa zvišan davek na gazolin in na korporacijske dividende.
Predloga pooblašča predsednika, odpraviti pro-titrustne postave ter določiti za delavce po tovar-nrh maksimalni delovni čas in minimalno plačo.
WASHINGTON, D. C., 26. maja. — Senator Huey Long iz Louisane, je imel danes v senatu dolg yovor, v katerem se je bavil z državnim zakladni-čarjem Woodinom. Kakor znano, je bil tudi Wood-ih ne seznamu onih, katerim je izkazovalo Morga-novo bančno podjetje posebne usluge.
Long je ugotovil, da je predsednik Roosevelt odločen nasprotnik takih ljudi kakoršen je Woodin.
V tvojem inavguracijskem govoru je rekel Roosevelt, da je treba denarne mešetarje izgnati iz templa.
Rosevelt seveda ni odgovoren, če denarni meše-tar načeluje državni zakladnici. Predsednik mu je zato poveril to velevažno mesto, ker je domneval da Woodin ve nekaj o financih. Ce bi vedel, da mora biti Woodin hvaležen Morganovi privatni banki, bi ga gotovo ne imenoval.
Po Longovem zatrdilu je bedasto izdajati postave za kontroliranje bankirjev, ako se izvajanje postav prepušča bankirjem.
Jeklarne so pričele obratovati
KONFERENCA _ V ŽENEVI
Japonci hočejo več bojnih ladij. — Davis zahteva, da se ne premeni washdngtonska in londonska pogodba.
Ženeva, Švica, 26.
maja.
Ja
ponska. ki si išče svoje mesto na solncu. je pivd razorožit veno konferenco zahtevala novo pomorsko pogodbo. ki bi nadomestila wash-ington.sko in londonsko pomorsko pogodbo.
(ilavni japonski delegat Xaota-ke Sato j<* pred celo konferenco, ki se je že oddaljila od rožnate poti, ki j;* sledila Kooseveltovi poslanici na vladarje sveta, zahteval. da mora biti v vsaki bodoči razorožitveni pogodbi vključen tudi pomorski sporazum.
Takoj za japonskim delegatom se je dvignil angleški delegat kapitan Anthony Eden in je re kel:
— Žal bi mi bilo. ako bi konferenca sprejela japonski predlog. Odkrito moram reči, da ta predlog nima v sebi ničesar, kar bi nam moglo pomagati pri našem delu.	1
Ameriški glavni delegat 'Norman H. Davis je sledil Edenu.
Da vis je nasprotoval Sato vein u predlogu in priporočal, da konferenca sestavi izjavo, pod katero .se vse države, ki so podpisale pomorski pogodbi, sklenjeni v Wasliingtonu in Londonu, zavežejo. da se bodo držale svoje obveznosti, da »znižajo svoje mornarice.
Davis je rekel, da ti pogodbi nista samo preprečili tekmovanja •v zgradbi (bojnih ladij, temveč sta tudi mnogo vplivali na svetovni mir.
Četudi Sato ni šel v podrobno-.sti, vendar je bilo vsem delegatom jasno, da Japonska želi pre-ineniti razmerno številno bojnih ladij 5—5—H z Ameriko in Anglijo. Japonska namreč zahteva za sebe razmerje 5—5—5, da bi bilo njeno bojno b rodov je enako ameriškemu in angleškemu, da more varovati azijsko M-onroe-doktrino.
Washington, D. 0., 26. maja. — Ameriški uradni krogi zatrjujejo, da vlada vztrapa pri tem da se pogodbi, sklenjeni v Wattkmg-tonu in Londonu, na razorožit veni konferenci ne smeta premeniti, razun. če se podaljšata ali pa se število ladij še zniža.
Ameriška vlada zahteva, da razmerje bojnih ladTj~ostafie isto ves čas pogodbe, ki poteče leta
1936.
ITALIJANSKI SKRIVNOSTNI AER0PLAN
V	Italiji grade skrivnosten aeroplan. — Letel bo 600 milj na uro. — Delo je tajno.
Desensano, Italija, 36. maja.
V	Italiji gradijo aeroplan. ki bo dosegel hitrost 600 milj na uro. Zračni minister general Italo Hal-bo pravi, da je prepričan, da se bo inžini-rjcm posrečilo izgraditi aeroplan s tako hitrostjo.
V vladni šoli za veliko hitrost dogotavljajo aeroplan, ki bo v kratkem pripravljen za poskusni polet.
General Ha I bo pravi, da bo vzelo še mogoče deset let, p redno ho mogel človek leteti po zraku s hitrostjo deset milj na minuto. Toda do tedaj bodo gotovo dosegli to hitrost, kakor je Ilalbo razlagal v senatu.
Delo v tem oziru vedno napreduje. Francesco Angelio je s svojim aeroplanom v hitrosti presegel vse dosedanje rekorde, kajti s svojim aeroplanom je letel 432 nji I j na uro.
Gradbo najnovejšega aeroplana obdaja največja tajnost. Inži-nirji so potrdili, da se res gradi aeroplan, ki bo zelo prekosil vse dosedanje rekorde.
NAJDBA ZAKLADA
NE VEČ PROSTA VOŽNJA ZA POLICISTE
Newark, N. J., 26. maja. — Komisar .za javno varnost Duffv je odredil, da bodo -od sedaj naprej morali policisti in gasilci na poulični železn ici in bus i h plačati vožnjo.
PODGANE UDUŠILE MAČKO
Goldendale, Wash., 26. maja. — Trgovec Grow je kupil mačko, da bi lovila podgane. Prihodnj« ju-itro je našel mačko mrtvo, ker so jo Twmrtile podgane.
MoL&in, Miss., 26. maja. — V južnem delu države Mississippi so našli bogat zaklad, ki je bil zakopan še pred državljansko vojno. Zaklad obstoji iz španskega zlatega denarja, ki je bil kovan pred 800 leti.
Ta najdba je zbudila novo zanimanje za bgodnjo zgodovino1 države in zgodovinarji so pričeli raziskovati stare legende.
Samo v mali razdalji od kraja, kjer so sedaj našli zaklad, je videti sledove nekdanjega visečega mostu pri leseni hišici Westa Sylvester.
Po .teh krajih so nekoč prebivali Indijanci iz rodu Choctaw. Kot. pravi neka pripovedka, se je hči indijanskega poglavarja ea-ljubila v nekega belega lastnika zemlje in se je ž njim poročila. Ko je governer poslal Indijance v reservaeije, je indijanska princesa zapustila svojega moža in je odšla z drugimi Indijanci v re-servacijo. Zemljo je obdržal belo-kožee in je pozneje poročil belo ženo. Ker je prišla v njegove roke velika množina tujega kovanega denarja, je bil prisiljen zakopati g<a na petih različnih krajih. Pozneje so mu tatovi vkradli ze-? mljevid, na katerem so bila ozna-j čena mesta zakopanega denarja ter so odkopadi tri skrinje. Pozneje je farmer Forrest Lea našel četrto skrinjo, v kateri je bil španski denar, več dragih. Kamnov in zia.t žepni nož. | Drevo, pod katerim je bila za-i kopama pe>ta skrinja zlata, je bilo i pozneje najbrže posekano in o zakladu ni bilo nič znanega, dokler j pred nekaj tedni niso našli tudi ta zaklad. Med drugim je 1100 zlatnikov.
i Stari Sylvester je od veselja nad zakladom zbolel, da je sedaj I pod oskrbo ed ravnika.
JAPONCI SE BODO UMAKNILI
Japonci s o prizanesli Peipingu. — Pripravljeni so umakniti se v Mandžurijo. Kitajska bo dala Japonski Mandžurijo "v najem za 99 let".
Tokio, Japonska, 26. maja. — Iz (zanesljivih virov prihaja poročilo. da se bo japonska armada najbrže umaknila na mandžur-sko stran kitajskega zidu. ako bo prišlo do sporazuma s Kitajsko glede stališča severne Kitajske. Ako pride do tega sporazuma, bo podpisano premirje in Japonci ne bodo zavzeli Peipinga in Tientsina.
Kitajski vojaški zastopniki in japonski častniki so se sestali v Mivunu. 3o milj severno od Peipinga. tla podpišejo premirje, ki je bilo dogovorjeno v Peipingu v torek. Ako pride do premirja, se bo japonska vojska vstavila na črti oil Vingčena skozi Tungcow do Xingho; Kitajci pa se bodo morali umakniti dalje proti jugu iu najbrže bodo morali izprazniti tudi IViping.
Premirje je bilo v resnici sklenjeno. toda tako v Tokio kot v Peipingu je bilo to zanikano, kajti nobena stranka noče objaviti naznanila, dokler premirje ni tudi podpisano.
Japonci ne nameravajo ostati v severni Kitajski, v katero so vpadli. da "kaznujejo" izzivalne Kitajce, ki so ves čas napadali Japonce ob meji Mančukuo. Japonci hočejo prisiliti Kitajsko, da sprejme njihove mirovne pogoje. Ivo bodo Japonci to do.se{*li, bo njihova I vojsk a umaknila proti severu.
Japonci bodo v mirovne pogo-je vključili zahtevo, da se bodo Kita'jci zavezali, da rbe bodo verna padal i mančukuo meje, da ne bodo bojkotiral ijaponskega 'blaga in da priznajo Mančukuo. Toda Japonci so mnenja, da bi zahteva za priznanje Mančukuo bilo mogoče tzelo težavno in se bodo najbrže za sedaj umaknili tudi brez te zahteve.
Neko poročilo iz Peipinga zatrjuje. da je.kitajski narodni voditelj general 1'ang Kaj-»Šek pripravljen pogajati se z Japonci zaradi Mandžurije in da bo dal pokrajino sverno od kitajskega zidu Japoncem za !M) let "v najem".
Šanghaj, Kitajska, 26. maja.— Medtem ko kitajsko časopisje z zadovoljstvom pozdravlja premirje med Kitajci in Japonci v »everni Kitajski, hoče pa vedeti za ceno, ki je bila plačana za to premirje. Podrobnosti premirja do sedaj še niso bMe objavljene.
Toda premirje velja samo -za Peiping in severno Kitajsko, ne pa za Mandžurijo in Džehol, kajti o tem bo odločila Liga narodov.
Iz vojnega ozemlja poročajo, da vlada povsod mir. Japonci so pre-nrthaili prodirati in {prebivalstvo ne beži več iz Peipinga. Železniški promet je zopet normalen.
VODITELJI SO PRIPRAVLJENI T SODELOVATI S PREDSEDNIKOM
Včeraj se je vršila v New Yorku letna konvencija velike ameriške organizacije, ki je znana pod imenom Steel Institute. Navzočih je bilo kakih tisoč članov, ki so z zadovoljstvom sprejeli na znanje poročilo o znantnem izboljšanju v industriji jekla. Vsi so pripravljeni sodelovati s predsednikom Roo-seveltom pri gospodarski obnovi.
Predsednik Instituta hi predsednik nadzornega sveta liethlv-hem Steel Corporation. Charles M. Schwab, je rekel:
—	Že dolgo mesecev ni bil položaj v naših industrijah tako dober kot je sedaj. Izboljšanje v zadnjih tednih nas je navdalo z novim upanjem.
V Istem zmislu je govoril tudi Eugene G. Orače, predsednik Bethlehem Steel Corporation, ki je dejal: — Sedaj nimamo nobene bojazni pred bodočnostjo.
Schwab je poudarjal, da mora industrija saiua uveljaviti vse potrebne odredbe, da ne bo od zunaj kontrolirana.
—	WashTngton.ski vladi moramo izreči vse priznanje, ker izdeluje smernice, ki nam bodo v veliko pomoč. Predsednik Roosevelt je v svojem govoru dne 7. mtja pozval industrijo, naj sodeluje z vlado. Ta poziv je prijetno razočaral vso deželo. Mi smo s« mu brezpogojno odzvali. Napredek je opažati vsepovsod. Jeklarne. ki so že par let počivale, so začele odpirati svoja vrata.
ADVERTISE, in "GLAS NAP.ODA*
ZAPOSLJEVANJE MLADOLETNIH
Kongres skuša vpeljati postavo proti zaposlje-vanju otrok.—Kongres-n i k K vale pripravlja predlogo.
Washington, D. C., 26. maja. Kongresu i k Paul K vale skuša v kongresu doseči, da bi bilo po postavi prepovedano zaposljevati o-troke v tovarnah.
K vale hoče doseči postavo, ki bi za dobo treh let označila otroško delo iza nedovoljeno, razun. ko bi predsednik pred tem časom razglasil, da so delavske razmere za odrasle zopet normalne.
— To bi takoj odprlo delo za dva milijona odraslih, — je rekel Kvale.
IXekako pred desetimi leti je bil v kongresu ,predlagan dodatek o otroškem delu k ustavi, toda. odobrilo ga je do sedaj samo Se dvanajst držav.
JOSIP STALIN NAPOVEDUJE NAPREDEK
Moskva, Rusija, 25. maja. — Diktator Josip Stalin in predsednik sveta ljudskih komisarjev V. Molotov* zatrjujeta v svojem skupnem poročilu, da je sovjetska vlada popolnoma zmagala v svoji politiki kolektivnega poljedelstva .
Poročilo pravi, da pomladanska setev lepo napreduje in da so bili zasebni kmetje, osovraženi kulaki, premagani. V svojem poročilu natančno
SESTAVLJANJE _____D1N0ZAURA
Naravoslovci so sestavi ja« li okostje osem let. — Izgleda, kakoršen je bil pred 150 milijoni leti.
Washington, D. C., 26. maja. Vzelo je sicer osem let, toda naravoslovci Smithsonian zavoda v Wasliingtonu so konečno do v ršili svoje veliko delo ter so sestavili okostje največjega prazgodovinskega dinosaura, ki je kdaj živeL na, svetu. Paleontologisti pravijo, da je bila sestava tega ogromnega okostja kot popravilo podrtega nebotičnika.
Dipl o dole us, pod katerim imenoma je naravoslovcem <znana ta žival, ki je živel pred 130 milijoni leti, je dolg nad 70 čevljev in 15 čevljev visok. Vsako kast je bilo treba postaviti na pravo mesto, da je bila sestavljena žival, kakoršna je bila v resnici v svojem življenju.
Kako dolgo je živela ta živa!, nikdo ne ve, kakor tudi ne, kako je poginila več milijonov let prej, p redu o se je človek pokazal na zemlji. Pa tudi diplodocus menda sam ni tega vedel, kajti, sodeč po njegovih majhnih možganih, .se je mogel komaj zavedati, da je živ. Ta žival, ki je -tehtala 12 ton. je imela možgane, ki so tehtali šalilo 4 unče.
Današnji slon tehta okoli 5 ton in povžije vsak dan do 3000 funtov mrve. Ako bi diplodocus pojedel sorazmerno toliko, bi potreboval na dan do 600 funtov vodnih zelišč. Toda slon ima gorko kri, diplodocus pa je imel mrzlo kri in vsled tega ni povžil toliko hra ne.
Diplodocus je živel v napol tro-pičnih močvirjih države Utah. Xjegovo okostje je bilo najdeno leta 1923 in od tedaj so bili sko-n> neprestano na dehi trije nara* v osi ovc i pri sestavljanju lijegovihi kosti. Včasih je vzelo celi mesecj da so postavili eno vretence hrbtenice na pravo mesto in bilo jilj je okoli 50.
določata obdleovanje zemlje ter dajeta navodila, kako se morejo kmetije ubraniti, da pridelki ne» bodo pokradeni.
Sodnijskim oblastim je bilo naročeno. da se strogo drže toza*-devnih postav prejšnjega leta. Po tej postavi je tatvina na kolektivnih kmetijah kaznovana d smrtjo.
Kolkejtivna politika obstoja v; tem, da skupini kmetov obdelu« jejo polja pod državnim nadzor«
J
_
m
LA S VilODr
M.
VSW YORK, SATURDAY, XAT 37, 1983.
THIS LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. A.
New Y«rk CWy. N. Y.
"GLAS NARODA <V«4m mi tha pMpk)
■wry Dm Brat« Sundays and Holiday*
•••••••••••••••••••••• (too
Mft	$8.00
$1 04
T or k aa odo lato......f7.«i
Za pol leta....................$3 JU
Za iMfpMtro m celo leto......$7.00
J^A po! I^tl ee«eee*e«eeeeeeaeeee SS.fitJ
Dopisi.

8obecrlptloo Tearly Ifl.OO
▲dre
t oo
Naroda" idiaj« t—hi dan IwiemlH nedelj In premikov.
m ne prloMaJeJo. Dener nrj se blagovoli Older. Pri aprememtol kraje aerotaikor, proclmo, de m ptejtaje blnllMi oasaanL, de hitreje bejdeno naslovnika.
-OLA8 NABODA". SI« W. ISth Street. New Yerfc. N- V.
CHelaca S—3OT8
POLOŽAJ NA DALJNEM IZTOKU
New York, N. Y.
Preteklo soboto in nedeljo .so se nam srca radovatfa, ko smo gledali na platnu premikajoče se slrke iz nase lepe Slovenije. Mladinski odsek pevskega m dramatičnega društva' "Domovina" je povabil gospoda Antona Cirdina iz Clevelanda. da tudi nam pokaže vrednost in lepoto teh .slik.
Mr. tirdilia je priredil v New York n tri predstave in .sicer dve v cerkveni dvorani in eno v NI live ruske m Narodnem Domu. V.se tri predstave so bile sijajno obiskane. Publika je pazno .sledila razvoju .slik in pri nuiogih prizo-rili z gromkim aplavzom dala duška .svojemu navdušenju. Posebno ko .so videli kamniški okraj in 'I>oiužale so tako ploskali, da so popolnoma zatopili godtieni aparnt. ki je spremljal slike na platnu. Nekateri so .seveda rekli, da S<» videli premalo i v. Domžal, toda v primeri z drugimi kraji miio jil» videli še precej. V New Yorku živi namreč mnogo Dom-žalčanov in ti so tako uživali ob pogledu na svoj rojstni kraj, da jim je ta pribor .silno hitro minul, zato .se jim je zdela »slika rodnega trga tako kratka.
Kdor je obiskal vse tri predstave, je zopet lahko natančno videl kako žive in delajo ljudje na domačih tleh in v duhu je o-budil svoje pretekle dni. f'udno se nam je zdelo, da je mogel g. («rdina toliko raznovrstnega in zanimivega materijala* posneti, kajti v Jugoslaviji se je mudil le
V zadnjem času je jx>sve<"aI svet vso pozornost izpremi-lijajočemu »e me«liiaro<hiein položaju v Evropi, iiit»<lteiii »o ne pa odigrali v severnem delil Kitajske zelo važni dogodki .
Soglasno z zadnjimi porot*Hi, stoji japonska armada »>kopo tik pred vrati starega kitajskega cesarskega inewla Peipinga.
Japonska armada se nahaja tik pred svojim eiljem v dneh, ko je razorožit vena konferenci v Ženevi v polnem razmahu in ko prihajajo iz Washingtona, Berlina in Hima pomirjujoča zagotovila, da bo svetu zajamčen trajni mir.
Priznati je seveda treba, da zmeda na Daljnem iztoku ni v nobeni direktni zvezi s političnimi razvoji v drugih delih sveta, istočasno se pa ne da tajiti, da Japouei v ve-|kratko dobo. Mož je v istini mar-liki meri ovirajo gibanje za zajaunVuje svetovnega miru.
Dokler je bila Japonska še elaniea Lige narodov, je fckušala prikriti oziroma opravieiti svnje namene, «*lkar je pa izstopila iz Lige, se ne briga za določb«- Kelloggove-ga pakta in za j>ogodbo, sklenjeno med devetimi silami.
Neovirano prodira naprej, kuj!i zanjo velja le oblast močnejšega.
Japcmei pravijo, da morajo zaščititi t * > ali ono ozemlje. Zaščitijo ga pa s tem da g« okupirajo. Tako so "za-»Ščitili" najprej Mandžurijo, powiicjo pa provinco Jeliol. H tem izgovorom na pranju vse, karkoli se jim zdi potreb-110,
Japonska je ponesla svojo nenapovedano vojno v o. krč je Kitajske.
Najbolj čudno in najbolj zanimivo pri tem je pa to, da navzlic vojnemu stanju niso prekinjeni med obema državama diplomatski odnosa j i. V glavnem mestu Kitajske se »še vedno nahaja japonski poslanik. Kitajska ima pa svojega poslanika v Tokio.
Kina se no more ubraniti .J^poneev. pa tudi ostale države jim nočejo več klicati: "Sto/le!", ker je ta klic v Ženevi že parkrat izzvenel v nič.
1 pati je, da kitajsko glavno mesto s svojo slavno preteklostjo ne bo padlo v japonske roke. Pogajanja so Jv teku in bodo najbrž dovedla cio zadovolji vili uspehov.
I Japonci Peipinga zaenkrat ne bodo zavzeli, ker se boj« mednarodnih zapletljajev. ("e se jim bo pa iz strate-gictiih ozirov zdelo zavzetje |K*trebuo, se ne bodo plašili tega koraka.
Japonska se pač drži gesla: — Sila je v»č nego pravi-in s tem geslom opraviči vsako svoje dejanje.
ca!
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE. DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo %	neizpremenjena.
▼ AMBBlftKlH DOUBJII
Za lapUAMo $540 morate po&latl__$ 5.75
" " $10.00 » - ______$10.85
" « $15 00 ••	•• ______415,—
" •• $30.00 "	» ______j$2i_
•• ** mm >* •• —m
"	M - ------451.50
▼ lun kraja isplačUo ▼ dolarjih. Ihijai aifciilli 1st riu Jemo po CaU* I al tin m pristojbin®
SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Gla. Naroda**
HtV, TOMS. 9.
Ijivo zbiral najlepše kraje in dogodke rs prav umetniškim instinktom. t Hove k se je kar pomladil oh pogledu na one kraje, kjer se je sam enkrat rakova I z otroei. V.a tn rojeno mladino pa je bilo zopet velikega pomena. k<> je videla in. kako krasnih krajev prihajajo njihovi roditelji. CSospo-dn ilrdini miio iz srca hvaležni, da nam je pripravil tako lep užitek in no bomo kmaln pozabili teh prijetnih »r neskaljenega veselja.
Kako mu je bilo ljudstvo hvaležno. ti<> je prepričal lahko sani, ko .se je med drugim pokazala tn-njegova .slika na |>latnu. Takrat ga je pozdravilo občinstvo v dvorani «z dolgotrajnim ploskanjem. On pa tudi zasluži v resnici v.se priznanje. j»aj .so slike tako lepe. da je nMiogro ljudi t>biskalo vse tri predstave. To je najboljše merilo Uspeha.
Gospod (jrdina je obiskal New-York v spremstvu Mr. John Dol-čič-a iz (Jirard. Ohio, zaslužnega tlela ve a1 na narodnem ]>olju.
<>b koneti prireditve v Slovenskem Narodnem Domu je Mladinski «bor njima <ua čast zapel ven-ček narodnih pesmi in g. (irdina jih je vzel na movie-kamero. kakor tudi drugo občinstvo, ki je bilo zbrano v dvorani.
Posnel je tudi delo slovenskih slaannikarie v tovarni Mr. Charles La c jati-a in v tovarni, kjer je Mrs. F. Holešek delodajalka, ter prizor, ko se vraeajo ljudje od ina<se pri slovenski cerkvi v Xew Yorku.
Marsikoga bo zanimalo videti te fcliko in upamo, da nam jih bo g. Urdina kmalu pokaral.
Poročevalec.
millMilrf^J^IIIMtMiWMMlilS^^^^IlHlltlllliMlilS^a^l
CENA
M. KERNOVEtiA BERILA JE ZNIZANA
Anglesko-slovensko Berilo
(maun surixi ummi
KNJIGARNI 'GLAS NAROUA*
tU WM IStfc
Brooklyn, N. Y.
Pred nekaj dnevi je bilo naznanjeno, da priredi pewko društvo "Slovan" svoj prvi Jetošnji piknik 4. junija v gozdu nad Revnim Lazarjem. Iz razniti razlogov pa je sedaj društvo sklenilo, da bo piknik istega dne v Emerald Parku na Myrtle Ave., Glen-dale, Lr. L
Emerald Park je iznan skoro vsakemu Slovencu, kajti pred leti so bili v tem parku pikniki ve-eine slovenskih društev. Sedaj je park (Mivseni prenovljen. Xa raz-poJago je novo kegljišče in plesna dvorana.
rijuduo te<laj vabimo rojake. <la nas 4. junija obiščejo v Emerald Parku, kjer bo dovolj zabave in vseli drugih dobrin.
"Slovan".
RDEČA SVETLOBNA RE-KTiAMA.
Praski mestni svet -*e že «"m1 leta bav» z vpraš-injem rdeee svetlobne reklame, zaradi katere je prejel že vee pritožb. Tako s«' je v oinenjenem letu neki brzovlak list a vil na odprti progi, ker je stro-»i vodja smatral rdečo svetlobo neke predmestne reklame za signal, naj ustavi.
Podobna ree se je zgodila nedavno na neki drugi predmestni progi, vozači cestne železnice pa so se tudi že večkrat pritožili, da jih ir za motila rdeča reklamna luč. zlasti na križiščih, kjer se ureja promet s svetlobnimi signali. Magistrat se je sedaj odločil, da izroči to zadevo v proučevanje posebni komisiji, nakar bo rdečo reklamo |.ouoči eventualno prepovedal ali \saj omejil na kraje, kjer in* bo motila.
POZDRAVI!
Pred odhodom v staro domovi 110 lepo pozdravljam mojega brata Franka in njegovo družino v Trinidad, Colo. Lep pozdrav tudi Mary Matičič, družini Johna P rim še rja, družini Franka Mele-ta, -Toll 11 u P^je in Franku Poje.
Pri tej priliki .se moram lepo zahvaliti uradnikom potniškega oddelka "(»las Naroda", ki so mi v.se potrebno preskrbeli za potovanje.	Jakob Žnid&ršič. *
Predno se podam na široki o-eeau. pozdravljam vse prija<teJje v Johnstown u. Pa., posebno pa moje brate in njih družine. Lep pozdrav družinam »Mele, Matičič, Vidmar in liaret. Pozdrav vsem pečlarjeni v Central City. Pa., ter prijateljem v Davis, AV. Ya.
Kdor želi potovati v stari kraj, na-j se z zaupanjem obrne na potniški oddelek "Glas Naroda", kjer mu bodo vse potrebno preskrbeli in mu šli v vseh ozirih na roko.	Ariton Primšar.
Sodna preiskava proti morilcem' ci do obnavnave v preiskovadnein se vrši v popolni skrito«ti. l^porij.
-Zasliševanje morilcev Andreja'	Je vedno prizna-
in Antona Malija ter soaretirau-' "Je. ,n°n.lca Ant1°,la' ki
ke Miei Golmajerjeve se je pri. d"J .VeS °as trdl1* da je	le
: v vez
preiskovalnem sodišču novetne-f .. »kega okrožnega sodišča nadaljevalo. 8. ma ja je bil izaslišsn le Andrej, med tem ko Anton in Miei še prideta na vrsto. 9. maja ni bilo zasliševanja.
Povdariti moramo, da je zahvaliti le spretnosti preiskovalnega sodnika o. katerem je znano, globoko pozna človeške duše, da je spravil priznanje umora iz za-krkujeriPga. lAndtrejbu < pri katerem niti tako izkušena ljubljanska. policija na nič opravila. Novomeški preiskovalni sodnik je u-porabil pri zasliševanju Andreja kar mogoče miren ton ter mu s skoraj prijaznimi besedami svetoval. da stori še najboljše, če prizna. Le počasi .se je zmučeni Andrej vdal. le počasi si je pridobival preiskovalni sodnik njegovo zaupanje, dokler ni volja- in hladnokrvnost sodnika zmagala nad Andrejevo trmo in je ta končno strašno dejanje le prizual in opisal ves naklep za zločin.
žo hiše, kjer je bil strašni zločin izvršen, pri umoru samem pa da ni sodeloval. Preiskovalno .sodišče ima sedaj v rokah Andrejevo priznanje in bo moral Anton v svojem priznanju najbrže še en korak dalje.
Sodni postopek od aretacije do preiskave je znan. Vsakdo, kdor j je osumljen tako strašnega zločina. kako rjf umor ali samo sodelovanje. mora do obravnave brezpogojno in brez izjeme ostati v prejskovalnem zaporu in sicer v samotni celici.
Ivo bo preiskava zaključena, dobi spise državni tožilce, v tem primeru novomeški državni toži-lec Gustav Barle. ki bo sestavil obtožnico. Do obravnave obtožnica po «z;ikoiiili ne sme biti objavljena. Omeniti moramo, da vlada med prebivalstvom že sedaj velikansko zanimanje <za obravnavo, ki bo kvečjemu čez mesec dni, in da že sedaj iščejo razni ljudje priporočil, da bi si zagotovili vstop-
Peter Zgaga
SLIKE IZ SLOVENIJE.
nice za obravnavo.
'Podrobnosti vse preiskave drži i To je umevno, saj le redki -o okrožno sodišče v najstrožji skri j primeri tako bestijalnih zločinov, •tinsti. Predsednik okrožnega So-1 kakor je bil v Št. Vidu nad po-disča. dr. Kavčič je izdal *»trik- kojno Amalijo Mali. roj. Anžlo-ten nalog vsem sodnikom in vse« var. mu sodnemu osebju, da ne smejo izdati najmanjše malenkosti iz poteka sodne preiskave. Javnost
Brat pisatelja Jakan Kača umrl,
V Št. Pavlu pri Preboldu je da
Prejšnji teden je bil v 'New Yorku Mr. Anton Grdina ter je priredij tri predstave, ki .so zelo dobro uspel-. Že vsaj poročevalec na drugem mestu pravi, da je bilo tako.
Svojega prijatelja Toneta — jaz smatram slehernega človeka za prijatelja — l»i zelo rad videl, pa mi ni bila sr»*ea mila.
Prejšnji petek je telefoniral, da bo prišel v soboto dopoldne v uredništvo. Do pol ene sem >ra čakal. pa ga ni bilo. V ponedeljek sem ga čakal do poldvanajstih; iMotako zaman. š >[e popoldne >ta mu čas in razmere dopustile, da se je za par trenutkov pojavil.
Kinematografska industrija je v Združenih državah zelo razvita. Ljudje, ki so v njeni .-lužbi. -^o strahovito zaposleni. Ne z rokami. — kajti filme vrti dandanes motor — pač pa z aranžira njem. pojasnjevanjem .starih in snovanjem novih ide.j in zamislekov. Njihov čas je dragocen in njihove besede se dajo le .s cekini od-vagati.
Za.to na čudno, če se nisva .sestala. Sicer pa prav. da nisva. kajti Mr. Grdina hi imel strahovito dosti dela in naporov, predno hi me dostojno uvedel v čuda moderne kinematografije. V tej zadevi .>em namreč abrsolut.-n greenhorn. Tak greenhorn kot je
ravna ve ne bo obveščena. Odlok predsednika dr. Kavčiča se ujema s tekstom zakonskih določil.
Novomeško preiskovalno sodišče bo obnovilo dokazilno postopanje okrajnega sodišča v Višnji gori. orožnistva v Št. Vidu in ljubljanske poilicije. Ase priče, ki so dale v dosedanji preiskavi kakšna pojasnila, bodo v teko preiskave vnovič poklicane v Novo mesto, kjer jih bo preiskovalni sodnik še enkrat 'zaslišal. Po zakonih namreč izpovedi prič pred orožniki in policijo ne veljajo. če niso ponovljene pred preiskovali n i in scodnikoni.
Za javnost skrita je šle vlo^a aretirane Miei Golmajerjeve pri tem strašnem zločinu. Preiskava bo skušala predvsem ugotoviti, ali je ona res na neki ivčin pomagala morilcem, čeprav seveda ni s*xleJ<|vaila pri jizvršitvi zločina. V.se kaže. da- sta se Andrej in Miei pripravljala za poroko. V tem je tudi iskati glavni motiv strašnega Andrejevega zločina, ki se je hotel znebiti svoje žene Malke. da bi se poročil z Miei. Morilec Anton sicer dolži Miei. češ. da je ona nagovorila Andreja k umoru, vendar bo šele preiskava pokarala. ali je vse to tudi res. Zanesljivo je samo to. da ostane Mi-

ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« je v brez Tsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev,
naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno posiljatvijo.
DECLARATION FOR MONET ORDER
I herewith declare that Money Order No........................— la
ten t bj me for the purpose ot--
and is not Intended tor the purpose of speculation, placing savings or making investment In a foreign country.
I certify that this transaction tn no way contravenes the act of March 9th. 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder.
(Date)
ID BOMO TOCNO IN HITRO IZVRfllLI VSAKO POfilLJATEV
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gits Naroda"
sit
torej v poteku preiskave do ob- vi umrl v starosti 52 let ugledni i »aprimer gospod Cirdina v časni-
posestnik in t a mošnji župan An- karstvu, kar seveda ni razžalje-t(»11 KaČ. brat pisatelja Janka Ka j nJ,> ne	n*	Ka 'Jika
Ča. Pokojni je dolga leta živel v , ^ »•«»••<!« edinole ta. da se nisem Ameriki, po vojni se je pa vrnil v j Jwz nikdar mešal v kinematogra-rodni kraj. kjer .si je kupil lep«. ifii° in ,la nisem bil že trinaj-st I t domačijo in je vzorno upravljal, jv nobenem kinematografu.
Vabili .so me: — Pojdi, boš videl DomŽ:i!e!
Vabilo me ni potegnilo. ka.jti Domžale poznani, dasi še nikdar tiiMMii bil tam. Poznam jih tako temeljito kot kateri>ibodi Hom-žalec. in bolj na t a m-11 o kot mi jih more katerikoli Tonetov film pokazati. Da ne bo zamere in nesporazuma. mora m priznati, da jih poznam edinole v dobrem smislu.
Da ne ho moje poročilo preveč dolgočasilo in »la bo ohranjena potomstvu vsaka podrobnost in v.sa-ka okolno.st velikan dela. moram ki it vesten kronist ugotoviti še naslednje:
(iospodu (irdini Little Falls ni ngajal. !*o njegovem mnenju je preveč hribovit. Vv.rok tega nezadovoljstva je bil pa menda v Fondi. ki je glavno mesto newyor-škega okraja .Montgomery, ^tvar je bila .torej .sledeča: Kot v.<ak človek, ima tudi moj prijatelj Tone .svoje marote in posebnosti. Ena izmed glavnih njegovih ma-rot je. da je velik sovražnik rdeče barve. V časi sta mu najbolj prijali črna in rmena barva, toda to mu jc k sreči prešlo. Odkar ima naslov rimskega romarja, se navdušuje za belo in rmeno. Rdeče barve, krvavo-rdeče barve pa ne more videti. V »Tank a rje v i štali ima za močno železno ograjo v tem oziru vrednega sodruga.
In tako se* je zgodilo, da v Fondi ni hotel porajtati na rdečo luč. Ko mu je polieman rekel, naj pokaže registracijsko karto, je segel v žep ter mu po pomoti pomolil pod nos reklamo za beauty parlor. iNič čudnega ni. če možak s takim imenom kot ga ima Tone. take karte s seboj. Jaz na-primer imam vedno pri sebi par Sličic sodijevega hikarbonata. -ki je edino in univerzalno sredstvo zoper zgago.
Nato je pokaral očesu postave izkaznico nekejra ohijskega avtomobilskega kluba. Tudi to ni zaleglo. Plačati je moral de^et dolarjev globe.
V Little Falls je bUa udeležba precej velika in zanimanje vsestransko. Ko so ljudje videli slike iz štajerskega Ljutomera, vinsko trgatev in prešanje. je društvo skoro cel sml vina prodalo.
•In ko je zagledala moja prijateljica. (>Ki*edkarjeva Marjanca, eelo vrsto mladih, krepkih in čilih Sokolov, je pobožno vzdihui-la:
— Hudiča, toliko je teh prekle* tih dedcev na. svetu, človek mora biti pa sam .
(Purchaser's Signature)
NEW TORK N. T.
Konvencija SNPJ.
Chicago, 111., 24. maja.
Kot je pred.seddnik de.sete redne konvencij-' Slovenske Narodne Podporne Jednote izjavil, je ta konvencija ena najbolj demokratičnih. kar j-ili je or*;auizaeij;i imela. Kajti nikdar poprej .se ni dalo toliko prilikda bi vsak delegat lahko poročal kaj um je društvo naročilo, kar se je sedaj zgodilo. Taka poročila .so traja.la ves dan zborovanja, nakar je konvencija prešla na sprejeti dnevni red, danes .s pričet kom popoldanske seje.
Prvo na dn- vuem redu je bilo poročilo odseka za pravila.
Prva precej ostra razprava se je vnela proti priporočilu tega odseka, da naj .se še nadalje pusti glavnim odbornikom pravico glasovanja n;i konvenciji.
Točka je bila pa vseeno spre-i jet a.
Nova sprejeta točka, proti kateri se je tudi precej protestiralo je. da nobeno društvo nima pravice staviti iniciativnih predlogov eno leto po konvenciji in eno lefo pred konvencijo.
(llavni zdravnik ki je bil prej član glavnega odbora in ga je volila konvencija, bo sedaj Ubran po glavnem upravnem odboru in ne bo član glavnega odbora.
Odbor je tudi priporočal, da se gospodarski odsek jniveča od treh na i>et članov. Po raznih protestih da so trije dovolj, in • da gospoda rs-kega odseka sploh ni treba, je odbor za pravila spremenil svoj prvotni predlog, da naj ima odsek samo tri člane, kot do sedaj.
Ta predlog je brl tudi sprejet.
Največ de-bate je pa povzročilo priporočilo tega odseka, da naj se obdrži sistem okrožnih zastopnikov kot ga ima organizacija sedaj.
•Po dolgi in precej živahni razpravi je bil ta predlog poražen, in okrožni zastopniki odpadejo.
8 .teiu je bil tudi zaključen tretji dan zborovanja.
Danes zvečer vprizori dramski odsek socijalist ičnega k hib a at. 1 J. S. Z: igro "Mrak" Večina dedegatov bo posetila predstavo. Jutri pa kovencija izopet nadaljuje z razpravo o pravilih.
Konvencija sicer primeroma dobro napreduje, a bo najbrž še trajala najmanj en teden.
Simon Trojar, poročevalec.
"O Lil VAtODr
TtTW YOMX, JUOTHMLX, *4Y V, m
TH» LAEQMT ILOVBH1 DAILY ta U. ■. M,
PEKEL NA ZEMLJI
. VISOKA STAROST
V Alessandriji v severni Italiji je slavila pred kratkim učiteljica Fortunata Itighizzi svoj 101. rojstni dan. Kot 22-Ietno dekle se 5«? poročila in imel« je 14 t>-trok, od katerih živi najmlajša hči. stara zdaj 56 let. pri mate-j ri. Po rojstvu prvih dvojčkov je {dobila tako hud živčni napad', da
Spanci imajo na zapadni obali A'rike trdnjavi |mm|oIiuo dejior-tačno »tanico Villa Cisinro*. ki je prwvj (tekel na zemlji. Ihlirumi sveta |*i nioi ju in pušča \ i žive de-p«. rt i ranči v šotorih, kjer jih »uči strašna vročina, |»ole£ nje pa *e nir«"e«. Skoraj vsi jetniki dolu- tr->-pično mrzlico. Viha <'i*nero* je v španskem Kiu de l»r«» edini kraj. ki je v*aj delutia naseljen. čeprav *!ojj tu nalilo trdnjava z ni/.kimi. M>M"M*rjfiiinti koč«t«i. pitno vod«» dovaža-o * IridjMini s kanarskih o-ti kov.	|{in de i >ro niti tra\ *
ne ra>te. \ad krajem »<• dvigaj * lalini. zolti oblaki peska 7. bližnje Saliare.
I).'|H.rtir;invi ne žive v trdnjavi, kjer Ki 7.n nje sploh ne bilo prostora, temveč v »t t trik in	»ui slumnicah. ki -i jih pa mora o sa-i-ii kupiti. Zjutraj imir«V« «voja bivališča |M>s »raviti. N<-srečne/i so v(\ečnf»m In »ju s m nV-«tii Hrano dol ivajo /Ho vlalo. kajti v Kin <ie Oro ljudje ničesar ne pridelujejo. CVprav j«- nntrif boimto rib. dobivajo jetniki samo prekajeno nifvi ali prek«jene ribe. špan-ka vlada da je z,i prehrano jetnikov [»> dve p«-/eti dnevno. Bolne jetnike leči vojaški zdravnik, ki je k sreči d«»-
vetrom in viharji na majhni >adii. jstradani. v raztrganih, zamazanih	d«lg<» ostati v potiteJji.
V življenju mladosti

^rawiiiip
Spisal FRANK TRO H A
if	('Sadni jeran je.)
Ko je Milka začula te besede, je li. kdove kaj. Milka pa
»■II iriu isi i iiiaiji i i o uiajiiiu ailjl. ni i nuaui, » mili )SdUlIl, trtllia JI lil	—	v	— .	—	- - . ..............j.......... j...... ........
z-ihlodili smo. bili srno stalno v ne! oblekah in z dolgimi bradami smo obe,ueni F Pa onemela. Sele čez 7|«»bstala kot onemela. M>čna rdečiea dovolj časa in je morala večkrat varnosti, da zavozimo na čeri ali končno srečno prispeli na Port-i- let\.ko. rodi,a d™**« dvojčke.' io je oblila in ni mogla zbrati pra- pustiti Reziko. katera je postala
da nas dohiti španska ladja odnosiio zam-se morje k španski obali. Lakota in žeja sta bili nezinsiii. Dobivali *mo
količine j«tn in vcMie. iwuaiu n'Mtr» Mavn; i t-?« najnrz ni»n-e ne ve>" vedeli, kjer smo. in pluli smo zvedel, ker smo vsi prisegli, da t" kar na slejsi srečrj. 1/uiiičetii in se .tajne ne bomo izdali."
galsloo. Kdo je nam pomagal pobegniti. kdo je za nas žrtvoval pol milijona jiezet. kdo je nam | m »sod i I zelo pičlo odmerjene j In d jo. ki je plula pod francosko za-ičiue iedi in vode. Kmalu li'btirt stavo! Te?« najbrž nihče ne li
se ji je dar govora nil.
■Njen mož je bil lekarnar za časa Bourbonov in junaški kapitan iraribaldije^'ih čet. Starka je za
svoja leta. še izredno čila in zdra- slednjič. — da bi jih zapustila, ko, j« va, vsak dan poje zvrhan k rož-
RASTLINSTVO PRAGOZDA
lieseda "pragozd" oživlja pri ve-i ii pa se zatečejo v skrivališča, da Tini ljudi spomin na skoraj pozab -preži ve nevarno suho periodo. Ved-Ijene. daljne sanje, dotakne se ne- no zelene galerije gozdov je vide-jasnih hrepenenj. ki spe v naši no-Iti le ob obalah rek. t ran >o-t i.	j V notranjosti širnih okrajev
( im živahnejša je fantazija, to. ; tropskega pasu .se razprostirajo iz-'iko močnejše se javlja želja pogle- J ireno "suhi" gozdovi. Ti se v dati v neza kri ukano, vabeče-st rasno , kratki deževni dobi odenejo v rev-iee življenja. Tako vabi človeka j uo zelenje, dočim <«-tale mesece sa-neka ta>na sila. da bi spoznal "pra- mujejo popolnoma goli. Take "-de-svi t".	| ževnozelene" gozdne pokrajine se
«»stanki "pragozda" so nahaja- nahajajo n. pr. v nekih delih Afri-jo pri »as samo še na nedostopnih ke. Indije, predvsem pa v Brazili-gorskih strminah. Ker jih človek ji. V tamošnjih gozdovih naletiš
zopet povr-; vih he.sed. s katerimi bi odgovorila nejevoljna vselej, ko je morala
svojemu redniku.	1 ».lati sama. Toda ui se dalo poma-
— Xikoli si nisem mislila, da bi ««ti. Milka je morala za sv »jim pobila tako nehvaležna svojim naj-! slom.
večjim dobrotnikom. — je rekla) Rc.ika ji je eelo zavidala. Ko >e
Milka veselo sukala okoli »ro-so mi toliko pomagali v mojih tnla- stov. si je ona mislila: — Kaj mi
lic 'če v.sa ta vzg »ja in bogastvo! —
SODNUSKI OGLASI
is
stare donovine.
zaradi intifotopno-ti ni mogel izkoristiti. so s«- ohranili do današnjih dni.
V pragozdovih visoke*ra .severa.
na |M>sebne oblike dre\>H». Deblo je
T 92
3
T VEDRA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM ZRIMŠEK Frančiška, roj. 2. 12.1882 v Cerknici, tja pristojna.
ber, umu i I 'en nio/ .toda kiniua »»jsibirije in Kanale, kroži življenje drugih zdra\ d ne dobiva, čeprav	stoletja .ker pragozd
hi bil« nujno potrebna Pitno vodo | nt. |Ml2triJI tistih vetino se ponavlia-pripelje ladja v.-akih 14 dni » nkrat J j, sprememb štirih letnih časov, n. vsak jetnik je dobi tri litre na 'v njem utriplje življenje brez pre-ilan. kar mu mera zadostovati z>!sti.nka.
pitje, kuhanje in umivanje.	| Ventlar j»a so pristni pragozdo
Kljub naj-tr'ž;i /astraženo»»ti >e I vi le tropske goščave. Tem gozdo-j« pa po-r**'"ilo lani 2-< mleleženeem jvotii je lastna suha in deževna do-MK.narhističn^a np»ra na Šnau b;». kar je značilno za pokrajine in •m m. aristi-kratoiii in <"-a»tnikoni. otočja v območiu Indijskega oeea-
Zapadni monsun. ki veje v |K»-
f'obetrniti iz tega strašnega kraja. Po prih<Mlu v portiuraUko prista-t.inv Ce/imbro >o .ipisovali p«.1m's»	letnem polletju, prinaša vsak tlan t. kolr; "Morali sum ber.ati 15 km	i*«'N*ne nalive, kar povzroča, da s-pon<H*-i nb morski oba'i. preden -|tM,	življenj«* v prag<»zdu ra/.bolioti. prispeli .! . kraja, kjer j.* nas «'-a-	j Pod vzhodnim nioiisuuem. ki ve-kal« dale«" na morju ladja, ndpe-	.i'- \ drujri letni polovici, se pogrevali smo >e k nji v ribiškem čolnu,	za življenje pragozda pora.si v po-.Vorje je bilo razburkano, noč tern-	polno mirovanje. Drevju — kot pri i a. 14 dni smo pluli. Imreč >e z	nas — «w|jjade listje, številne živa-
steklenici ali ^lu podobno; v nii- T*2,	^ odpotovala pred
hovem sta nič ju se namreč zbero ^ lotl s SVOJ,ni
velike zaloge vode. katero použi-!Orkn.ee v Braziliio.
pouzi
vajo v -uhi dobi. Tla ptnl drevjem J 'o preratčena z malimi rastlinami, kateri n organizem istotako shrani mnogo vode.
V' teli irsnšenih brezsenčnih gozdovih — kot bi od neke sovražne -ile bili položeni na našo zemeljsko oble — mora človek «»d žeje brezupno umreti.
Ko govorimo o pragozdu, mora
ko je .xlsla je bila stara 6 let. Iz Brazilije se Zrimšek Frančiška ni nikoli oglasila, njen oče je bil proglašen za mrtvega kot je razvidno iz T 65 32.
Ker je |»otemtakeni smatrati, du bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu 17 24 št. 1 »kIz. se u-vede na prošnjo sestrične f" r h Frančiške. zax»bniee v Cerknici po-
lno predvsem omeniti širne pokra-ihtopHnje za f>ro*Hawitev	ter
jiue ob reki Amaeoni. katere «n!w ,zda 'M>nv- ^ ° pogrešani po-pokrite z mo«ročiiiui "deževnim pragozd »m. Ta se od ostalih jki
Knj
jigarna 9Glas Naroda9
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
New York, H. Y.
216 West 18 Stre4t^ POVESTI in ROMANI
Agitator (Kersnik) br .«. ................M
Andrrj Ilofrr ......................................^a
Iteneška rHfirTilba .........................S5
Itelcrajflki bluer ................................S5
fteli iwcfsen ....................................„40
llrl* iHrfi. mali Juaak .......................
Itoiitno darovi ..................................iS
ItoIJa pot na RlMln .......................^...^i
»ožja pot na 6marn| corf ...............20
Caahar:
Gre&nlk Lenard. broi. .................70
Mimo življenja ............................M
M«jo življenje ...........................15
Romanlitne ilufte ................-.......60
Ralkansko-Turške vojaka ______
nalkaiiHka Vuj*iin, ■ allkaial
Roj in zmaga, povest ...............
Iti »Kajna Velikega vojvode ...
Roy, (roman) -----------------------
Burnka vojaka ...—-------—-----
Real in dnevnik -----------------....
Čarovnica .................................
Cvetina Barafrajika ---------
Cvetko _________________________________
Čebel lea ...................................
Črtice i* tivljenja o« knMlb
Drobiž, In razne povcetl —
Spinal MILčinski ________
Dekle Ellza .—______________________
Delata*inake povesti -----------
Dolga roka...................................
De Ohrida In Rllolja ------------
Dali a ore* jem ---------------------
Dve aiiki: — Njiva; Starka
_____(MeAko) _____________________
Devica Orleanska .....---------------
Dubovni boj ......-------------
...M .25 ...JO .M
...M
...M ....21 ~~2t
Hektarjev nu* .................................30
lledvika ..............................................10
Hudi iasi, Blage duAe. veseloigra .79
Helena <Kui«-torn» ...........................40
Hod« Brezdna <11.	................35
Humorske, Uroieake in Satire .
vesano ...................■ ■ ..........M
broširano________________________________.60
Izlet g. RronHia ............................1.20
Izbrani apiai dr. H. Doieaea ____________00
Iz tajnosti prirode .........................M
Iz modernega sveta, trdo i«. ___1.00
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger i ( .
vaein razlikuje. Življenje — bodi-i rastlinstva ali živalstva — se namreč ne otiigrava v bližini tal. teanveč le v vrlutvih dreves. To je tudi vzrok, da ima večina obiskovalcev prvi \tis. da je tropični ]>ra-go'.d brez značilnega življenja. — rako n. pr. iznenadi navidezno malo c ver »č i h rastlin. To pn zato. ker se pretežni del cvetja tnthoti v k<» nad listnatem krovu in ne pri tleh. Visoka drevesa, ki so \>»led svoje orjaške razvitosti tako rekoč slisnji'iia v tesnem prostoru, so
liajčešče ovita v j>lašč saiAega eve
tja. Toda šele. ko se drevo {»oseka,	Motjaprirfojen. «rez Logatee. je od-
izda^o vrhovi svoje tajnost L Izka-	letoval pred 37 leti s svojim oče-
ž«' .se. da so ti orjaki nudili o,M.r >	Umi ^"iiwek Janezom v Brazilijo,
in dom številnim drugim rastli-	. 'fsnez > bil ^»J
nam; deloma so te od mračnih tal	« ko je odšel v Brazi-
kot ovijaike plezale k svetlobi, de-	> v ^^tku še pi-
lotna so se že prej oklenile vej.
liik makarminv in popije .stekle- j«i»h lotili. Pri Vas želim ostati toli nivo dobrega domačega vina. ki časa. dokler me ne boste sami nm nikoli ne primeša vode. Sla- jod^vili in ko Vam ne bom več po-bo ali z vodo pomešano -vino od- l'11^-
klanja. češ, da lahko Človek mir- —	Milka! To me veseli.
ih> in dolgo spi samo po žlahtni	setlaJ ?,i nam v vp|ik'> p<»moč.
kapl]ici.	> Toda bojim >e. da ni več dale."- čas.
----—----! ko se Koš v resnici za vedno j> »sln-
vila od nas. Fantje mečejo pople-de nate! Tako lepa cvetka se ne bo mogla več dolgo ustavljati. — Končn i bo segla roka po nji in jo utrarala.
Milka je moeiio zardela ter je odločno odkimala, češ. da na mo žitev niti ne misli.
Gostilničar ji je .pa le še toliko pripomnil:
— Veni Milka, fin si nr>rda danes drugačnih misli, neiro spm Ti jaz omenil. Toda pravi bo prišel nekega dne. Ljubezen je sila. kateri se ne da ustavljati.
Milka ni bila več pri vojii razpravljati o tej stvari. Hitro je našla izgovor, na to pa je stekla \ kuhinjo ter ;se pri delu zopet pomiril«.
Njene misli so jo na neprestano nadlegovale ter jo spominjale na pogovor z gostilničarjem iti nieg-> vo 'prerokovanje. Vse je večkrat premislila. Xajbojj so ji pa rojile besede, ki jih je izrekel gostilničar:
"Ljubezen je sila, kateri >e ne da upirati!"
D i tistega t"asa ni še vedela, kaj je ljubezen, zato ji je bilo nerazumljivo. kako. da se ji ne bi mogla upirati.
Po trdnem sklepu, da ne mara iti od Kosčakovih, se je Milka še i. večjo vneiuo lotila vsakdanjega posla. Popolnoma je bila domača. Več stvari se je tako zsrodilo kot je ona predlagala. Skoraj bi se moglo reči. da je bila ona prava «ro-spodmja.
Lepa in čvrsta deklica je bila tudi Kosčakova Rezika. (hia je bila pa le malo časa doma. kajti hodila je v višje šole. Don tov je prišla pa le ob večjih praznikih na obisk. Zato sta Koščak in njegova žena večkrat imela skrbi za svojo hčerko. 1'krepala .>ta. kako bi l>il-» najbolj zanjo. Z n »o je bilo druga«"«-nego z Milko. Šolanja v višjih š'>-
Milka je siromašna in k«»t rejenkri mojih starišev ima ve.'- veselih uric nego jaz.
Tedaj se je eelo jezila na sta-? >še. čemu m» j«> poslali v višje šole. Seveda je tista hipna razburjenost izvirala iz neizkn.šen^jra mladejja ^r<-a. Kajti ni ^nmiislila. da ima 'na stokrat več prilike za boljšo bcdočnost nego siromašna Milka.
Zabnčali so irla^«»vi harmonike v Kosčakovi sostitni. Zaeulo se je petje in vriskanje. Vrteli s >e mladi pari. -Tudi Milka je plesala, al: oviralo j<» je delo. zato je bila pri-•djena enemu ali drugemu odre-
V sosednji sobi je bila zbrana gnspoda. Pri njih se je kretala Ti'1-z?ka. Večkrat je vr«jrla pogled v
mi ni rekel {4Vi", pa tudi Ti mi ne smeš. Kar lepo domači bodimo-Tako je* najbolje za nas.
Tonetu je srce močno utrupalo, ko je zrl t-ar njenega obraza. V njem se je ponavljalo upanje: — Samo ona bo moja. nobena druga pe!
Kdor je opazoval mladi par. si ni mogel drugega misliti, kakor, da sta kot ustvarjena drug za drugega. Bila sta meti vsemi najlepši par.
S»* večkrat j«' bil Tone prosil ^iilko na ples. < >na se je /. veseljem odzvala. V objemu Toneta se ji je zdelo, kot bi jo neka tajna sila spa jala ž njim.
Tudi z drugimi fanti je plesala. 11".« I a ne z tisto voljo kakor s Tonetom. Naenkrat se je pa spomnila gostilničarji'vi h besed :
Ljnliezen je sila. ki se ji ne da upirati!
Tedaj se je zavedla, da je prišel čas. k«» je začela ljubiti. Rada hi bila prikrila svojo vzw mirjenost. toda ni šl«». Kadar se je «>'.rla v l ««neta. ji jf* srce nioiT-iiejše utripa-lo
Komaj j«' čakala, da bi bilo veselice in ple.sa konec, nakar bi se zaprla v sobico ter se vdala svojim
mislim.
P«« končanem ph*sii >i je Tone želel srovoriti na sanvm z gostilničarjem Kosčakom. Vprašati sra je hotel glede Milk.-.
tiostihiičar je / ve^el iem stisnil rr-ko Tonetu, ki mu je slednji o-menil svf»j načrt. K -ke| mu j** v krat kih bes»'ilah :
— Poznam Tvnj-jja <»'-i-ta. Vedno
nasprotno sobo. kjer so bila zbrana | sva	velika ju ija'elja. Zmožen
dekleta in čvrsti kmečki fantje, - I f»iar -i in boš dobro vodil gospo-
-.jroča sodišču
ZRIMŠEK FRANČIŠKA
s** poziva, da se zglasi pri j*odpi-saneni sodišču ali drugače da kako vest •> j»ebi.
Po 1. aprilu 1934 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Diielun malisrr r L i uhlju m. o<hi III., dne ^1. O bi nut ja 1 !*">.!.
V sec. I. r.
T ?>l
WE DBA POSTOPANJA ZA PROG I. A SI T EV M RT VIM ZRIMŠEK Janez, .sin Zri maka -laneza. roj. 4.T.."»4 v Cerknici, rav-
Nerazdružljivi sestavni členi (deli ) tropskih, "deževnih" gozdov so liane in plezalke. Njih gosta mreža veže krone dreves v eno samo
sal svojcem v domovini, pa je pre-nehal s tem že pred najmanj 35	kma,u Piwtta- \>rlkl* bo lhu
leti. iz spisa T 65 30 je razvidno, da *,ov in	<lne ^ bod° !>°Javll»
2 zvezka .................................LS«
Igralke, broširano ...........................^0 1>«r,),11D9- cvetočo streho. Neke rast-
Igralec ____________________________________________73' '',u' l,a vzklije jo kar na vejah, na-
Jagnje....................................................30 to šele usmerjajo svoje korenine,
Janka in Metka (za otroke) .............SO — katere se z vedno novimi poganj-
Jernai Zmagoval. Med plazovi ------M ki oklepajo "gostitelja dokler vse-
....40 ....36 ...JO ....70 ...JSM
Jutri (Strugi trdo vea __________________iS
broft. .......................................JO
JurfWe*! spiti:
I*o|Kilaa izdaja vaeta 10 aveakov,
lepo vezanih ......1........................10.—
6. zrezek: Dr. Zober — Tageaaer
broširaao _______________________________.78
J lian i.M serija (Povesti ia Španskega
tlvljeoja______________________________JO
Kake se sen jaz likal
(Aleftorec) I. svecek ................tO
Kako sem se Jas likal
(Aleftorec) IZ. sv. ____________.JO
Kako sen se lax likal
(Aleftorec( III. aveaek
Kerajaka brala, povest ia mlaijooov
v Koreji .............—---------------.JO
Krvaa eeveia ----------------------JO
Kmetki pasi (6enoa) ...»-------------„..00
Kuhinja »ri kraljld goaji aatiH .JI ..JO Kaj ae je Markam auajake .......... IS
.JI
je pravil; Marinka in iterate! jeki ------------------------------40
PaMjola ali eekev v Katahf bab ...«
PVaa Baron Trenfc-------------------------SS
filozofska tgodhn -------------------------M
Fra Dlavela .............................—BO
sveta L--------------------40
v atari IJafclJaail .........M
Orika Mitologija-----------------------j
GRUNT, roman ............................150
.95
r * "
Kaaakl ________________________
Kriiev pot patra Kopljealka___70
Kaj ae je izmislil dr. Oka _____________.49
Levstikovi zhraai apiai _________________ft
1. sv. Peaesl; Ode In elegije; So-
e	ktls^B fel
legende; Tslasal f Levstik .....-70
S. sv. Slika Levstika is alegava
kritike in polemike ___________________70
IJabljaosfea olike, Hlftnl lastnik. Trgovec, Knprtjskl straža tk. Uradnik, JeallHhl doktor, Gosttl-nlftir. Klepetulje, Natakarca,
ga lie ovijejo — proti tJorn. Tako okle^ianje drevo jiolagoma zaduši, da začne trohneti, dočim je "morilec" kot pravo drevo t4na lastnih nogah" ojačen.
So pa tudi neke rastline, ki svojemu "gostitelju" ne povzročajo škode. Tudi one brste na vejah, katerih >e oklepajo s svojimi koreninami. Hrano prejemajo iz tanke plasti listja in drugih rastlin, razpadlih na vejah. Te, tako zvane "epiphyte" so tako rekoč odreza-nr od tal. Dolge, kačam slične zračne korenine pošiljajo v globino, da se ali zajedo v zemljo, ali pa — kot pivnik — vsrkavajo deževne kaplje. Sredi vodnih hlapov prepojenega pragozda so te rastline tu ko rekoč o-premljene s osebnimi pripravami, da zbirajo vodo in zmanjšujejo izhlapevanje ter se tako ko j lahko prilagode spremembam dob rednih močnih nalivov in ne to sledeči suši.
Takt drevesni prebivalei so n. pr. najlepše trojčke orhideje.
Listje talnih rastlin je tanko ko vodne množine čim hitrejše odteka-jo.
Tudi živali tropskih gozdov žive
Duhovnik, »td. _________________M poDtjv«! v vrhovih dren*.
Lav na lan (roman) _______________MI Tanj se vrste roji metuljev in ja-
Laetfar .............____..._____________________j drugih žuželk obiskujejo medene
—-Jt cvetove iu jik optojojft. V TojMti
je bil priglašen za mrtvega.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva sm<--ti v smislu fl 24 št. 1 o. d. z. se uvede na. prošnjo .sestrične tTrh Frančiške. zasebniee v Cerknici št. 25," postopanje za proglasitev mrtvim t"r se izda poziv, da se o pogreša ne u poroča sodišču.
ZRIMŠEK JANEZ ml. se poziva, da se zglasi pri oodpisa liern sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1.4.1934" bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Deželno sodišče r Ljubljani, odd.
II., dne 21. februarja 1933.
Aysee. L r.
(roščavi preže na svoj plen ropa-riee in kače se plazijo neslišno. — Tam je dom opic.
Človek, živeč v pragozdu, je v boju z neizmerno goščavo skoraj vedno na begu. Tu domujejo skoraj še nepoznani narodi pritlikav-cev, kateri — podobno živalim — iz skrivališč za koreninami, more z zastrupljenimi pšicami. Tudi oni »o postali nekak sestavni del strašnega pragozda, da sredi prenapob njenosti življenj bijejo nikdar nehajoč boj z nevarnostjo smrti za fatkoto. ker na vseh živih stvareh pragozda gloda smrt v narszličnej-eih oblikah.
Orjaški organizem tropskega pragozda meče vsako sekundo ti-Hoče bitij iz svojega naročja in vsak trenutek izgineva tisoč bitij v nje-govom oeouitncvi žrelo.
Najraje hi bila smuknila v pre^vro--to družbo. Toda njena dolžn^t ji ii; dopustila. Včasj se je hipno ra/-leirila, da ni mo?la prikriti >v«»je nevolje. Tudi ona je bila večkrat piiprošena na ples. t«'da razgovori v družbi so ji onemogiH-ili. d;i bi n-'igla toliko plesati k«>t si je ž-1-Ia.
Meil kmečke t'ante v prostrani so. bi. se je pomešal tmli mladenič v vojaški obleki. Bil je Vrhuncev Tone. ki je prišel na velikonočni d«> pvst.
Time ie l»i| v vojaški opravi v resnici krasila postava. Ilil je l»-pe rasti. Čvrst, krepak, pravi cvet mladosti. Večkrat se je o/rl na .Milko. K »dar koli jo je pogledal. s<> »«■ o.-i sivčale. On^i je zarilela. bliskovito mu je šinila mis.*! v glavo: — Kaj. ko hi postala i1j**g<»va izvoljeti-ka :
Xi se mogel več obvladati. Iskal je prilike, da jo jioprosi z.i ples. Dolgo mu ni bilo treba čakati. — Steklenica z viuoin se j.- izpraznila. pozval je Milko, da je treba / pet prinesti zlate kapljice.
Milka je urno vzela steklenico in stekla ž njo. da jo napolni. Ko je dospela nazaj, jo je pa Tone smeje nagovoril:
— Co^iMidična Milka! Zdaj Im»v.» š!a pa midva ejikrat plesatCe vas veseli'
Milka je 7. veseljem sprejela Tonetovo ponudbo, močno se je p:*, začudila, kako da jo je nagovoril
darstvo. 1/ -»rea. Ti želim da d«»bi.š ^ i i 1 ko kot svojo nevesto na dom; da p> osrečiš kot inla«| zak«>nski mož.
—	Lepo s»> Vam zahvalim za Va-• M naklonjetutst. Toda rail hi vedel, če je Milkn še prosta '
—	Odkrit » povem, da j-. Ti si prvi. Le s pogumom naprej.
Tone >e je radostno nasmehnil ter Ko->čaku zatrdno obljubil, tla h*\ skušal svoj cilj doseči, ako ga Milka ne zavrne.
(Dnije prihodnjič)
*nnbei. Reziko bo treba dobro pod učiti in ji dati razumeti. Ona bo t 7 **Yi"! mogla le s snubcem svojega stanu] Pošepnila mu je: resno misliti.
Bilo je konei' mrzle in dolge zime. Bližali so se hrepeneče pričakovani velikonočni prazniki. KiWrakn-va sta ugibala, da bi napravila na velikonočni ponedeljek veliko veselico. Milka je z veseljem odobrila storjen načrt. Mislila si je. to bo nekaj novega in veselega. Za Veli bonoč je prišla tudi Rezika na obisk. Z Milko sta si imeli dosti povedati. Včasi sta skrivaj šepeta
j IMUNOST ZOPER KAČJI PIK
I	__
Znani so primeri ljudi, ki jim kačji strup ne šk-tli. Iz novejšega čas;i (»oročajo «> n«-k«-in berlinskem zasebnem raziskovalni, ki rad lovi kače in so te. zlasti gadje. pičile že kakšnih 20-krat. 1'itslediea je vedno samo neznatna oteklina, ki traja kvečjemu nekolik-i tednov.
\eke*ra druifega nemškega učenjaka. ki istotako rail lovi kače. so sraiije pičili že trideseilcrat. Pičeno mesto je l>ilo za nekoliko ur ne občutljivo — in t-, je bilo vse.
Na prvi pogled se zdi, kak««r da bi iiila ta imunost zoper kačji strii|> prirojena, a znanost pravi, da j* sjinio pridobljena s prvini pikom. Kačji strup učinkuje v takšnih primerili kakor kakšno cepivo in znano je. da tudi v resnici in z uspehom uporabljajo kot serum.Zo-*'('emii me J per pik kač imajo nekatere ži pa vikaš* še nol»en človek v vasi vali prirojeno imunost. n. pr. ježi.
V0DNJIK0VE KNJIGE
a leto 1934
lahko že sedaj naro-čite. — Pošljite nair
in knjige Vam bodp poslane naravnost ne dom.
Naročila tprejema:
"GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York. N. Y.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W.?8th Street
New York, N. Y.
POPOLEN CENIK. JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
id & :
O O A"
MEW YORK, SATURDAY, MAY 27, 1033.
THE LARGEST SLOVEN? DAILY fat U. I. i,
DEDSCINA
ROKAV
12
ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
30
—	Misliva. da sva na na lovu -na nevarno zverino, katero morava zasledovati, pa bova odstranila vse ovire. Da je mogoče preprečiti kak zločinski čin, človek ne sme .zavreči nobene izvijač*. Tukaj so cigarete! Ali kadite? Veseli me, da pridem na ta način do nemotenega razgovora z vami. Tri delu človek nima tako zbra-nih mtsli za pogovor.
Half sede Henriku nasproti. Oba si prižgeta cigareto in nato vpraaa Half:
—	Ali ve vaš* gnspira sestra, da ste nocoj izven liiše^
—	Da, kolikor ji- bilo pač potrebno, sem ji povedal; nekdo mora vedeti, kje sem. Moja .x-sstra vam je zato ravno tako hvaležna kot jaz. kajti zelo je navezana na mene. in kak« nezgoda, ki bi mene zadela, bi zadela njo dvojno.
—	To vem.	•
—	Mojemu stricu pa .se ne hi nikdar posrečilo, da bi me zamotal v razuzdano življenje, tudi če hi jaz sam imel poželjenje th tem. že t ozirom na *estro in starega očeta ne hi hotel. Toda kdo je, kake lepe načrte Ni bo «e izmislil, da doseže svoj eilj. Ako ne bi bi .sprejeli njegovih predlogov, bi ma»el koga drugega, ki bi jin »prejel.
—	Va^ "razuzdano" življenje mu bom tako jasno in nazorno popisal, da bo zadovoljen. Po vhem. kar sem do sedaj iz Jega povzel. je njegov poglavitni namen vas telesno in duševno uničiti, ako va.> na kak drug način ne more ugonobiti. Vi mu ne smete bili zapreka, da bi bili na prvem n*-*tu v Rodenbergovili napravah, kadar vaaega »tarej?a očeta ne bo več. Vso oblast hoče pritegniti k sebi, to mi je jasno in pri izbiri *re<Lstev ni izbirčen. Z menoj morate delati roko v roki. g«*pod Henrik, da bo zadovoljen s pomočjo, ki mu jo nu<lim pri njegovem delu. da ne bo mislil se na kake drug |M»klen.ske načrte. Po takem navideznem utrudljivem nočnem izle-in mu morate hliniti veliko utrujenost, kadar pride v vašo bližino. Opaziti toiora. da sami delujete za svoje uničenje. Ln toliko manj vas bo drujrače ojrrožal.
Henrikove oči *e zaleskečejo v boje vit osti.
—	O, na meni naj ima svoje veselje: Tudi jaz proti njemu n» poznam nobenega prizanašnja; saj si proti njegovemu zasledovanju ne morem drujraee pomagati, kakor da ga vodim za nas. Samo ko vi vedel, na kak nesumljiv način bi mogel staremu očetu dopovedati. katereara duha sin je gospod ravnatelj Mertens.
—	Samo imejte potrpljenje, gospod Henrik, enkrat se mi bo že p« k* reč i I o. da mu potegnem kri-nko z njegovega obraza. Čim bolj mi zaupa, tem lažje mi ga bo razkrinkati. Prepričan je. da me ima popolnoma v svojih rokah; vedno bom zatrjeval, da sem ravno toliko kriv, kot on — da me prav razumete na diplomatičnem polju. Poleg tega pa mi namiguje, »s takim knežjim plačilom, da bom storil vse, da *i zaslužim Judeževo plačilo.
—	Kako plačilo pa vam obljubuje za tako lopovstvo? — vpraša Henrik ost.ro.
—	Najprej mi je obljubil, da bom kmalu po njegovem prizadevanju postal na-diniinir.
Ralf se za-smeje.
—	Oh. — pravi Henrik zaničljivo. — njegova požrešnost išče celo plačila, ki ga nič ne velja. Mertens ve ravno tako kot jaiz. da vas je stari oče že določil, da vas poviša za nadlnžinirja. In kaj še?
—	Obljublja mi. da bom pri tovarni prvi <za njim. kadar pridi* on do prvega mesta. To je vlada za mene, da storim svoje, da ntu pomagam do tega mesta. In slednjič — no slednjič mi je govoril se o ožjih vezeh, ki nas bi mogle vezati.
Henrik m1 začudi.
—	Ožje vezi? Kaj misli s tem?
—	O tem ne bi hotel govoriti.
Radovedno gleda Henrik v Ha If o v obraz — nato pa poskoči.
—	O. sedaj pa že vem. kaj misli! Jolanda Evi Mariji ni prav nič prikrivala — toda ne — o tem tudi jaz nočem govoriti. Četudi *e prav nič ne razumeva. Jolanda in jaz. je vendar hči tete Mela-nij« dama Vsled tejja ne maram jrovoriti e«z njo. Toda flobro vemo. kaj j »omeni jo te ožje zveze. In — vse to hočete vreči?
Half ga re»,no pogleda.	1
Tpam, da me že dovolj poznate, da bi vedeli, da me vse to n« more zapeljati k podlosti in če bi bila cena še tako za-pHjiva.
—	I*a, ali tudi ni ?
—	iNe. prav gotovo ne! In tudi nočem, da bi se moral zahvaliti kakemu drugemu človeku, da sem v svojem življeinju prišel naprej. Čutim se dovolj moža. da si boni sam zgradil svojo srečo.
Henrik mu trdo stisne roko. Tn misli si. da bo o vsem tem Evi Mariji po ved «1 vsako besedo. Kako se bo veselila! Kajti Henrik le Evo Marijo in Ralfa že astro opazoval, kadar .sta bila skupaj in tedaj je opazil, da si med seboj nis+a ravno brezbrižna.
Medtem je prišlo med obema do drugega, resnega razgovora Kalf na prijateljski način opozori Henrika, kako veliko nevarnost nudi mlademu, neizkušenemu človeku močvirje velikega mesta.
—	Vaš gospod stari oče mogoče za to ne bo našel prave be.se-ile. gospod Henrik, in va«ša- gospica sestra je tudi v tem nevedna in neizkušena. Očeta nimate več. in kolikor mi je znano, tudi nobenega prijatelja, razun mene. Zato vas lmce svariti, da iz nevedno-Mi kdaj ne zaidite v nevarnast. kakor bi vam pretila .sedaj, ako vaš stric ne bi ravno mene izbral za svoje orodje.
Ralf govori re*rio in prisrčno z mladeničem i-n ga opozarjal, da naj svojega zdravja ne vzpostavlja nevarnosti, da se ne izjrubi.
—	i\e 'zaupam vam. gospod Henrik, da bi kdaj povzročili sestri ali staremu očetu kako žalost, toda ravno to. kar naju je tušem priljalo. me je napotilo, dai vam odprem oči. da ste oboroženi, ako bi kdaj več ne stal ob vaši strani.
Henrik ga posluša resnega obraza in neomejeno zaupanja v Ralfa mu narekuje marsikatero vprašanje o marsičem, kar mu je bilo do sedaj še tajirwtveno. In tako sta si v tej zaupni uri prišla mnogo bližja skupaj in hvaležno stisne Henrik prijatelju roko. pred no bežita. 'Ralf postelje za Henrika na divanu. Potrebno po-Hteljno perrlt> in odeje je Henrik že dan poprej prinesel t- Ralf© v o pihamo, odkoder je Ralf vse odnesel v svojo .<*>bo.
Zgodaj zjutraj zbudi Ralf Henrika. iNekaj časa ft" stoji pred trdno spečim prijateljem ter ga opazuje s prijaznim, skoro oeetov-«kim nasmehom.
Ko se Henrik najrlo obleče. «za Raif skrivaj izpusti iz stanovanja in Henrik gre naglih korakov proti Rodenb°rgovi vili. V sfvn-io sobo pride, ne da bi ga bil kdo videl. Tn ob novadnem času je bil zdrav in ctf a atarrm očetom in Evo Marijo pri zajtrku.
(Dalje prihodnjič.)
BEG TURŠKE PLESALKE IZ HAREMA
VAŽNE ODREDBE ZA POTNIKE
Turška plesalka Jowka Hadži, ki žsnje zdaj velike uspehe v Parizu in' Londonu, kjer vzbuja splošno pozornost s svojimi orijental-bkimi plesi, opisuje v angleških listih svoj pobeg iz harema. Iz njenega pripovedovanja je razvidno, da mnogoženstvo in suženjstvo v orijentu kljub vsem reformam in prepovedim še vedno cvete. Jowka Itadži je bila rojena v neki vasici na obali Črnega morja, kjer je brezskrbno živela v krogu domačih do svojega 12. leta. Potem jo je pa oče prodal najbogatejšemu možu [tistega kraja, šejku Abdulu. ki jo
. je od vedel v svoj harem, i
j Iz siromašne očetove koče je prišla v razkošno palačo, kjer so se |stikali okrog nje evnuhi in zamor-jke da so ji .stregli in skrbeli za nj.>-i o lejw>to. Kmalu .se je naučila u-metnosti lepote, ki je or i jen ta Uk;. žena ne more pogrešati. To umetnost. kakor tudi umetnost jesti razna draga jedila in lepo plesati, mora obvladati vsaka žena harema, predno |»oseti sv«»je??a *r»s|M>dar.'a. • I čila si je dol>er mesec. |>otem je pa na|WK*iI trenutek, ko je morala stopiti pred svojega gots|»odarja Šejk je s<tlel v bogato okrašeni dvorani >redi »vojih dostojanstvenikov in ljubic.
Zastrta z gostimi pajčolani. pripoveduje Jowka Hadži. sem morala pred šejkom poklekniti, pri tem sem mu (»ogledala v mrk obraz s sivo brado. Itil je tako star. da bi mi lahko bil praded. Ko sem vstala, se je prijazno .sklonil in mi odvrnil obraz. Videl je. da sem lepa. očaran je zatisnil oči. vzdihnil in se zleknil nazaj v naslanjač na mehke blazinice. Kakor mi je bilo naročeno, sem .se nriklonila do tal. pri tem sem pa začutila, da se me je dotaknila njegova noga. To je pomenilo, da sva se |>oročila.
Potem so počasi tekla tri dolga leta v šejkovem haremu. Včasih so me |M»klicali. da bi zabavala šejka s plesom, sicer sem pa morala ti-čati z ostalimi 43 ženami v mračnih sobanah harema. Takoj sem začela razmišljati, kako bi pobegnila. Toda vedela sem dobro, da bi me do smrti pretepli, če bi me ujeli. Poleg tega pa nisem poznala svet i, saj domače vasice nikoli nisem bila zaptistila. Izprehajala sem se neke ga dne po vrtu in trgala rože. ko j sem'naenkrat začutila na sebi srep pogled. Kakor hipnotizirana sem isledila p^ledu armenskega vrtnarja. ki mi je pridno še|>etal besede lmbezni, kadar sem se mu približala, čeprav je vedel, kako grozna kazen bi ga zadela, če bi šejk zve-/lel. da lazi za menoj. Armenski vrtnar mi je zatrjeval, da je pripravljen vse storiti zame. In moja prva misel je bila pobegniti.
Ne bom opisovala vseh dogodkov, omenim naj samo, da sem zelo rada hodila na sestanke z mladim |x>-stavnim vrtnarjem, če sem le mogla uiti budnim očem evnuhov. In z vrtnarjem sva pridno snovala načrt pobega. Neke noči. ko so že vsi spali, se je splazil vrtnar na okno moje sobe in mi dal znamenje. Med njegovim plezanjem se je stražar sicer zbudil, toda vrtnar ga je še pravočasno odpravil na oni svet. Skočila sem v naročje svojega prijatelja, ki rne je odnesel k zunanje-
Naš rojak, znani zastopnik italijanskih parobrodnih proj?. Jaka Gorjanc, nam poroča :
Dovolite, da Vam danes poročam sledeče: Glasom razpisa ministrstva socialne politike št. 1764 z dne 8. jan. 1933 je izšla naredba, vsled katere mora vsak izseljenik, t. j. petnik, ki prvikrat potuje v preko-morske kraje, imeti tukaj v Jugoslaviji dva garanta, ki stojita dobro za tolikšno vsoto, ki je zadostna. za eventuelno povrnitev |>otnika zopet nazaj v domovino. Ta naredba se že izvaja in bi bilo dobro, da
se jo objavi. V kolikor bodemo i-I meli razne konkretne slučaje m v 'kolikor bodemo videli, kako se bode ta naredba izvajala, Vas bodemo o tem že obvestili.
Konečno Vam prilagam prepis Službenega lista" št. 32 z dne ,17. aprila t. I., iz katerega blagovolite razvide vat i nov razpis glede uporabljenih avtomobilov naših do-seljenikov v staro domovino. Ta razpis je gotovo velike važnosti za naše rojake, ki se odločijo priti v staro domovino s svojim avtomobilom. Glavno pri tem je dejstvo, da jim ni |H»trct>a takoj ob prihodu v Ljubi/« a no avtomobilov zaea-riniti. kar |>ovzroča jako neljube in visoke stroške, in če se dotični nai rojak v gotovem času |H»vrne v IS A. potem carinjenje sploh odpade.
Naši rojaki, kateri prihajajo z avtomobili v staro domovino, s** navadno poslužijo proge preko Trsta, ker so čisto blizu doma. sedaj bi
imeli pa še lejwio priliko, če se vozijo do Genove, kajti od tamkaj je do naše meje le kakih 400 milj. in sicer so po celi Italiji krasne asfaltirane in deloma tudi izključna le avtomobilske ceste. Taki potniki bi imel naj k rasne jšo vožn:o psi celi Gornji Italiji.
Službeni list Knrij. bonske uprave št 32, z dne 19. aprila 1933, prinaša naslednji:
RAZPIS
Pogoji, ob katerih so uporabljeni avtomobili doselnikov ob uvozu o-prosčeni plavila carine.
Na osnovi člena 273. carinskega zakona, Člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in v zvezi s točkama 10 in 11. člena D. v predlogu zakona o občni carinski tarifi se smatrajo za doselniške stvari, razen uporabljene obleke in perila, ustreznega števila postelj in druge hišne oprave, za predmete, k' ustrezajo vsakdanjim potrebam doselnikov, tudi avtomobili in se kot takšni oproščajo carine ob po-gojih, predpisanih v zakonu in o-stalih predpisih, izdanih za te o-prostitve.
S temi oprostitvami se smejo ko-
lllimilllllllllllllirill!illllllllllllllllllt?I^|lll!IIU
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
«
GRUNT
(Spisal Janko Kač)

kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA GLAS NARODA
Cena

fp
$1 50
ll!llltl!lll^M^llllllllltllllllM^llllllll|||lii|||^ji^i
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW IOBS, N. I.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
WIlimillllrlUiliKl.hiiiiiiiiHiimiiiimiiiimiiiimiHMtiTTTTTm/w^i

ristiti vse tiste osebe, omenjene v točkah 10. in 11. člena v pred legu zakona o občni carinski tarifi, in ob pogojih, predpisanih v zakonu in ostalih razpisih, izdanih zaradi oprostitve selilnih predmetov, če so bili ti predmeti njihova lastnina najmanj leto dni in so jim služili za osebne potrebe. <la so «>-pravljali vsakdanje posle. spoj<-n<* z njihovo službo ali zasebno procesijo. kar je dokazati s |H>trdi!om pristojnega oblast\a kraja, odkoder se doseljujejo; v potrdilu mora biti ravn trjra in opisa in dovoti-• la za jM>scst oznaiVna tudi številka
I motorja, številka šasijc. števil ► >e-dežev. tvorniška znamka in številka registracije in obveznost, da jih v šestih mesecih ne smejo odsvoji-ti
Rok leta dni. ki s«' za oprostitev avtomobilov zahteva kot pojroj. da ! so jih doselniki v tem času uporab- ' ljali. se ne uporablja tla opolnotno. | cene poslanike. Ti sme:o uvoziti t svoje avtomobile carine prosto tu- j di če jih uporabljajo manj ko le- j to dni. toda izj»olnjevati morajo vse ostale |Migoje za to oprostitev, predpisane v zakonu.
V	Beogradu, dne 10. marca 1933.
Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevič, s. r.
V	slučaju, da bi kdo od rojakov želel v tem (pogledu točnejših pojasnil. se lahko obrne na našega znanega zastopnika italijan. prog g. Jaka Gorjanc-a, Ljubljana. Miklošičeva c. 15.
PREHLAli I "MfcioPLJUČNICE
Preprečita prehlade z rednim čiščenjem svojega črevesja. Odvajanje naj bo redno, odstranite strupene zaostanke t Pijte
TRINERJEVO GRENKO VINO
S ar oči te se. na "(i LAS NARODA", največji sl-o venski dnevnik v Združenih državah.
mu zidu in ko sva ga preplezala, so naju čakali trije vrtnarjevi prijatelji in nama pomagala naprej Ne vem, kdaj so opazili, da sem pobegnila in če so naju sploh zasledovali. kajti harema ni>em niko-
li več videla, niti slišala kaj o njem. Bežali smo samo ponoči in moj prijatelj se je vedel kava 1 irsko. Imeti jc moral mnogo sovražnikov, kajti komaj me je spravil na varno, seru zvedela, da so ga našli mrtvega z bodalom v srcu.
10 maja:
Kur.-j.a v Dretnen
31. maja:
I lani burg v Cherbourg I*r«s. K<jo»fvelt v Ilavr« Koma v Utnoa
2.	Junija:
Olympic v Ch»rt>oiira VVrsIfrubiid v Ifavr« Vi>len<hirii v Jtoulngri«
3.	junija: Cliamp?afn v Ilavr* ll«x v Ono* Britannic v C»bh
6.	junij*:
I**-via than » Cherbourg
7.	junija:
l>tMil!M-h!»nd V Chrrbt>urf It. r.-iiKai ia v Cherbourg
a junija:
AuKuntuit v f:*>n<>a Hienii-n v Krmim
9. junija:
Slatrnit»m v Itou!<>«rti*
Minn, ■»aska v Cherbourg
tO. junija:
Puri* v ilutr«
14. junija:
I'ret. II u-dinic v Havre >lujestiu v CturlM.urg
.Wn V«' \ V •'li^rliDiirf
L.i.. ..I v V.»< Ibub.f
.5. iirPiji:
Čutile •_»!	v te uoa
11. Jur..a:
l~itt>.|..i v Ui • m. n
I* 'lil! o » I I
ItullVI Ja..> V t>'JUi ^11*
.T. Hinij.t: Brltani' v C"bh lie tie France v llavre
21. Junija:
Vulcania v Trst Albert Itallin v Cherbourg Manhattan v Havre be <Jrasse v i i a v r«
23.	Junija:
Olympic v Cherbourg Minelonka v Havre Veendatn v .Boulogne
24.	junija: Champlain v Havre Hex v Genoa Bremen v Bremen
27.	Junija:
L.evia.than v Cherbourg
28.	Junija:
Bereni^arla v Cherbourg Hamburg . Cherbourg
29.	junija:
Conte Grande v Genoa
30.	junija:
Majestic v Chert»ourg Rta tenria m v RouloKn*
I.	Julija:
1'aris v Havre I^afayett^ v Havre
3. julija:
Kuropa v Bremen
6.	julija: Saturnia v Trst Aquitana v Cherbourg Oeut.sehland v Cherbourg
7.	julija:
!le di* France v Havre
8.	julija:
Conte clt Sdvola v Genoa
II.	julija: Bremen v Bremen
12. Julija:
NVw York v Cherl»otirg Olympic v Cherbourg
14.	julija: Rotterdam, Rotterdam
15.	julija: Cliamptain v Havre R»-x v Genoa Iterettgaria v Cherbourg
18.	julija:
i.evlailian V Cherbourg
19.	julija: Manhattan v Havr« Albert Kallln V Cherbourg
20.	julija:
Majestic v Cherbourg j 21. Julija:
I«ifa>ette v llnvre
Euri>|ia v lirnm*n
Ktatmdam v Boulogne ; 26. julija:
Hambiinf v -bourg IV.« Kooscrelt v Havre 37. julija:
Bremen v Bremen
28 julija:
Veendam v Roiilorn*
rt«- Kran<-e v lliivr*
29. julija:
Vuli-»nl« v Trirt Aqultania v Cherbourg
Poziv!
Izdajanje lista je ▼ zvezi s velikimi stroški. Mno
go jib je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N,
»r
v JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in neprekosl jiva po. strežba v vseh razredih... Tedenska odpiut. Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga
ZMERNE CENE pfi
Pojasnila vam da vsak lokalni agent ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
39 BROADWAY, NEW YORK
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARN1KI:
%*ILE DE FRANCE" preko Havre-------17. JUNIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
—■ ■ ---- :
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo ^se potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
< PIŠITE ŠE DASES NA:
Slovenic Publishing Company
T R AVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y. &