IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZ.NIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 28. APRTLA T9«2 ST. 49 IZHAJA OD OKTOBKA 194T KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH* SREDAH IN SOBOTAH- LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEC-NA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob največjem delavskem prazniku L maju Praznovanje 1. maja je postalo v zavesti naših ljudi tradicija ne samo po prazničnem razpoloženju, temveč tudi po sumiranju določenih uspehov in zmag. Uspehi — doseženi v obdobju enega le^ta — so nam popolno zagotovilo, da je prodrlo v našo zavest spo znanje, da je vsa usoda v naših rokah. Rezultati na področju gospodarstva kažejo, da smo dežela, ki iz dneva v dan postaja vse močnejša industrijska sila tudi v mednarodni delitvi dela in izmenjave. Velik gospodarski in družbeni napredek naše dežele je delo rok in uma naših delovnih ljudi na vseh področjih družbenega delovanja. Sistem delitve dohodka po delu je odprl nove perspektive in postaja bistveni novi element v odnosih v gospodarskem in družbenem življenju naših delovnih ljudi. Uvajanje sistema delitve po delu v našo konkretno prakso pomeni korak naprej k osvobajanju delovnega človeka administrativnih spon, kar pomeni večjo demokratičnost v njegovih odločitvah. Z razširjanjem pravic neposrednega proizvajalca in upravljavca postajata delovni človek in kolektiv vedno bolj odgovorna samemu sebi in družbi. V teh pogojih družbeno-ekonomskega položaja nastajajo enaki pogoji dela za vse delovne ljudi v tovarni, na vasi, v soli, zdravstvu, kulturi itd. V takih razmerah in odnosih postaja delovni človek sočloveku vse bolj tovariš v boju za socializem in socialistične odnose. Ob teh uspehih naših delovnih ljudi •e v današnjih pogojih našega življe-aji postavljajo še bolj v ospredje pomembne in sila odgovorne naloge. Enoletno razdobje novega sistema delitve po delu je pokazalo izredno ugodne rezultate na eni strani, na drugi pa tudi nekatere slabosti. Naloge, ki jih poraja vsakdanja naša praksa, so velikega pomena za naš prihodnji razvoj. V tem času se razvija odločna bitka za večjo proizvodnjo, večjo delovno storilnost, zniževanje proizvodnih stroškov, večjo orientacijo delovnih kolektivov na specializacijo proizvodnje, kooperacijo, delitev programa proizvodnje in inve-•ticij itd., itd. To pomeni, da nastajajo na našem tržišču novi pogoji za realizacijo proizvodnje in da se moramo tem pogojem prilagajati v strukturi in kvaliteti proizvodnje. Razprave, ki se vodijo v delovnih kolektivih, so usmerjene prav v to smer in smelo lahko rečemo, da bomo tudi te probleme premagali, kakor smo to storili vse doslej. Razumljivo in logično pa je tudi, da moramo vskladiti razmerje med proizvodnjo in potrošnjo in to na vseh stopnjah. Problemi, ki so se pokazali v sistemu delitve in vse večje vloge samoupravnih organov, od EE navzgor, niso razlog, da samoupravljavci ne bi bili zre«l v presoji, kaj lahko delajo in kaj ne morejo. Vsa dosedanja praksa nam je pokazala, da je naš delovni človek zelo tenkočuten in da ima zelo dober posluh in odnos do dela, gospodarjenja itd. Vendar moramo le ugotoviti, da nismo popolnoma sprostili iniciative neposrednih proizvajalcev in utrdili ter uzakonili njegov položaj kot proizvajalca in upravljavca vse od EE navzgor. Od tod tudi nastopajo določene slabosti, ki jih moramo na vsak način odstraniti, zakaj te slabosti nam slabijo tempo našega razvoja. Nadalje nas v prihodnje čakajo tudi druge naloge, ki so pomembne za nadaljnji razcvet našega gospodarstva, to je orientacija na zunanje tržišče, v mednarodno izmenjavo in delitev dela. To ni samo parola letošnjega leta, ampak postaja vse bolj logična gospodarska nujnost. Ce samo pogledamo strukturo In položaj gorenjske industrije, vidimo, da je v veliki meri odvisna od uvoza reprodukcijskega materiala za normalno proizvodnjo. To kaže na to, da si moramo tudi sami ustvarjati sredstva za pokritje uvoza itd. Vse to govori v prid tega, da se moramo vedno tesneje in hitreje povezovati z vsem jugoslovanskim gospodarstvom in od tod tudi črpati našo dejavnost v sme-(Nadaljevanje na 2. errani) Ob največjem delavskem prazniku 1. maju (Nadaljevanje 6 1. strani) rl programiranja naše proizvodnje in njene strukture. Verjetno zato ni slučaj, da skupno usmerjamo naše akcije na vseh stopnjah, da smo v svojih konceptih in programih objektivni oz. realni in da nujno terjamo vskladenost naše proizvodnje z osebnimi dohodki, potrošnim! sredstvi in gospodarskimi investicijami, zakaj le taka vskladenost nam lahko zagotovi dobre rezultate, ki so neposredno koristni za vse nas in celotno našo socialistično skupnost. S tem krepimo tudi nove družbene procese in odnose v svetu, ki iz dneva v dan prodirajo v zavest progresivnih sil. Naša dolžnost je, da pomagamo krepiti napredne socialistične sile v svetu, da te dobijo v naši konkretni praksi potrdilo, da je delavski razred povsem sposoben voditi in odločati o lastni usodi oziroma perspektivi. S temi nalogami letos proslavljamo mednarodni praznik dela 1. maj in to nam je lahko samo velika spodbuda za še večje ln uspešnejše prizadevanje v korist zmage socializma in socialističnih odnosov pri nas. Hkrati pa z našimi uspehi in rezultati krepimo mednarodno solidarnost z vsemi naprednimi silami v korist zmage delavskega razreda. v Martin Košir 27. april mizo na rand Russell, ki J« poslal vrsti atomskih gob, svoje P'«""^ . 1 iT A^mvnVknv nevezanih držav po- bi se gotovo večina izreki* pnx drugi strani pa računica, kdo bo državnikov nevezamn arzav v«r- w_ • _ _t-—_ pogajanja za l.lliilHUUiUUUI zeleno Po cestah so zaropotali sovraini tanki... Jugoslovanska vojska je bila v razsulu: vojaki so bežali domov ali pa jih je sovražnik zajel in odpeljal v taborišča. To so bili najbolj črni dnevi nase zgodovine. In takrat — 27. aprila 1941 — deset dni po vdoru okupatorja, takrat ko je razbesneli fašizem najbolj divjal, rušil in grozil s popolni muničenjem, takrat se je v enonadstropni Vidmarjevi hiši pod Rožnikom v Ljubljani zbralo nekaj ljudi. Prišli so iz raznih krajev, na skrivaj in se začeli pogovarjati o tem, kako bi osvobodili deželo. Na povabilo KP1 so se namreč zbrali predstavniki nekaterih najvažnejših strank, političnih in verskih grupacij. Toda ne več kot zagovorniki posameznih tendenc, marveč kot nosilci enotnih teženj — braniti domovino. Tak program, ki ga je predlagala Komunistična partija, je bil drzen, na videz celo nemogoč — samomorilen, toda slonel jc na zaupanju milijonov in milijonov ljudi, na ugotovitvi, da si tanki podirali in tresli le utrdbe, ce sle in hiše, niso pa mogli streti vo- Sredi tedna J« na Božičnih otokih zrasla nova atomska goba s poskusom, ki so ga ZDA napravile po triletnem presledku. Ta atomska goba sredi Paci-fka je k.astala ob zelo čudnih okoliščinah. Američani so že dolgo pred tem razglašali in napovedovali obnovitev poskusov, če razgovori o prepovedi jedrskih Pdakmov v Ženevi ne bi nripe-1'ili do sporazuma in zbližanja. Novo atomsko gobo na Pacifiku so zagovarjali s statistiko. Do sedaj Je namreč na svetu zraslo že 31? atomskih gob. ki so si jih razdelile štiri atomske sile po naslednjem ključu: ZDA so napravile 181 gob, Sovjetska zveza 105 gob, Velika Britanija 22 gob in Francija i gobe. To mnoštvo strupenih gob. ki zastrupljajo vse ljudi na svetu, je l7\alo nemalo osrorčenla pri ljudeh, ki v nadaljevanju oboroževalne tekme vidijo samo pogubno politiko pritiska in strahovanja. Ameriških poskusov na Božičnih otokih ni mogoče odobravati, kakor lansko jesen nismo odo-\ bravali atomskih oblakov nad SI-| birijo. Takšna dvorezna politi-j ka. na eni koga prehitel v razvoju strašnih '/»v, da v območje Božičnih oto- obnovitvi atoma orožij, bo privedla do učinkov, kov pošljejo svoj« vojne ladje Atomska goba, k je te dal in- }- ki jih večina ljudi ne želi. Ve- in na ta način preprečijo nada- sla v bližini uničenega mesta ffi- i ri/ni poskusi se bodo najbrž po- ljevanje ameriških poskusov. To rošime, je novi znak pettisA I tem nadaljevali na obeh straneh, Je iskrena pobuda, da bi se ve- zablod ln kratkovidnega Igrsajs ker bo vedno nekdo mislil, da je lesilam končno odprle oči. s prestižem. To so npnnuM tadi Atomske gobe V Moskvi so te dni uradno sporočili, da ne bodo odlašali s poskusi, ki jih bodo, ko bodo priprave končane, nadaljevali. Na svetu se ni nič spremenilo. Nesmisel se kratkomalo nadaljuje. V angleški dvorani je švedski s svojimi orožji v zaostanku. Sedanji poskusi bodo povzročili nove, in tega ponavljajočega straha ne bo nihče znal preprečiti. Sedanji ameriški poskusi imajo razen splošnega odpora proti jedrskim eksplozijam še druge predstavnik v razorožitveni raz-nenifod';e poteze. Ženevski razo- pravi povedal pred kratkim tra-rožitveni vlak je pred nevarnost. g|cno resnico. Velesile, ki razpo-jo. da iztiri. Atomske gobe na lagajo z jedrskimi orožji, nimajo Pacifiku bodo brez pretiravanja pravice, da same suvereno od- zastrupile razpoloženje v angleški dvorani, kjer ne bodo ogorčeni samo neposredni tekmeci zahodnih velesil, ampak veliko bolj nevezane države, ki so dobile za svoje človeško prizadevanje tako slabo plačilo. Med največjimi nasprotniki obnovitve ameriških jedrskih poskusov je znani britanski filo- ■I :mil!l!ll!IIHI|ii!i" strani razorožitvena zof, devetdesetletni starec Beri l(l»tHHIIIIIHIMni"l!llill«lllll«IIHinillllllllllHlllinillilllllllllllllHliri||llHI!IUJH Imajo o tem, ali bodo in kdaj bodo zastrupljale svet z atomskimi gobami. V teh državah živi namreč samo 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, 80 odstotkov svetovnega prebivalstva pa živi v državah, ki ne želijo novih poskusov z jedrskim orožjem. In če bi povprašale te štiri velesile, ki uprizarjajo razstave življenju. Zato so se takrat združili v enotno politično organizacijo — Osovobodilno fronto Slovenije, ki je bila kot sestavni del Narodne fronte Jugoslavije. To je bilo t>red enaindvajsetimi leti. OF je ov enotni organizaciji postala množični pobudnik m organizator vseljudskega upora. Samo ob tej enotnosti je bil mogoč boj proti močnemu in oboroženemu sovražniku in samo ob taki enotnosti je I bilo moč tudi premagati ne le okupatorja, marveč tudi razrednega so-vražnika v celoti . Po osvoboditvi je OF nadaljevala z enotnim programom ljudske oblasti, obnove, industrializacije in vsestranskega razvoja. Ker je v celoti izpolnila prvotni načrt osvoboditve se je preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. In kot taka je še danes, prav tako kot pred 21 leti, mobilizator naših teženj in sil ter organizator enotnih posegov za izboljšanje življenjskih razmer, za uveljavljanje družbenih odnosov, za ekonomski in kulturni razvoj — za lepše življenje. Spomin na 27. april je spomin na našo Neizkoriščena iniciativa občanov mladi ljudje, ki so naei« ponos morali /amoli iti vestjo razsodnosti. Skupina riških študentov v London« Je poslala ameriškemu predsedniki j Kenedvju pismo, v katerem prs- j vi: »Sedaj in za vedno ustavil« | ta krog samomorilskih poskusov j in nam omogočite, da bomo p.v i nosno stpoali po svetu kot Abk- \ ričani. ki prinašajo mir ia se I uničenja.-« Atomske gobe na Pacifika, ki f bodo te dni zrasle sredi . šenega otoka in nevarnega na .niso sr>omenik razumni psi- | tiki, ampak obsodbe vredno dr- f janje, ki bi se ga morali driiT- | niki sramovati. To je oot dokaz, da se ljudem vsiljuje vojni, ki je človeštvo ne želi. KosJk* časa bo peščica ljudi ie o miru? - Zdrav ko Tomaiej "li;:|!|'lll'!ini! 1 c ljudi, njihovih želja po lepšem, t enotnost, za pot v lepši in srečnej boljšem, srečnejšem - svobodnem \ ši čas. - K. Makuc Ce bi poslušali in upoštevali mnoge utemeljene pripombe in predloge občanov, če bi vso organizacijsko pripravljenost naših ljudi zajeli in jo usmerili v Interesu enotnih posegov in akcij, potem bi razna investicijska in proračunska sredstva dokaj smotrneje izkoristili In krajevne samouprave bi se hitreje uveljavljale. Taka je bila ugotovitev Izvršnega odbora OO SZDL Kranj na njegovi zadnji seji. Razpravljali so o vlogi samoupravnega sistema v komuni. V poročilu, ki ga je za to sejo pripravil predsednik komisije za družbeno upravljanje Ivo Majdič. so bile nakazane nekatere glavne značilnosti dosedanjega razvoja krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, odnos Podjetij in ljudskih odborov do teh organizacij in obratno, o ne-1 katerih problemih otroikovarst- SfcAd&OM ODBORU SAVEZA U DRUŽENJ; Dragicdrugovi, BORACA NCR Kranj Najtoplije zahvaljujem na primljeni* pozdravima delegata su va6e.-godićnje 3kupštine. Upućujem vama i evio člaaoviiaa savusa boraca narodnooslobodilačtog rata pozdrave,' i- najbolje želje za postizanje daljih uspjeha u izvršavanju zadataka koji su postavljeni pred vam organizaciju u očuvanju tekovina narodnooalobodiiačke borbe, razvijanju fL učvršćivanju jedinstva druetvene zajednice i u otklanjanju svih negativnih pojava koje nanose štetu interesima našeg društva u daljoj socijaLUHičkcj isgraunji naše zemlje. veni h ustanov in servisnih služb, o hišnih svetih, o mestu in vlogi zborov volivcev, o poravnalnih svetih itd. V razpravi okrog krajevnih skupnc*;i (pod tem imenom naj bi zajeli tako krajevne odbore kakor stanovanjske skupnosti) so ugotavljali, da ti organi še nima-ustreznega sistema dela. da bi lahko nudili državljanom vso možnost neposrednega sodelovanja v samoupravnem sistemu in da bi občani lahko posegli v gospodarjenje s sredstvi itd. Niti pripravljenost občanov za lokalne samoprispevke, za prostovoljno delo in podobno marsikje ne najde ustrezne organizacijske oblike in zato ne doseže zaželenega uspeha. Sklenili so, da bodo pripravili čimveč gradiva okrog problemov in težav iz tega območja in da bodo sklicali posebno sejo OO SZDL. o krajevni samoupravi. Da bi tako čimbolj konkretno in konstruktivno pretresali dosedanje izkušnje ln prišli do primernih zaključkov, bodo k tej razpravi povabili tudi druge državljane, ki v prizadetih organizacijah delijo in ki so posredno ali neoosredno odgovorni za krepitev krajevne samouprave. - K. M. PARTIZANSKI POHOD ŠTUDENTOV PRAVA Študentje prava iz vse Jugoslavije, ki so se udeležili V. partizanskega pohoda in ki je trajal 5 dni so na 6voji poti obiskali znane kraje iz narodnoosvobodilne borbe. Mudili 6o se tudi na Gorenjskem. V sredo zvečer so se udeležili v Kranju koncerta Invalidskega par tizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. V četrtek so obiskali Begunje in Drago. Jesenice* Prešernov rojstni kraj Vrbo in Bled. Na pot. ki je bila dolga okrog 400 km, je odšlo 250 Studentov iz 10 pravnih fakultet. NOVA VLADA SZ V sredo je Vrhovni sovjet ZSSR odobril sestavo nove vlade, ki se le neznatno razlikuje od prejšnje. V tem času je Vrhovni sovjet med drugim odobril tudi ukaz o povečanju kazenske odgovornosti za sprejemanje in dajanje podkupnine. Ob obtežilnih okoliščinah je za sprejemanje podkupnine predvidena celo smrtna kazen. MACMILLAN V ZDA V Londonu menijo, da obisk njihovega premiera v Ameriki v tem času ni m j primernejši, saj jedrski poskusi niso najboljše ozadje za anglo-amcriške razgo- vore o najaktualnejših sedanjosti, na katerih bt MM goče rešiti tudi Berlinski KRŠENJE EVIANSKEGA SPORAZUMA Kot javlja alžirska f—pl aueiuija je v zadnjih dneh jo .šlo do vrste spopadov m«J «Hr Mum osvobodilnim gibanje* t francosko vojsko. Kot porote AR .se francoska vojska ne drt * locb evianskega sporazuma U » pira Alžircc in celo napada e**-de nižinske osvobodilne vojst Ubith in ujetih je bilo ve} 4s> skih Vojakov. Alžirska vojske* enkrnt na izzivanja ni OdfmOlk Četrto leto blejskih prireditev Z blejskimi sezon| Bledu III. jugoslovanski jazza. Med ostale pomenite' prireditve v tem meseni tr jugoslovanskih plesov v as* akademske folklorno -France Maroit«. iz Ljft* Dalje opera Radovana 0** »TTemarski dukat«, ki Jo bo f zoril ansambel gledališča »V ta eufarja« z Jesenic (ta _ bo letos večkrat gostoval M * du v okviru teh prireditev); s* tem ko je napovedano i* >* družabnih in športnih Vrine*| Pred krajevnim praznikom V spomin na dan. ta s> ¥ Kokrškega odreda t. auk leta osvobodili begunjskr n praznujejo prebivale! iv-; krajevni praznik. Našim bralcem posrafero okvirni program: 9 Priprave za letošnje po vanje, ki se bo začelo v m4 3. maja. zvečer in bo dan^i sok v nedeljo, s prihodom K(f ■ kega odreda pred grašctwx h kraju. f Na predvečer knjcrtfl praznika bodo gasilci, lis«, mladina zakurili kresov« uW\ gradu, na Gori in na medtem ko bo na tehmrsr prostoru poleg parkirne?* ra v Begunjah ob 30. uri ««* nadni koncert, ki ga bo aV godba na pihala DPD -Sv«**" iz Lesc. ^ V petek ob SO. od k* dvorani bolnice predvajali •*! mentarni film o stokUo<*c?l pohodu Kokrškega odradi ^ V soboto ob 20. ur. b» £ ska skupina DPD -Sw*skv Begunj uprizorila ljuda* -Revček Andrej čok«. ^ V nedeljo dopoklpa. * devete ure se bodo ž« ia**' rati tamkajšnji prebivaki' graščino, kamor bo ob S,a)«v šel Kokrški bataljon, fcb)' na pot v soboto popoka* Naslednja številka ttsV tzsla v soboto - 5» maj* V HUVRAVI: PERSPEKTIVNI NAČRT Zaveda za zaposlovanje delavcev V U>f«fc Je U»» «a C£LO A k**»o j»«bo »fl^e crm r.:-.r'..v kot t »5 TNll obširen dnevni red, ki pa %j j»jcmal nekih pomembnejših vj— rasen razprave in eklepa-«u o'letnem poročilu Zavoda za ^poslovanje delavcev, o čemer «j bflo govora na skupni seji. Za preteklo delovno obdobje se jc izkazalo, da je bilo delo Zavoda za rolotno tržiško gospo-dSJ j ■ je velikega pomena in da bo zalo potrebno dejavnost zavoda v prihodnje še bolj razširiti. V dosedanjem delu pa se je pek::/al a precejšnja pomanjkljivost, ker Zavod še nima glede zapcs'ovanja perspektivnega načrta. Zato je bil na torkovi seji sprejet sklep, naj bi 6i Zavod zagotovil vsaj petletni perspektivni načrt, česar so se pravzaprav že lotil . saj so v dogovorih z gospodarskimi organizacijami, da bodo pripravili lastne perspektivne načrte potreb kadrov za dobo petih let Nedavno smo pisali v našem časopisu, da je cesta skozi Tržič, kljub precejšnjemu prometa za promet skoraj neuporabna. Zadeva, kot kate naša slika, pa se že izboljšuje. 2e nekaj dni namreč skupina deiSTcev »krpa« cesto od Naklega do Tržiča ln cesta bo vsaj pri-MBbao v prihodnjih dneh spet sposobna za domač ln inozemski tranzttnl turistični promet Vsem delovnim ljudem ob mednarodnem prazniku dela pošilja iskrene čestitke Splošno gradbeno podjetje »TEHMKt Škof ja Loka OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠKOFJAL0KA ti Zavod je doslej močno pogrešal tudi psihologa. Problem pa je v tem. ker ga Zavod sam za svoje potrebe ne bi mogel v celoti zaposliti. Ker pa bi psihologa potrebovala tudi vsa podjetja s tr-žiškega področja, bo morda v bližnji prihodnosti problem glede tega lahko rešljiv. In še nekaj zanimivejših podatkov iz poročila Zavoda, ki je bilo pripravljeno za sejo ObLO. Kljub temu, da je lani Zavod prejel precej več prijav kot leta 1960 (število se je povečalo od 737 na 1077) se je število nezaposlenih zmanjšalo od 71 na 48 ljudi. Med nezaposlenimi je največ takšnih oseb, ki jim je delovno razmerje prenehalo po lastni krivdi (alkohol!) ali pa starejših ljudi, ki se žele zaposliti še za nekaj let zaradi pridobitve pravice do pokojnine. V takšnih primerih pa je delo Zavoda večkrat precej težavno, saj je dovolj očitno, da gospodarske organizacije pri uveljavljanju novih gospodarskih predpisov temeljiteje izkoriščajo notranje rezerve in se v svojih kbliktivih izogibajo n. pr. ljudi s pogostimi disciplinskimi prestopki. V letu 1961 je prenehalo delovno razmerje 1007 delavcem. V več kot polovici primerov je bil vzrok prenehanja odpoved delavca, medtem ko .«o 85 odpovedala podjetja. Ta številka pa je dejansko precej manjka, predvsem na račun lanskoletne združitve treh kmetijskih zadrug v sedanjo KZ Tržič. Ob ukinitvi nekdanjih zadrug je prenehalo formalno tudi delovno razmerje zaposlenih delavcev v zadrugah, čeprav so ostali vsi zaposleni v novi KZ Tržič. V NOVIH PROSTORIH Te dni so se člani godbe na pihala tržiške Svobode lotili urejevanja 6Vojega prostora v sindikalni dvorani. Omenjena dvorana je bila doslej bolj ali manj neizkoriščena, medtem ko godbeniki niso imeli lastnega delovnega prostora. Predvidevajo, da iboao že sredi maja lahko vadili v novem, preurejenem prostoru. O GOSPODARSKIH PROBLEMIH TriHč, 27. aprila — Včeraj dopoldne se je sestal Izvršni odbor ObO SZDL, popoldne pa je bil plenum ObO SZDL. Za obe zasedanji je bil pripravljen enak dnevni red, in sicer so govorili o nekaterih gospodarskih problemih in odobrili predlog komisije glede razdelitev sredstev, ki so bila zbrana z občinskim ljudskim posojilom. Medtem ko je ObO SZDL že plačal lokalni radijski oddajnik, je za potrebe ureditve družbenih prostorov ostalo še 10,300 tisoč dinarjev. Pretežni del teh sredstev bodo dobili Lešani, Ko-vorjani, Podljubeljčani in prebivalci v Seničnem, medtem ko bo-bo ostale kraj?vne organizacije SZDL dobile manjše zneske. ™ i v „^mhiiou un v Tržiču ored novim Zdravstvenim domom. Razen slavnostnega in okoličani že dlje nestrpno čakali Pohod „Kokrškega odreda" TržJČ 27. aprila - Tukajšnja občinska organizacija ZROP sc ze dlje pripravlja na pohod »Kokrškega odreda«, k bo podoben nedavnemu pohodu na proslavo na Poljane ob 20-letnld vstaje. Po-hdboJružcn s krajevnim praznovanjem v Begunjah zato bo 5 in 6 maja. O dokončni organizaciji pohoda so se včeraj dogovoriliv Begunjah, pogovoru pa so prisostvovali predstavniki občinskih odborov ZRO? Radovljica in Tržiča ter krajevnega odbora Begunje. »Kokrški odred« bo tudi tokrat sestavljen iz treh bataljonov, v katerih bo okoli 300 borcev, razen njih pa bodo sodelovali še pred-vojaška vzgoja in vse družbene organizacije. Zbor odreda bo prihodnjo soboto ob 16. uri v Križah. ^W tam bo -kolona krenila preko Kovorja v Lcše, kjer bo večji Partizanski miting in kjer bo odred tudi večerjal ter prenočil. V Srednji vasi se bodo odredu Priključili pionirji osnovnih šol iz Tržiča in Begunj, ki priprav- RAZGOVOR Z ZAMEJCI Danes sta odpotovala na Koroško v vas Sela predstavnika ObO SZDL Jože Stular in Jože Rob-lt?k. Tam bosta obiskala člane prosvetnega društva »Košuta« in se z njimi dogovorila o oblikah sodelovanja. Kot darilo bosta izrodila, omenjenemu društvu kontrabas. L O Š K I DELAVEC PREPOCENI VARSTVO V škofjeloškem otroškem vrtcu znašajo skupni stroški varstva za enega otroka nekaj već kot 8000 dinarjev. Starši prispevajo premajhen del tega zneska, zato bo krajevna organizacija dala v razpravo predlog, naj bi se cena za te družbene usluge, ki jo plačujejo starši, gibala v razmerju z njihovimi osebnimi dohodki. Se pravi, da bi tisti starši, ki imajo manjše osebne dohodke, plačali za varstvo otrok manj kot tisti, ki imajo večje dohodke; vsi pa nekoliko več kot doslej. — Z. ljajo tudi komemoracijo v spomin talcem v Dragi. Celoten pohod bodo tržiški amaterji posneli na filmski trak, kot so to že naredili na omenje- nem pohodu v Poljane. Zadeve pa 6C bodo tokrat lotili z večjimi izkušnjami in bolj pripravljeni, zato računajo, da jim bo zamisel o celovečernem filmu Kokrškega odreda na pohodu uspela. Ce bo tako, bo tržaška organizacija ZROP novi film imela na razpolago za potrebe šol in drugih organizacij, prvi poizkus podobnega filma, ki 60 ga Tržičani sprejeli z velikim veseljem, pa bo dobil muzej. — B. F. Stanovanja in dohodki Stanovanjski sklad občine škof ja Loka je nedavno tega temeljito obdelal stanovanjsko problematiko za svoje področje in na osnovi tega zasnoval široko akcijo, ki naj bi z večjim vlaganjem v stanovanjsko izgradnjo pospešila gradnjo stanovanj. Možnost za povečanje stanovanjske izgradnje pa leži edino na uporabnikih stanovanj ln — predvsem — na stanovanjskih interesentih, zakaj ostali vlagatelji: stanovanjski sklad in podjetja oz. ustanove imajo za to omejena sredstva in tudi ni nobenih posebnih možnosti, da bi jih povečali. Ob mednarodnem prazniku dela pošilja vsem občanom Iskrene čestitke Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »KOVINAR« tovarna tekstilnih strojev in naprav Kranj razpisuje naslednji dve delovni mesti: L tehnični risar 2. arhivar Pogoj: dovršena administrativna sola ali osemletka. Ponudbe lahko vložijo tudi dijaki in učenci, ki bodo letos uspešno dovršili šolanje na administrativni šoli ali osemletki. Komisija za odpust in sprejem delovne sile KLJUČAVNIČARSTVO KRANJ razpisuje več delovnih mest kvalificiranih ključavničarjev Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Nastop službe takoj. — Prijave vložite na KLJUČAVNIČARSTVO KRANJ Koroška cesta 17 V akciji, ki jo bodo izvedli v škofjeloški občini bodo zato težili, da bo vsak, ki potrebuje stanovanje, vložil v njegovo izgradnjo določen del sredstev. Razen tega naj bi tisti, ki so že dobili stanovanje, ne da bi zanj vložili sredstva, prav tako plačali primeren delež ali celo odkupili stanovanje. Ostali člani kolektiva pa naj bi po svoji uvidevnosti podprli reševanje stanovanjskega problema v kolektivu — z vlaganji v namensko notranje posojilo. Ce namreč akcije ne bi razširili tudi na tiste, ki so stanovanja že dobili, bi prav lahko nastal resen problem, saj bi bila to neke vrste protekcija na škodo delavcev z majhnimi osebnimi dohodki, ki bi si morali sami plačati stanovanje. Morda smo se doslej premalo zavedali, da je tudi stanovanje ena od izredno pomembnih postavk v sjstemu delitve. Predvsem je za podjetje važno, koliko sredstev odpade na posameznega člana kolektiva, prav nič pa — v kakšni obliki in iz katerih naslovov jih dobiva. Zelo zanimiv je v zvezi s tem logičnim principom ^stanovanjski primer« štirih delavcev, ki kaže na nujnost sprememb v finansiranju stanovanj, tako da bodo člani posameznega kolektiva čimbolj enakomerno obremenjeni s prispevki za stanovanje, ki ga že imajo oziroma ki ga prfčakujejo. Vzemimo n. pr., da imajo ti delavci povprečne mesečine dohodke po 25.000 dinarjev, medtem ko je njihova stanovanjska situacija različna. Tako je delavec »A«« kupil etažno lastništvo v stanovanjskem bloku, delavec »B« je kupil le stanovanjsko pravicp v bloku, delavec »C« je brez stanovanja (stanuje pri starših*, se pravi, da je stanovanjski interesent, delavec -D« pa je dobil stanovanje od podjetja brez lastnih vlaganj in plačuje le normalno stanarino. Ze na prvi pogled je očitno, da je delavec »A« zašel v težji položaj kot ostali .velika razlika pa je tudi med njfmi. Da bo predstava še lažja, vzemimo, da gre za enaka stanovanja z vrednostjo 3 milijone dinarjev m, z običajnimi kreditnimi pogoji. Izračun obremenitev teh delavcev glede na način pridobitve stanovanja, kjer 6o upoštevane vse skupne obveznosti stanovalca, vlaganja podjetja oziroma anuiteto itd., kaže, da po vsem tem dobi delavec »A« 15.000 dinarjev na mesec, vrednost mesečnega pre-j>tmka delavca ~B« znaša kar 32.250 dinarjev, delavca »C« 23.500 in pri delavcu *D« 34.350 dinarjev. Dohodki delavca »A«, ki je šel zavestno v težjo obremenitev, s tem, da je kupil etažno lastništvo v bloku, so se zmanjšali za 40%, medtem ko so se delavcu »D«, ki mu je podjetje oskrbelo stanovanje, povečali za 37%. Objektivne primerjave ne daje edino »delavec brez stanovanja«, ki je dejansko glavni problem. Res, da po tem izračunu ni znatneje prizadet, tembolj pa to čuti v življenju, saj nima rešenega enega od glavnih življenjskih vprašanj. Bistvo te solidarne akcije je ▼ tem, da postavimo vprašanje stanovanj na iste principe, ne gleds na to, ali posameznik stanovanje že ima ali pa ga še pričakuffc. Sistem, da vsak sebi zagotovi stanovanje, pa je skladen tudi z ostalimi principi objektivne delitve dohodka. - J. Z. Z željo, da bi imeli v prihodnje še več delovnih uspehov, pošilja ob 1. maju vsem delovnim ljudem in vsem Občanom iskrene čestitke Občinski ljudski odbor TRŽIČ z množičnimi organizacijami ZKS, SZDL, Sindik. svetom, LMS, ZB in RK VABILO NA 49. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19—89/52) sklicujem 49. sejo zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v petek, dne 4. 5. 1962 ob 8.30 url v dvorani zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj. Predlagam naslednji » DNEVNI RED: 1. poročilo o gibanju gospodarstva v letu 1961 ln 1962 ter sklepanje o najvažnejših nalogah. Predsednik OLO Jakob 2en 1. r. Ob I. maju vsem delovnim ljudem iskrene čestitke! Tovarna specialnih mizarskih izdelkov »S 0 R A« Medvode iL S ČETRTKOVE SEJE ObLO KRANJ Več prizadevanj za reševanje problemov mladinskega prestopništva PREIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V DUPLJAH USTANOVITEV OBCINSKĆ KOMISIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA Kranj, 27. aprila - Včeraj popoldne je v sejnih prostorih OLO Kranj spet zasedal ljudski odbor občine Kranj. Na skupni seji« ki jo je vodil podpredsednik Ivo Sefic, so odborniki najprej obravnavali poročilo o delu postaj Ljudske milice v kranjski občini. Obširno poročilo, ki ga je prebral od- bornik Slcfe, je izčrpno obravnavalo in prikazalo delo postaj Ljudske milice. K razpravi o tem poročilu se je najprej javil odbornik Bizjak. Njegova razprava se je nanašala predvsem na mladinsko prestopni Sivo. Zavzel se je za bolj efektivno reševanje teh problemov. V svoji razpravi je del krivde za mladinske prestopke pripisoval tudi številnim kriminalnim zgodbam oziroma drugi tovrstni literaturi, ki zadnje čase vedno bolj preplavlja tudi naš trg. Mladino bi bilo treba v večji meri vključiti v razne športne in druge organizacije; njeno energijo bi bilo torej treba preusmeriti drugam. Po preostalem delu razprave, ki je obravnavala predvsem promet oziroma prometne nesreče, so odborniki soglasno potrdili poročilo o delu postaj Ljudske milice v občini Kranj. Na včerajšnjni seji je odbor potrdil tudi sklep nega odbora Duplje in sklep Šolskega odbora osnovne Šole Duplje o preimenovanju te šole v -Osnovno šolo Tineta Terana Duplje-. Tine Teran se je namreč že zelo zgodaj povezal s člani Komunistične partije in na njihovo pobudo ustanovil v Dupljah napredno društvo, ki je delovalo po nasvetih KPS. Člani tega društva so bili izredno prizadevni in delavni, saj so se udeleževali delavskih izletov in organizirali praznovanje ljudski krajev- PRAZNOVANJE V STRUŽEVEM V okviru letošnjih prvomajskih proslav so družbene in politične organizacije v Struževem pri Kranju pripravile osrednjo slovesnost, ki bo na dan 1. maja ob 10. uri pred tamkajšnjim domom. Ob tej priložnosti bodo razvili prapor organizacije Zveze N>rcev in odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Ivanu Slavcu-Joklu. Poskrbeli so tudi za kulturni program in zabavo udeležencev. RIBNIK BO LETOS POVEČAL IZVOZ Jeseniška občina leži ob dveh državnih mejah. Zato ima toliko večje možnosti za izvoz, predvsem raznih obrtnih izdelkov. Ne bi bilo napak, če bi jeseniška obrtna podjetja začela s tako proizvodnjo, da bi vzbudila pozornost s svojimi izdelki tudi onstran obeh meja, to je v Avstriji in Italiji... Doslej so v jeseniški občini s prodajo svojih proizvodov na zunanji trg posepla le štiri podjetja, in sicer: Železarna, Rib-nik-export, Lesno-galantcrij&ki obrat in v zadnjem letu tudi Mesarsko podjetje. Lesno-ga-lanterijski obrat in Mesarsko podjetje izvažata le posredno preko pooblaščenih podjetij. Lani je znašala v jeseniški občini vsa vrednost izvoza 486 milijonov 541 tisoč deviznih dinarjev, medtem ko jc bila vrednost posrednega izvoza 42 milijonov deviznih dinarjev. Za letos računajo, da bodo omenjena pod jot ja izvozila za 482,9 milijona deviznih dinarjev blaga. Manj bo izvozila Železarna, svoj izvoz pa bo za okoli 4,7 milijona deviznih din povečalo podjetje Ribnik-ex-port. Pogoji za povečanje izvoza v jeseniški občini so, treba bo lc vzbuditi zanimanje tujih kupcev za določene proizvode nodjetij na Jesenicah in v občini sploh. Prav tako bi lahko železarna s preorientacijo proizvodnje in z analizo tujega tržišča uspela prodati izven naših meja rteKatsre zelo iskane izdelke. — M. ?.. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ KRANJ J*, Čestita ob prazniku delovnega ljudstva 1. maju, svojim članom ln vsem delovnim ljudem Gorenjske Mesarsko podjetje Jesenice čestita za praznik dela — l, vsem poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu! maj Upravni odbor MLEKARNE KRANJ razpisuje delovno mesto računovodje Nastop delovnega razmerja takoj aH po dogovoru. Prošnjo naj kandidati z ustrezno višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ter večletno prakso na tem delovnem mestu pošljejo na upravni odbor Mlekarne Kranj, Smledniška 1. 1. maja. Ob okupatorjevem napadu se je Tine Teran takoj vključil v boj za osvoboditev; v tem boju je tudi padel kot prvi dupljanski partizan - borec za delavske pravice in prvoborec ljudske vstaje. Po navodilih ZIS je včeraj ljudski odbor ustanovil tudi komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih. Po še nekaterih imenovanjih na skupni seji sta oba zbora zasedala ločeno. Iz predloženega dnevnega reda za ločene seje so odpadle nekatere točke, ki so predvidevale razpravo o odlokih o določitvi cen oziroma tarif za posamezne komunalne storitve. — P. jih je 115 dobilo celo zlato, 83 srebrno in sto bronasto značko. Lucijan Seljuk v skega prometnega krožka pred p rometno sov. Od 298 pionirjev, ki so upeš no opravili izpit. S SEJE ObLO JESENICE Sprejet program gospodarskega in družbenega razvoja Jesenice, 27. aprila - Včeraj po- .občino, z njm nezadovoljni. VeČi-poldne ie bila »Pri Jelenu« na na jih je menifa, da tako planira-Jesenicah 74. skupna seja Občin- j nje nikamor ne vodi. Tako so ne- skega ljudskega odbora, kjer so sprejeli program gospodarskega in družbenega razvoja ter proračun jeseniške občine za letos. Razen tega so odborniki na skupni seji razpravljali o odloku o spremembah odloka o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost in o odloku o spremembah odloka o sredstvih za financiranje osnovne dejavnosti šol. ki se plačujejo v družbeni sklad za šolstvo in drugem. Osnovna značilnost letošnjega gospodanskega in družbenega razvoja ter proračuna v jeseniški občini jo, da stoji zelo na" šibkih nogah in bo potrebno še med letom napraviti temeljite spremembe, ko se bo pokazalo, da za to ali ono dejavnost ne bo na razpolago sredstev. Odborniki so bili, kljub temu, da so sprejeli program gospodarskega in družbenega razvoja ter proračun jeseniške katera podjetja ostala pri istem bruto produktu kot lani, znižal se jim je dohodek, kot tudi skladi, medtem ko so se osebni dohodki povišali v primerjavi z lanskim letom. Zato bo posebna naloga zbora proizvajalcev, da ta podjetja temeljito pregleda in ugotovi vse neskladnosti, ki nastopajo v družbenem načrtu. Pri sprejemanju programa razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti ter proračuna občine so odborniki v tolikšni meri, koli kor se je dalo, upoštevali vse pri pombe volivcev in drugih, ki so pretresali program več kot dva meseca. Precej je bilo na včerajšnji seji spregovorjenega na račun financiranja šolstva v jeseniški občini. Potrebovali bodo 233,131.000 din, vendar imajo sedaj zagotovljenih le 223,509.000 dinarjev. Torej bo zmanjkalo okoli 9,5 milijona din. Kje bodo dobili denar, včeraj niso bili na jasnem, vendar pa so sklenili da šolstvo ne bo prikrajšano. M. 2. Nova trgovina in svetlobni napisi Bled, 27. aprila - Dosedanjim turističnim trgovinam (»»Dom«, »Delikatesa-, »Bonbonlera«, trgovina spominkov in igrač,) ki bodo začele z začetkom maja spet ZAPRTO KOPALIŠČE Na Jesenicah je še okoli 80 odstotkov stanovanj brez. kopalnic. Zato so se odločili, da bodo dejavnost Komunalnega servisa še razširi'', :-i sicer s tem, da bodo zgradili • '.o javno kopališče. Natsploh bc ') m Jesenicah letos komunalne službe izpopolnili, potrebno pa bo tudi. da se bodo ekonomiko osamosvojile, kot je to že v drugih mestih in naseljih. Zato letos predvidevajo porast 1 .storitev za 1.5 o***8f!ca. - m. 2. PRVO ZASEDANJE BLED OB 1. MAJU Jutri bosta sprejeli restavracija in kavarna na blejskem gradu, ki so ju odprli lani avgusta, prve gost;-. V lično urejenih prostorih, od koder se nudi gostu prijeten razgled na jezero z okolico, je 65 sedežev. S tem gostinskim objektom upravlja blejski Gostinski šobki center. Lani je ta zgodovinska in turistična točka privabita rekordno število obiskovalcev, medlem ko so že letos, čeprav še ni sezone, zabeležili zadovoljiv obisk: za prvomajske praznike pa je pričakovati, da bo tam zelo živahno. Omenimo naj, da se bodo gostje pojavili tudi na drugih vrtnih restavracijah, v jezero bodo splovill v.se čolne in začela se bo prevozniška služba. redno poslovati, se bo pridružil nova Trgovsko podjetje »Murka* namerava namreč odpreti v dru ai polovioi maja specialno trgovi' no V tej trgovini, ki bo v sedanjih prostorih Turističnega društva (le-ta se preseli v prostore »Kompasa«, kjer 60 lani izdajali privatne tujske sobe) bo moč ku piti raznovrstni fotografski pri bor, kozmetiko, športne potrebščine in nekatere modne artikle, " Za popestritev tega turističnega Preteklo sredo je bilo na Jese-r.lrah prvo zasedanje Centra1 nega delavskega sveta jeseniške Železarne. Po podanih poročilih so izvolili nov upravni odbor in predsednika centralnega delavskega sveta. Za predsednika je bil izvoljen metalurški tehnik Ivo Sčavničar, kl je zanosan v Železarni kot vodja IBM oddelka, znan kot dober strokovnjak in predavatelj strokovnih šol. trgovskega centra kakor tudi za lepšo podobo v večernih in noč nih urah bodo imele vse trgovi ne raznobarvne svetlobne napi se. Namestitev teh napisov Je zvezana z urejevanjem fasade »Park hotela«, ki bo seveda za ključeno pred- pričetkom turistič ne sezone. — St. S. Vsem kupcem Čestita k delovnemu prazniku 1. maju Trgovina »VARTEKS« v KRANJII VOZNI RED Za podaljšano avtobusno progo KRANJ—BESNICA—NEMILJE od 1. maja 1962 NP NP D D NP D D km 8 10 11 12 13 6.10 6.20 625 6.30 6.40 12.30 12.40 12.45 12.50 13.00 13.00 13.10 13.15 13.20 UJ0 14.15 14.25 14.30 14.35 14,45 2030 20.40 20.45 20.50 21.00 21.00 21:10 21.15 21.20 21.30 2220 22.30 22.35 22.40 22.30 O. Kranj Rakovica Sp. Besnlca Besnica Nemilje P, O. 5.20 5.10 5.05 5.00 4.50 7.05 7.00 6.55 6.50 6.40 13.30 13.20 13.15 13.10 13.00 14.30 14.20 14.15 14.10 14.00 15.30 1520 15.15 15.10 15.00 21.30 2120 21.15 21.10 21.00 Obiskovalci Gorenjske POZOR! 28. aprila prične redno poslovati CAMPING BIFE P 0 D V I N pri Radovljici Odlična kuhinja Prvovrstne pijače Gorenjske specialitete Obiščite nas - zadovoljni boste! ► ► ► TVD »PARTIZAN« GORENJA VAS priredi na praznik 1. maja VESELICO S PLESOM Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Za ples igra priznani »Cadežev« kvintet. Obenem čestita vsem delovnim kolektivom za praznik — 1. maj. Na kratkem valu 4 Društvo upokojencev v Radovljici bo za prvomajske prt* nike priredilo za svoje Člane telet na Dolenjsko — v CateSke Toplice in v Novo mesto. Na predvečer DNEVA TABORNIKOV so taborniki te Gorij zakurili taborni ogenj na Viševnici, na sam dan pa so te udeležili orientacijskega pohoda po partizanskih poteh za pokal narodnega heroja Andreja 2vana-Borisa. Zvečer pa so imeli taborniški večer s pfe> som. £ S prvim majem namerna »Transturist« začeti na Bledu z avtotaksi službo. Sprva bo k en voz, ki bo parkiral pred avtobusno postajo. I V petih »žabjih dneh« so gostišču »Posavc« naevrti nad 900 žabjih krakov. 9 V začetku prihodnjega tedna bo odprta žičnica na Stražo, obratovati pa bo začela tudi touorna žičnica, ki bo znatno olajšala prenos materiala a gostinske objekte na BLEJSKEM GRADU. £ Rekonstrukcija blejskega vodovoda se te dni nadaljuje t zvezi z obnovo mestne vodo-' vodne mreže, zlasti na cestah, ki jih bodo do pričetka sezoat asfaltirali. Dela izvajajo delar-ci Komunalne uprave in Mest-rega vodovoda v režiji MO. f> Turistično društvo na Bra-jah je pred dnevi določilo par. kirne prostore, kjer bo prosto, ra za okoli 50 motornih voej. % Vstopnice za »Festival slo. venskih'popevk«, ki bo v blejski Festivalni dvorani, so žet predaji v poslovalnicah »lafet nika« in »Kompasa« v Ljubljani, Kranju, na Jesenicah is Bledu. a S prvim majem bo BLEJ-SKI GRAD spet dobil sezonske nočno podobo, ko ga bodo osvetlili. Gostinci pa napoved*, jejo otvoritev vrtnih restavr*. cij in gostišč, seveda če bo lepo vreme. 4 V četrtek, 3. maja, bo a> čela na Bledu na avtobusni p> staji poslovati nova poslova}, niča turistične agencije »Izlet, nik«, ki bo v sezoni odpri ekspozituro v Bohinju. V čaj< od 5. do 21. ure bo moč v afe menjati denar in kupiti vozo*. nico za avtobusne, železni^ ali letalske proge. Razen teas pa bodo tam posredovali dokumente za izdajo potnih stov, nabavljali vize za posj. meznike in kolektive za katerokoli državo ter nudili vrsto ta-rističnih uslug in informacij, ODKRILI BODO SPOMINSKO PLOSCO Organizacija ZB na Bohia^ Beli bo v počastitev deUnaatt| praznika priredila partizanski aat| v znani partizanski vasici KOfc LJENIK. Udeleženci pohoda izpred Mladinskega doma v Bal odšli prvega maja dopoldne & Kupljenik. Ob slovesnosti bodo odkrili minsko ploščo padlemu partja*^ (1943) z Bohinjske Bele JANjf TONEJCU. GOZDNI POŽAR NA SOTESKI Minuli torek se je na hribu aaj novim mostom v Soteski tti gozd, zanetila ga je iskra opokj|> skega vlaka. Zaradi vetra «» t požar jel hitro širiti in v djfo uri je zajci ves hrib nad ielenj&t progo. Pravočasna in požrtvotiha intervencija progovnih delate* gasilcev in prebivalcev Bohiajs* Bele je v nekaj urah pogasila »*• gasila požar. Skoda ni velika.^ ščani pravijo, da so iskre iz tfcai tod že večkrat zanetil« pota? d Ob največjem delavskem prazniku - 1. maju iskreno čestita vsem delovnim ljudem Usnjarna Železniki Ob 1. maju vsem delovnim ljudem plamteče pozdrave! Kmetijsko-gozdarska zadruga Bled Vsem odjemalcem in vsem delovnim ljudem pošilja ob 1. maju iskrene čestitke TRGOVSKO PODJETJE »KURIVO« - Kranj Gorenjesavska 4 - telefon 21-92 Delovni kolektiv Oblačila »Novost« Križe čestita vsem cenjenim odjemalcem k mednarodnemu prazniku dela, 1. maju Iskrene pozdrave ob prazniku dela pošilja vsem delovnim ljudem Tržiška tovarni kos in s/pov - Tržič Gozdno gospodarstvo Kranj čestita k 1. maju vsem delovnim ljudem z željo, da bi imeli pri nadaljnji izgradnji socializma še več delovnih uspehov Vsem delovnim ljudem naše domo- I vine ob 1. maju iskrene čestitke Tovarna gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj Naše gume vam zadofavljajo hitro, udobno in varno vožnjo TOVA i\UA GUMIJEV - H t ZDE t K O V Hotel Pošta Jesenice izkreno čestita vsem delovnim ljudem ob največjem delavskem prazniku 1. maju »STANDARD« TOVARNA USNJA telefon 29-36 in 29-37 proizvaja in nudi iz svojih skladišč industriji in široki potrošnji svoje priznano kvalitetno zgornje in pod-platno usnje znamke STANDARD po izredno ugodnih pogojih- Ob 1. maju iskrene čestitke vsem delovnim ljudem! Obrtno podjetje Komunalni servis pralnica in kemična čistilnica Jesenice čestita k prazniku dela vsem svojim poslovnim prijateljem Priporočamo svoje usluge, ki jih bomo tudi v prihodnje opravljali v vaše zadovoljstvo Vsem svojim odjemalcem čestita za l.maj in za krajevni praznik 4. maj - obletnico osvoboditve Begunj Predilnica volne Begunje Priporočamo svoje kvalitetne izdelke Vsem občanom in vsem delovnim ljudem domovine pošilja ob največjem delavskem prazniku iskrene čestitke z željo, da bi imeli v prihodnje še več delovnih uspehov ljudski odbor Jesenice obrtno podjetji: INSTALATER - Kranj žcli ob ,e,ošnkm praznovanin u ma'a vsem delovnim ljudem v prihodnje še več uspehov Elektro Kranj pošilja vsem delovnim ljudem ob 1. maju - prazniku delavskega razreda iskrene čestitke Delovni kolektiv tovarne »SUKNO« Zapaze pošilja ob največjem delavskem prazniku iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Obrtno podjetje »SKUPNOST« ŽELEZNIH s svojimi obrtnimi dejavnostmi čestita vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem k prazniku dela Kmetijska zadruga S k o f j a Loka pošilja vsem delovnim ljudem ob 1. maju iskrene čestitke OBRTNO PODJETJE Gorenjska oblačilnica liiTa D J čestita vsem cenjenim odjemalcem k mednarodnemu prazniku dela 1. MAJU krajni judski odbor Kranj Ob velikem mednarodnem prazniku dela 1. maju, pošilja iskrene čestiike vsem delovnim kolektivom, političnim in družbenim organizacijam ter vsem prebivalcem kranjskega okraja Vsem našim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem prvomajski pozdravi Tovarna čipk in vezenin Bled Ob mednarodnem prazniku dela vsem delovnim ljudem naše iskrene čestitke 1 Hotel »JELOVICA« Bled čestiti vsemu prebivalstvu občine *«i vsem delovnim ljudem za praznik dela - 1. maj! Prvomajske pozdrave vsem odjemalcem in vsem delovnim ljudem naše domov ne! KRANJSKE OPEKARNE KRANJ Delovni kolektiv ALM1RA Radovljica čestita vsem delovnim kolektivom, ustanovam in vsemu delovnemu ljudstvu k delavskemu prazniku 1. m a j n Ob delavskem pravniku želimo vsem delovnim ljudem mnego uspehov pri nadaljnji izgradnji socialistične domovine Kolektiv tovarna barv in lakov COLOR - Medvode »AVTOPROMET« KRANJ čestita delovnim ljudem za praznik dela in zagotavlja, da bo ustregel njihovim Jsaktcvam in željam v prometu! Ob mednarodnem prazniku dela pošilja vsem občanom skrene čestitke! 4 i iiuasKi odbor Medvode Vsem svojim potrošnikom čestita ob mednarodnem prazniku dela Zavod za zaposlovanje invalidnih OSCi) želi vsem delovnim ljudem ob 1. maju mnogo zadovoljstva 1 Trg >vsko podjetje Mm\ Zc'ezniki Delovni kolektiv ODEJA ŠKOFJA LOKA čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku dela! »JELKA« Rado\ljica pošilja ob 1. maju delavske pozdrave vsem svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob prazniku dela iskrene čestitke Delovni kolektiv tovarne rastlinskih olj in oljnih izdelkov ?anca Britoi Kranj Delovni kolektiv Kranj pošilja ob 1. maju iskrene čestitke in se priporočal Delovni kolektiv tovarne obutve »ALKA« DUPLJE iskreno čestita vsem delovnim ljudem ob mednarodnem prazniku dela V proizvodnem sodelovanj« s tovarno Planika iz Kranja izdelujemo kvalitetne moške in žensKe čevlje. Naše izdelke dobite v vseh poslovalnicah Planike Delavni kolektiv ŽELEZARNE JESENICE pošilja ob prazniku delavskega ra&re&a, L maja iskrene čestitke vstrn delovnim 1 udem naše domovine Vsem poslovnim prijateljem in V3em delovnim ljudem iskrene čestitke ob 1. maju Veletrgovina LOKA Škoija loka SOHOTV m. ^rjia 1962 Zapiski iz popotne beležnice I/udje ob Kokri Dolino Kokre le slabo poznamo — Les: glavno bogastvo — Mladi odhajajo „8 trebuhom za kruhom'* — Ni prostora za turizem — Neizkoriščeni milijoni v Komatevri Kadar spregovorimo o dolini Kokre, se največkrat le bežno domislimo neznansko dolge ceste, ki se utesnjena in pogreznjena med 6trma pobočja in skalnate tesni vijugasto pa betež-no, opotekajoče in spet zagrizeno vzpenja proti Jezerskemu. Kvečjemu se še domislimo redkih osamelih domačij ob cesti in na po-ložnejših pobočjih, pa bistre gorske rečice, ki 6i neučakano utira pot iz skalnatih 6otesk. Je mar dolina Kokre res taka, da ne zasluti kaj več? Tudi tam živijo ljudje — se porajajo, delajo in umirajo kot povsoribil. da tisti Jeoerjan nI bil še nikoli pri izviru Kokre. Visoko pod Pečovnikom se v rasrito prapo zlivajo majhni hudorratiftl. Ti tvn^in tudi -izvir« Kokre. NEIZKORIŠČENI MILIJONI v Komatevri Ni mi bilo žal. da sem silil proti izviru, zakaj v tej obročni in ddvji nokrajini sem našel pravcato *a-kladniro lehnjaka in marmora. Kamnolom lehnjaka leži poldrugi kilometer od glavne ceste. Izkoriščati so ga začeli 1949. leta; od 1956. leta dalje ga lzkorilea SGP Projekt iz Kranja. Predvsem velja omeniti, da sodi to nahajališče med najbogatejše v Sloveniji. »Kamnolom zaposluje vsega pet ljudi. «1e pripovedoval delovodja Anton 2agar z Jezerskega (Je tudi predsednik krajevne skupnosti Jezersko). »Dnevna proizvodnja se giblje od 15 do 20 m« lehnjaka. To je zelo cenjen gradbeni material. Mislim pa, da še vedno nismo znali poiskati pravega trga. Dobro tržišče bi našit tudi v inozemstvu.« Tokrat sem doživel še eno presenečenje. - »Tamle je tudi nahajališče sivega marmora,-« je pokazal, obratovodja Žagar na pečino onkraj soteske. Tamle so veliki skladi sivega marmora, vendar ga še nismo dosti izkoriščali. Kaže. da zaloga zlepa ne bo pošla.« Potem je pogovor nanesel na prebivalce v dolini Kokre Zares - vse tisto, kar sem žn vedel o ljudeh in življenju v dolini, Je potrdil tudi obratovodja Žagar. Najtežavnejši problem Je ta, da vsi ne najdejo zanoslitve v dolini. Zlasti le ženske. Precej je žena ln deklet, ki bi se rade zaposlile, toda v dolini in na Jezerskem ne najdejo priložnosti. Kranj pa je preveč Oddaljen, da bi se lahko vozile na delo. Od turizma na Jezerskem, ki bi lahko ob drugačnih pogojih nudil mnogim ženskam ustrezen zaslužek, se tudi ne kaže preveč obetati. Zmogljivosti so majhne, razen tega pa Je tudi letna sezona silno kratka. Kaj pa zimska sezona? ta je bolj ali manj neizkoriščena. In vendar se obetajo ljudem ob Kokri lepši časi. Prav gotovo bo modernizacija ceste vzdolž vse doline prihodnje jn naslednja leta privabljala več in več obiskovalcev v to severno pokrajino. Kaj nI to eden izmed obetov, da bo postala dolina Kokre gostoljubnejša im prijaznejša tudi do svojih prebivalcev. — S. S. ... kovali svoja srca, kovali svoj značaj... Boris, Zdenka, Marija, Petcr, Jožko, Dragomira... Predstavili so se, potem pa •o umolknili in postalo je neprijetno tiho. Pogledovali so drug drugega lin samo krik letošnje nepričakovane, hitre pomladi je motil nemir. Bil je menda š-portni dan in učenci nekaterih Tazredov bo prekopavali vrtove, urejali ro-bišča belih stezic in zalivali mlade sadiko. Potem so začeli pripovedovati. Govorili so hitro in dopolnjevali so se. Niti stenografsike kratice niso mogle »uloviti« vsega. Samo nekje v spominu so ostale predstave o posameznih stvareh. Iz sedmega »A« razreda je bilo slišati hrup. Kmalu pa je vse utihnilo. Slišati je bilo ■amo Jožico, kako se je jezila. »Oh, ti fantje! Pri pouku se igrajo, ne poslušajo, počenjajo neumnosti, zdaj pa naj jih drugi rešujejo »cvekov«. Dosti 6mo jim žc pomagali, zgubljali z njimi po cele ure. namesto da bi se sankali in smučali kot drugi. Nič se jih ni prijelo! Nič več jih ne bomo zagovarjali pred učiteljem, vso bomo povedali tako kot je« Bili 60 trije »obtoženci«. Na sestanku razredne skupnosti jih je postalo sram. In od takrat so bolj pazili. Zato ostali niso ničesar povedali učitelju. Vse je ostalo med njimi ... In »trojka s cveki« ni več izzvala ogorčenja ostalih. Preko klopi so frčale copate, knjige in celo kosi kruha z marmelado. Nekdo je skočil na stol in kazal drugim »osle«. Bil je za tarčo. Toda nihče ga ni Ilovači brez kladiva mogel zadeti: spretno se je pripo-gibal in vse je zletelo samo mimo njega v zid. Ko se je to »razpoloženje« poleglo, ko je bilo konec odmora in so se začeli vračati součenci v razred, so na zidu opazili sledove take zabave in dva stola sta 6e sumljivo majala in škripala. Na prvem s<\sta.nku razredne1 skupnosti so se o tem pomenili. Sam<> dva sta bila kriva vsega tega. Plačata naj! Domov naj ne gresta le s podpisi, marveč z računom! Naj ju doma naučijo obnašanja! Taka je bila sodba večine in prizadeta se nista več mogla izgovarjati. Sošolci so vedeli za vse njune grehe. Ni bilo opravičila. Obljubila sta, da ne bosta več razgrajala. Naj jima prizanesejo. Marija, načelnica razredne skupnosti, se je posvetovala. »Ste torej vsi zato. da tokrat že ne gremo 6trogo,« je potem dejala. Nekje v bližnji tovarni je zaropotalo železo. Kakih 20 mladih ljudi pa je v razredu razmišljalo o dveh razigrancih. o polomljenih stolih, o umazanem zidu, o škodi in ... Kazen je bila mila. Toda bila je zadnja take vrste. V tistem razredu ni tako raz;*rajal nihče več. Zaspanec! Ze večkrat si zamudil šolo. In kr.r je najbolj grdo - naloge prepisuje". Vsi to vemo. Ze zadnjič smo rekli, da bomo povedali učiteljici, če boš še to počenjal.« Grožnje so bile hude, obtožbe opravičljive. Vsi pionirji četrtega »A« razreda so se zgražali. Le kakšen pionir je to, ki zamuja šolo, ki se ne nauči pesmic, ne na- piše naloge. Dvakrat so mu že pomagali in ga rešili iz zadrege. Zdaj pa dosti! Glasovi iz zadnjih vrst so bili odločni in nepopustljivi: »Naj gre kamor hoče! Tovarišici povemo! Naj ga dajo drugam!« .-Obtoženi« pa je poslušal, gledal .. . Potem je povesil glavo. Z rokavom rdeče Športne srajce je dvakrat potegnil čez oči. Od takrat so že minili meseci. Postal je drugačen. Niti enkrat ni več zamudil, ne prepisuje nalog, v zvezkih ima že precej lepih rdečih petič in vsi pionirji ga imajo irpet radi. Veliko je takih primerov, takih sličic, ki so se vrstile ob spominu na pogovor. Pionirji oziroma učenci kar med seboj uredijo s posamezniki, ki se iz-I ogibljejo dela na vrtu. ki ne pospravijo orodja v knjigoveSki ali --i-. , vedno Je bil nestrpen, a neujnano vesel. Pogled mu je največkrat uhajal na jasno modro nebo, od koder je pripekalo sonce in od vesolja je poskakoval, ker na nebu skoraj ni videl oblačka. Vsak dan je nekajkrat stal pred barometrom v mestu in skoraj sem bil začuden, da se deček star komaj sedem let že spozna na komplicirano vremensko napravo. Deček, njegov oče — invalid iz NOB in dečkova mama so bili že zgodaj zjutraj pripravljeni. Ko so zapustili svoj dom, je v njihovo ulico zavila godba, ki je oznanjala, budnico - in s tem PRAZNIK DELA. To je malemu dečku — pionirju ostalo za vedno v spominu: okrašena okna, koračnice, zastave, 'sonce in odhod na prvi izlet! NA PLANINO, KJER BO VESELO Dokler jo bila asfaltirana cesta, je bila pot vsaj za malega dečka skoraj neprijetna. Noge s težkimi čevlji »o se mu nekajkrat zapletle, a sam tega nti opazil, tako je bil zaverovan V kramljanje s svojimi starši. Oče je pripovedoval o svojih doživetjih iz časov pred vojno in med njo. »Danes bomo šli po isti poti, po kateri sem šel skoraj pred 25 leti na planino, kjer smo imeli delavci prvomajsko zborovanje. Toda, je smeje dodal oče, »tokrat se ne bo končalo tako klavrno kot takrat. Zakaj smo se zbrali na plani- ni, so čez nekaj dni zvedeli orožniki in nas vse, drugega za drugim, klicali na odgovornost. Ker nisem hotel ničesar povedati, so me pretepali, da sem komaj prenašal bolečine, razen tega pa me je še tovarnar poslal na cesto.-« »Glej, očka!« je prekinili pripovedovanju deček. Otrok je zagledal na nebu majhno piko, ki je postajala vse večja in se je bližala z močnim bučanjem. Bilo je letalo, za katerim se je vil napis: NAJ 2IVI DELAVSKI PRAZNIK - 1. MAJ! Ljudje, ki so bili na cesti so obstali, gledali letalo in prebirali napis. Tudi ostali »zaspanci« 60 prihajali na okna kot čebele po dežju na panjske končnice. Videti je bilo, kot da vsi z navdušenjem kriče: Naj živi! Naj živi naša zmaga! PREDMESTJE -GRADBIŠČE Vidiš, v to novo šolo boš pa v jeseni začel hoditi po znanje,« jo rekla sinu mati. »Samo pazi, da se ti ne bo kaj pripetilo. Čeprav je predmestje, je tukaj velik promet, zlasti sedaj, ko je ves predel, kar ga vidiš, eno samo gradbišče. »Zakaj pa toliko gradijo?« je vprašal deček očeta. »Veš sinko, pred vojno in še prej za nas, za tiste, ki smo delali, ni bilo nikdar nič novega, ker so ves denar pograbili bogataši, tovarnarji in drugi. Delavci niso imeli stanovanj ,vsi otroci niso mogli v šolo. Med vojno pa je bilo porušenega mnogo tistega, kar smo imeli. Zakaj smo po osvoboditvi toliko gradili in še gradimo, 6e torej ne čudi. Pred kratkim pa sem nekje bral, da smo na primer leta 1956 dogradili na Gorenjskem nad 2.000 najrazličnejših objektov, naslednje leto skoraj 3.500, leta 1959 nad 6.300! Lani in predlanskim pa so bile te številke še večje.« SREČANJE Z DELAVCI Mj lina vasica pod planino. Ze od daleč je bilo slišati godbo. Ljudje so 6e zbirali za odhod na prvomajski izlet. Zbirališče so imeli pred svojo tovarno, ki je še pred nekaj leti ni bilo. Sprememba je zanimala dečkovega očeta, ki se je kaj hitro zapletel v razgovor s svojimi soto-variši — delavci, med katerimi so ga nekateri kaj hitro prepoznali, saj so se skupaj borili v partizanskih vrstah. Pripovedovali so, da je njihova tovarna samo del velikega podjetja, ki je v mestu in da je pri njih šele sedaj življenje postalo vredno človeka. Zemlja pod planino je že od nekdaj 6labo obrodila in tudi premalo jo je bilo, da bi si vsak vaščan lahko brez skrbi odrezal dovolj velik kos kruha. — Tovarna je torej povsem spremenila življenje na vasi. »Kam pa greš?« so delavci spraševali dečka . »Z očetom in mamo na izlet, na planino.« »Kaj, vi tudi! Potloi gremo pa kar skupaj. Tam bo danes veselo in spomnili se bomo vseh tistih, ki so se že pred 25 leti zbrali na prvomajskem zborovanju in se za- kovlnarski delavnici. Sami pomagajo tistim, ki se težje zapomn.-o formule iz matematike ali izgovorjave tujih besed. Sami pa tudi osramotijo in .-pritisnejo- tistega, ki se ne obnaša lepo, ki se ne uči, ki ni vreden pionirs!^ rute. Tako so še in še pripovedovali sami pionirji — učenci. Poslovili smo se. Zunaj je bil lep dan in vse okrog Smarjetne so bile prve ozelenele bukve, ki so bo<;atile razkošni pomladanski dan. Misli so uhajale nazaj v .šolo, kjer se učenci v pionirskih organizacijah, v razrednih in šolskih skupnostih kalijo in vzgajajo v novih odnosih in rastejo v samozavestne člane nove družbe in ob tem se je podzavestno obudil spomin na znano Zupančičevo pesem: Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali. Kovali svoja srca, s kovali svoj značaj ... } In kako kujejo! I K. Makuc TRBOVELJSKI PEVCI BODO OBISKALI KRANJ 0 MoJki pevski zbor »Zarja« f Trbovelj že polnih 32' let z uspe-fhom goji našo narodno, umetno 1 tembra 1944. leta odšel v pari -jfzane, kjer je bil dodeljen kulta ini ekipi XIV. divizije. f Po osvoboditvi se je uvrstil m ; p najboljše pevske zbore v Zase. f ju. Pod vodstvom dirigenta Jo . A ta Skrinarja je v letošnji koncer . fni spored uvrstil 18 skladb, al -/programu so tudi skladbe, ki rajj ftevajo lepo tehnično znanje gU, ^benega oblikovanja. To so skl?.^ ^be: Blaža Amiča »Pesem o delu" «; Marjana Kozine »Obroč« in Ka I, 'la Pahorja »Očenaš hlapca Je-" neja.« Koncert tega uspešnega pevskega zbora bo v Kranju v sobot0 '5. maja, v koncertni dvorani Ly! ' lavskega doma. jI ) Pevskemu zboru »Zarja«, ki odo imeli ob letošnjih prvom,-' skih praznikih Bohinjci priliko v Ddeti umetniško vrednost n1ecw eček je bil za trenutek zbe-Jdel. - J. Rozman gan — žalostna zgodba med veselim petjem in glasno harmoniko in vzkliki: Naj živi naš praznik! Na planini je bilo že vse pripravljeno: plesišče, mize in pijača. Zastava je vihrala na visokem drogu, pod njo pa so se že vrteli prvi plesalci. Zavrtela sta se tudi oče in mama, deček pa jih je sig^' 2a razširitev ceste, ki posrne j oči m obrazom spremljal inizuje Lahovče z Zalogom. V JLT visel na ograji plesišča. Nihče se)primeru bi podjetje Avtopromet t ni utrudil, čeprav je bila pot pre-r Kranju lahko uvedlo krožno p-^ cej dolga in tudi deček {ie, čeprav tgo Cerklje-Brniki-Lahovče-2a]0. je imel na drobnih nogah težke t -Cerklje. Sedaj vozijo avtoboaj nS gojzerice. Prevzelo ga je doživet- f dveh progah Cerklje-BrnikU^ je, tako kot so ostale prevzeli f hovče in nazaj. Druga proga p* u spomini... Žrtve so dale zmago,fCerklje-Zalog in nazaj. i%v*<^ lepšo prihodnost, veselje... f zveze niso najboljše. S krožno pi^ orno- Ceste in avtobusni promet Prebivalci vzhodnega dela kranj. ske občine bi bili zelo zadovolji, če bi se uresničila davna želj* p,> boljši avtobusni zvezi, Predv^^ Mračilo se je že, ko je vsa druž-f go bi tudi šolskim otrokom ba veselo in v sklenjeni verigi f gočili, da bi hitreje dospeli do c^r. zapustila plesišče ter se odpra-f kelj in nazaj. Višji razredi osnoviv vila na pot domov. Med potjo jef šole so namreč v Cerkljah. Pp^ ,spet odmevala pesem, visoko v f ureditev ceste ne bi zahteval« ^ vhribih pa so 6e prižgale majhne f sebno visokih stroškov, saj b( '"-.lučke — kresovi ob prazniku de-f preurejanju pomagali tudi v*vs. 'la. - Bogdan Fajon *ni. - R. SOBOTA, 38. aprila 1ju, o Titu, o svobodi, ki bo prišla , . . Pred njimi je pot zavila vnovič navkreber. Spodaj v rebri je prežde-val stari Jernejev kozolec. Samo uro hoda, je mislil Tilen, pa bom doma. Toda zdaj tako ali tako tam ni nikogar. Sestro m mater so odpeljali v Auschvuilz, očeta pobili. To Idenje, vonj po smoli in pa komisarjev glas — vse ga je vznemirjalo- Moramo naprej, si je mislil. Zvečer moramo biti že onstran hriba; treba je Še čez železniško progo in reko. »Rdeča armada je že zavzela .. .* je pravil dalje komisar. Tilen je bil v tem trenutku čisto neznaten. Imel je 12 let in sedel je na tnali pred hišo. Pes je poskočil. Bil je prav tako sončen popoldan, kakršen je bil ta današnji. Počasi se je primajal oče domov. Bil je videti prašen in zdelan. »Prokleti hudiči,* je pravil. »Samo peli smo po ulicah, pa so prišli žamdarji in nas pretepali. Vse vprek so tepli. Toda zapomni si Tilen, danes je nas praznik, delavski M bajtarski.* Bilo je tako nenavadno, zakaj oče m z njim nikoli tako govoril. Tistega večera sta oče in njegov prijatelj Matevž zvečer spet odšla. Naslednjega dne je vihrala zastava, rdeča zastava na cerkvenem stolpu. »In mi, ki se*borimo, bomo osvobodili te'kraje... Vse, ki nas tlačijo bomo pregnali od tod .. .« je govoril komisar. Četa je vstala in zavila po Poti v breg. Tilen je hodil Prvi v kolon:. Po dobri uri so dosegli Tilnovo domačijo. Šli so mimo bajte, ki se je režala s svojimi razpadajočimi kostmi. Čez uro so bili na vrhu, nato so krenili navzdol po poti. ici je bila suha in kjer je suštelo lansko listje. Ko se je zvečerilo, so bih ob progi, jo prekoračili in nato dosegli reko. »Živel 1. maj, živel!* je zavpil nekdo v množici. Tilen je z listom v roki stal na odru pred poslopjem ki so ga zgradili v vasi. Moral bi vsem tem, ki so stali pred njim m ki so z židjavimi rokami zgradili v teh dve hletih ta njihov dom, nekaj povedati. Bilo je tako radostno v srcu. Zaradi vsega tega. zaradi ur in znoja, zaradi ustvarjalnega dela. ln tako doživlja maj za majem. Vedno prihajajo novi uspehi, leto prinaša nova doživetja. In ob vseh teh majih razmišlja o očetu, o tistem dnevu, ko jim je komisar ob majskem popoldnevu pripovedoval o vsem tem, razmišlja o starem Jerneju in njegovih smrekah, o zadružnem domu, ki so ga zgradili. Vidite, vsaj maj je novo življenje. — /. K. Filmi, ki jih gledamo DEMONSKA LJUBEZEN - Predvajanje »Obsedenosti« (Os-sessione), ki bo jo prekrstili v -Demonsko ljubezen« (kaže, da poj m -demonska ljubezen« bolj vleče kot »obsedenost«; sicer pa kdo naj bi Se na platnu gledal obsedene ljudi, Luehina Visconti-ja prav gotovo doživetje. Pred kratkim smo se srečali pri nas z zadnjim ustvarjalcev: m delom »Roco in njegovi bratje«. »Obsedenost« pa je pravzaprav začetek Vi.sconlijeve filmske ustvarjalnosti. Ob »Roccu in njegovih bratih« sem pisal, da je vse Viscon-tijevo izpovedovanje (Ossesione, La terra trema, Bellissina, Senso, 1'OPRAVEK V članku »Zapisek na rob likovne razstave v Kranju« (Glas. 21. aprila) je prišlo v zadnjem stavku drugega odstavka do napake, ki popači misel. Stavek se pravilno glasi takole: Vsekakor to prodavanje ne bi smelo imeti naslova Moji pogledi na moderno umetnost, pač pa Moji pogledi na klikarstvo med našimi umetniki in kulturniki v metropoli.« Le notli bianchl) pravzaprav sama velika zgodba o človd stontijevega snovanja. Letos nuje film svojo 20-letni je že leta 1942. Film je v nek smislu nadaljevanje realistično francoske filmske ustvarjalnosti (zlasu Ronoira). in hkrati s filmom Vitoria de Sice »Otroci nas g.edajo« pomeni ob Robertu Ros-eellhuju prve kamne, na katerih je kasneje nastala čvrsta zgradba .talj.lanskega novega realizma. njegovomu življenju in ustvarjanju. Obsedenost jc torej začetek Vi-Vitko Musek pravi, da »je Lu-ehino Vtaeenti v svojem filmu Obsedenost posredoval zgodbo iz sveta najbolj bednih, razočaranih in tustih, ki so tako rekoč že izgubili v sebi občutek, da so še ljudje.« Takžna je vsebina zgod be, ki jo film pripoveduje. Samo Še to. Kljub temu. da film n; prinaša takih tehniških virtuoznosti, kakršnih smo navajena dandanes, je montaža v filmu mojstrska in tudi muzika dobra. Obsedenost jo torej odlično filmsko delo in žal vam bo, če ga beste zamudili. Pred festivalom mladinske glasbene dejavnosti Pevski zbori, orkestri in solisti v do častite v Praznika mladosti c smo lani zapisali, da jc fc-,val mladinske glasbeno dejavni i v okviru posameznih občin kranjskem okraju uspel, tedaj zbujajo priprave na letošnji fe-.ival še posebno zaupanje. Pevki zbori, orkestri in solisti, ki 'elujejo v okviru šol, glasbenih uvodov ter Svobod in prosvetnih ruštev, se na to manifestacijo lasbene kulture že dlje časa zavzeto pripravljajo. In še: množičnost, smotrni izbor glasbene literature in kar najboljše izvajanje repertoarja so tiste vrednote, ki naj uvrste to manifestacijo med najbolj uspele prireditve v okviru proslavljanj PRAZNIKA MLADOSTI - 25. maja.vKaže, da tudi organizacijski plati ne bomo mogli očitati kakšnih posebnih tspo-Irnljajev. Festival 6e bo začel 6. maja v radovljiški občini, nato pa bodo sledile še ostale občine. Festival tržiike občine bo 13. maja, škof-fejoike 12. maja v Poljanah in 22. maja v Skofji Loki, kranjska in jeseniška občina pa predvidevata festival v dneh od 21. do 24. maja. Zanimiva je tudi udeležba v posameznih občinah. V kranjski občini bo nastopilo 16 enoglr.snih ■ m dvoglasnih in 9 večglasnih I mladinskih pevskih z!>orov s 1.440 pevci. Sodelovali bodo tudi soli-: stl in simfonični orkester kranj-J eke glasbene šole. T^di v Skofji Loki bo sodelovalo več enoglasnih in večglasnih pevskih zborov, razen tega je prijavil udeležbo tudi ♦amburnški orkester iz Reteč pri Skofji Loki. Se posebno preseneča radovljiška ob ina z 22 pevskimi zbori in 1000 pevci. Sodelovali bodo tudi štirje orkestri, od tega dva tamburaška, har-monikaški in godalni orkester radovljiške glasbene šole. Trži.ški festival bo zabeležil pet pevskih zborov 6 450 pevci, nastopili pa bodo še solisti glasbene šole. Zaključen bo s skupnim nastopom ocvskih zborov in godbe na piha-'a. Za festival v jeseniški občini !# prijavilo udeležbo 8 mladinskih "viških zborov. In še beseda, dve o namenu festivala mladinske glasbene dejavnosti. Ne gre za tekmovanje med posameznimi zbor, orkestri ln solisti. Takšno ocenjevanje prav gotovo ne bi bilo v prid razvoju glasbene dejavnosti v občinah, saj vsi zbori in orkestri ne delujejo pri enako ugodnih pogojih". Gre bolj za revijalni prikaz mladinske glasbene kulture, ki jc v zadnjih dveh ali treh letih zabeležila presenetljiv napredek v množičnosti in kvaliteti. Festival naj bi hkrati vzbudil zanimanje za glasbeno dejavnost, predvsem pri tisti mladini, ki doklej ni kazala zanjo pravega veselja. Ob tej ugotovitvi bi se kazalo še posebej pomuditi pri pevskih zborih odraslih, ki so v zadnjih letih zabeležili le skromen dotok mladino v svoje vrste. Na dlani je, da potrebujejo zbori, ki prihajajo ponekod v večjo ali manj- šo stisko, nenehno poživljanj« z mladimi in barvitimi glasovi. Od kod torej zagotoviti takšno poživitev, če ne prav iz mladinskih vokalnih zborov. Prerez celotne glrsbene dejavnosti v posameznih občinah kaže, da v pri.hodn.io ne by s pevci in glasbeno dejavnostjo mladih tolikšne zadrege kot v preteklosti. Ta je dosegla v zadnjih letih, zlasti če jo primerjamo z drugimi zvrstmi kulturno prosvetnega dela, presenetljiv napredek. v Vzporedno z glasbenim festivalom bodo po občinah priredili razstave likovnih del šolske mladine. Pozneje bo posebna žirija izbrala najboljša dela in jih ob koncu šolskega leta prenesla v razstavne prostore Mestnega muzeja v Kranju. Tam bodo torej zbrana najboljša dela šolarjev iz petih občin kranjskega okraja. S. S. Zabavni ansambli pred preizkušnjo Ni še dol^o tega. kar so se v kranjskem okraju končale .občinske revije dratnske dejavnosti in že so na vrsti revije zabavne glasba - prav tako v občinskem merilu. Tokrat sodeluje tudi tržiška komuna, ki za okrajno revijo dramske dejavnosti ni prijavila nobene uprizoritve. Sodelovanje je najprej prijavilo pet ansamblov, vendar je Goričanov ansambel iz Tržiča pozneje svojo udeležb« no reviji odpovedal. Sodeloval bi lr v primeru, če bi bil tudi tokratni nastop primerno honoriran. Za udeležbo na okrajni reviji se bo potegovalo iz kranjske občine 5 ansamblov, iz radovljiške 3, iz jeseniške 4 in iz škofjeloške občine 2 ansambla. Torej bo na občinskih revijah sodelovalo kar 18 zabavnih ansamblov. Občinsko revije morajo biti končane najkasneje do 19. maja, zakaj tega dne se bo v Skofji Loki začela izbirna revija. Ob tej priložnosti bo žirija določila ansamble, ki bodo pripuščeni na okrajno revijo zabavne glasbe, ki bo 26. maja na Bledu. Posamezno orkestre bo na blejski reviji ocenjevala republiška komisija, ki bo izbrala enega ali kvečjemu dva ansambla za republiško revijo zabavne glasbe. Ta bo sredi junija v Kopru. Dosedanjo prijave po obcintiii obetajo ])fecejt>nji> udeležbo, močna pa bo tudi kvaliteta nastopajočih ansamblov. Videti je, da bodo na okrajni reviji na Bledu prevladovali veliki zabavni ansambli. - S. S. V petek, 27. aprila zvečer, se jc ansambel Prešernovega gledališča v Kranju predstavil s sedmo premiera v letošnji gledališki sezoni. Pripravil Je sodobno francosko komedijo Marcela Francka, Sreča na upanje. — Na sliki: prizor iz prvega dejanja — Anico Pretnarjeva kot Katherine ln Pavle Rakovec kot Jerome 42 Sinil led Čakal sem. Cez nekaj časa so se na hodniku oglasili koraki. Ko «em pogledal kvišku, mi je prihitel nasproti majhen možiček. Bil je debel, oblečen v črno obleko z belim ovratnikom. Sploh je bil rideti kot odslužen šolski sluga. Ponudil mi je belo, mehko roko: »Ali ste vi morda gospod Gansert?« V njegovem širokem nasmehu se je pokazalo nekaj zlatih zob. »Ali ste vi gospod Ulvik?« sem vprašal. »Da, jaz sem.« Govoril je angleščino z rahlim ameriškim naglasom. »Izvolite z menoj v jedilnico. Ali ste že pili čaj?« »Ne še,« sem dejal. »Potem bova popila čaj « Prijel me je za roko in me peljal ▼ prostor, kjer so bile stene in strop pokriti z izredno lepimi ročnimi slikarijami. Prostor je bil prazen. »Zelo zgodaj je še v tem letnem času,« je dejal, »v Fjacrlandu je še prehladno. Hotel so pravkar šele odprli.« Naročil je čaj in potem dejal: »Da, gospod Gansert, zdaj vam moram žal sporočiti, da nisem mogel doseči tega, kar ste naročili. Našo vlogo za izkop trupla tistega moža, Bernta Olsena, so — kako se že pravi? — negativno rešili.« »Odbili?« sem vzkliknil. »Kako?« Zmignil je z rameni. »Ne vem.« Natakarica jc prišla s pladnjem, polnim peciva, toasta in masla. Ko je odšla, je dejal: »Najprej, veste, je šlo vse v redu. Poiskal sem zdravnika v Leikangerju. Odšla sva k policiji. Tam so nama povedalj, da ne bo težav. Telefonirali so v Bergen. Včeraj sem bil ves dan v Leikangerju. Prošnja, da bo rešena, so mi dejali, in jaz sem uredil že vse potrebno. Toda prav tedaj, ko sem odhajal, da bi se odpeljal s parnfkom, so mi dejali na policiji, da je vse zopet preklicano. Dobili so iz Bergena naroČilo, ki pravi, da za izkop ni dovolj primernega razloga.« niti najmanj važno, koliko vsa zadeva velja. Ali ste se obrnili v Bergen na odvetnika?« Njepova krepka roka s kratkimi debelimi prsti je potrepljala mojo roko, kot bi bil zdravnik, ki skuša pomiriti razdražljivcga bolnika. »Verjemite mi, prosim, gospod Gunsert, da sem storil vse, kar ic bilo mogoče. Poklical sem naše odvetnike. Poklicni sem še nekega visokega gospoda, ki je velika živina na policiji v Bergenu. Telefoniral sem celo v Oslo nekemu članu Stortinga, našega norveškega parlamenta. Toda bila je nemogoče. Nekaj je tu posredi. Bujjm se, da je stvar politično onemogočena.« Politično onemogočena! Za to je bila samo ena razlaga, Jorgensen je i svojim vplivom dosegel, da so izkop prepovedali. Zakaj? To je bila uganka. Zakaj se je bal, da bi izkopali Farnellovo truplo? Ali so Farnella vendarle umorili in — ali je imel Jorgensen pri tem prste vmes? Molče sem spil svoj čaj in poskusil najti razlago za vse to. Jorgensen se v tako zadevo ne bi bil nikoli naravnost spustil. Toda nekaj sem vedel: kjer je v igri mnogo denarja, se to dogaja — dogaja se lahko v Angliji in dogaja se lahko tudi na Norveškem. »Kdo, menite, nasprotuje tej naši prošnji?« sem vprašal Ulvika. »Tudi tega ne vem,« je odgovoril. »Poskušam to zvedeti. Toda vsi so strašansko previdni. Mislim si, da stoji za vsem tem neka visoka živina.« Pogledal sem ga. Pod mojimi pogledi je začel postajati nervozen. Ali je morda tudi on podkupljen? Vendar sem to misel opustil. Ni mi bil simpatičen, toda bil je agent naše družbe. In družba je bila gotovo dovolj previdna, da ni izbrala za svojega zaupnika človeka, ki bi ga bilo mogoče kar tako kupiti. In vendar — mogoče je bilo tudi to, da je bila podkupnina večja, kot so običajne podkupnine. »Zares sem storil vse, kar sem mogel,« je ponovil, kot da bi prebral moje misli. »Prosim, verjemite mi to, gospod Gansert. Vašo družbo zastopam na Norveškem zdaj že petnajst let. Sodeloval sem ludi pri odporniškem gibanju, vzdrževal sem zveze z Anglijo tudi, ko so bili Nemci tukaj in je Anglija izgubila vojno. Ne dogaja se mi pogosto, da pri čem ne uspem. Toda tokrat — tokrat tiči za tem prav neumna zgodba. Za vsem tem mora nekje tičati zelo mnogo denarja.« Prikimal sem. »Niste krivi vi,« sem dejal. Skozi okno sem gledal sivomodro vodo v fjordu. Nekdo je sedel v čolnu in lovil rjbe. Sonce je le še šibko sijalo. Zakaj se upirajo izkopu Farnellovega trupla? Bolj kot kdajkoli sem bil prepričan, da je rešitev vprašanja pokopana na majhnem pokopališču pri cerkvici, mimo katere smo prav- kar pripluli. Odrinil sem svoj stol. »Ali ste mi prinesli kaj denarja?« sem vprašal. »Da — seveda.« je odgovoril smehljaje ln očitno olajšano, da je lahko vsaj nekaj storil. »Tukaj v žepu, imam denar pripravljen. Sto tisoč kron, ali bo dovolj?« »Koliko je to?« »Ena krona je angleški šiling.« Potegnil jc debelo denarnico. »Tako,« je dejal in mi izročil sveženj bankovcev. »To je pet tisoč, funtov. Prosim vas, podpišite mi — za račun moje agenture, ali ne?« Preštel sem bankovce in podpisal. Potem sem se dvignil. »Ali bo dovolj, kaj menite?« je vprašal. Bil je kot psiček, ki maha z repom, da bi ga človek pogladil po glavi. »Za zdaj bo dovolj,« sem odgovoril. »Kaj lahko sicer še storim za vas? Sir Clinton Mann mi je pisal, naj brezpogojno ustrežem vsaki vaši želji. Vse, s čimer, vam lahko pomagam, gospod Gansert —« »Odpeljfte se zopet v Bergen in bodite pripravljeni pri telefonu. Kakšno številko imate?« »Bergen 155102.« »Prav. Ugotovite zame, kdo Je preprečil izdajo dovoljenja za izkop trupla.« »Da, storil bom. In čakal bom na vaš telefonski poziv.« Sel je za mano, ko sem stopil k vratom. »Odpeljal se bom še drevi, če vam je prav. Drevi odhaja še ladja v Balcstrand. V Balestrandu je mnogo topleje. Vi ste gotovo tukaj z vašo jahto? Ali boste odpluli v Balestrand?« »Še ne vem,« sem odgovoril. Prišel sem na neko zamisel. Na vso srečo se je odločil, da bo še danes odpotoval. »Potem bom torej, prosim, čakal na vaš klic. Vse, kar lahko storim —« »Da, poklical vas bom,« sera dejal in odšel po stopnicah na cesto. Se enkrat sem premislil vso stvar. Toda namesto, da bi bil »vil na levo k pomolu, sem se obrnil na desno in počasi odšel do cerkvice. Cerkvica je stala nekoliko oddaljena od hotela samotno na majhnem gričku. Nizko ležeče sonce je žarelo v njeni beli barvi. Bila je majhna, čedna cerkev, za njo pa se je dvigala dolga, • predora posuta dolina in še više zasneženi hribi. Odprl sem' vratca v ograji, stopal po poti do cerkve in pri tem opazoval grobove, ' mimo katerih sem šel. Na nekaterih so stali kameniti spomeniki toda večinoma so imeli bele lesene križe, na katerih so bila s črnimi črkami napisana Imena pokopanih. Nekoliko dalje sem našel, kar sera iskal — sveže pobarvan križ z imenom Bernt Olsen. €1 L Af» i««* t»■ v dok Kri*tof Dimač m*-, j* Pr. redil: Stanko SlMEN Rise: Janez' GRtDE* 13. Napel Je vse sile. V taborišču Je padel na obraz. Preteklo je dobre Četrt ure, preden je zbral toliko moči, da se je rešil oprtnlc ln vreče. Izmučenega do smrti jc našel Robert. To ga je ojunačilo. »Kar zmorejo drugI, zmoremo tudi mi,« je dejal Robertu, ki so ga trpinčili prav taki križi in težave. 14. TJsti teden je prenesel vsak dan 850 funtov miljo daleč in ori tem izgubil 15 funtov svoje tele. Ni več korakal, le noge je prest.-^ Ijal. Vse ga je bolelo. Na podplatih so se mu napravili pekoči žulji. Najhuje je trpel, ko je stopal po okroglem, izpranem kamenju na planoti Dyea. 15. Ko so prekoračili Canvon, so načrt malo spremenili. Zvedeli so, da so ob Lindermanškcin jezeru posekana poslednja drevesa, porabna za gradnjo čolnov. Brata Hal ln Robert sta se obložila s potrebnim orodjem ter odšla naprej. Stric in Kriš pa sta premišljevala, kako bosta sama vlačila prtljago. mali oglasi • "jmali1 oglasi prodam ostalo Prodam kravo, 8 mesecev brejo. - Vodico 26 1 683 Prodam nedograjeno hišo v okolici Kranja. — Naslov v oglasnem oddelku 1684 Prodam vprežno kosilnico z žetveno napravo, skoraj novo. — Naslov v oglasnem oddelku 1685 Prodam dobro ohranjen motor *DKW« — 200 ccm. — Naslov v oglasnem oddelku 1686 Prodam semenski krompir »bintje«. — Hotemože 31. 1687 Prodam kravo s teletom. — Bab-ni vrt 7. 1688 Prodam kompletni ojačalnik z magnetofonom. Primeren je za gostilniški vrt. — Naslov v oglasnem oddelku 1689 Prodam »Puchovo« moško kolo. - Zaplotnik, Tcncti.se 7, Golnik 1690 Prodam večjo količino bukovih drv. — Naslov v oglasnem oddelku 1691 Prodam osebni avtomobil »Fiat »topolino« - A (zaradi potovanja). - Demšarjevo predmestje 2, Sk. Loka 1692 Zaradi bolezni ugodno prodam motorno kolo »Jawa« — 175 ccm. - Šenčur 273 1693 Prodam kravo, ki bo v začetku maja drugič teletila. — Breg 8, Preddvor 1694 Ugodno prodam 5-AZ panjev fcbcl. — Andrej Kramar, Trg svobode 23, Tržič. 1695 Prodam pleskano spalnico — jesen ova imitacija. Kupim suhe borove in smrekove plohe. — Alojz Novak, mizar, Smledniška cesta, Kranj. 1696 Prodam voziček za dvojčka. — Peter Kalan, Voklo 89 1697 Prodam »NSU-Primo« 175 ccm. t 4000 prevoženimi km. — Mirko Butolič, Lahovče 43 1693 Ugodno prodam razieprl.ilvo mizi«, kredenco, postelji, žensko ln moško kolo. — Kranj, Titov, trg 25/1. 1699 Prodam 500 kg sena - Kranj, Ljubljanska cesta 21 (Laborc) 1700 Prodam dobro ohranjen štedilnik !n lončeno krušno peč. — Zlatnar-Jeva pot 10, Stražišče 1630 Prodam avto »TopoTino« v voznem stanju. - Gorcnjesavska cesta 1 1631 Prodam dva bika. - Britof 83 1741 Prodam seno in slamo. - Naklo 101 1715 Prodam 3-tonsko harmoniko. — Sp. Brniki 10 17!« Prodam dobro ohranjen italijanski moped »Pegasso-sport« — na tri prestave in s 5000 prevoženimi km. - Stražiška 34. Kranj 1717 Prodam lepo teliico, 6 mesecev brejo. — Orohovlje 1 1718 Prodam »leghorn« kokoši — odlične nesni 08. - Rok Cerar, Je-prca pri Medvodah 1719 Prodam -Jawo« - 250 ccm, skoraj novo in 3-tonski gumi voz -16-col. - Naslov v oglasnem oddelku 1720 Prodam dobro ohranjeno samsko pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 1721 Zaradi bolezni prodam motor »■Vespo« po zelo nizki ceni. — Milan Markovič, Staretova ul. 3, Cir-čc. 1722 kupim Kupim električno črpalko za hišni vodovod. - Franc Tavčar, Dor-farjo 6, Zabnica. 1723 Kupim rabljeni GO-litrski brzo-parilnik, v dobrem stanju. — Naslov v oglasnem odelku 1701 Kupim karambollran osebni avto. — Naslov v oglasnem odelku 1702 Iščemo pastirja za pašo živine — od srede maja do septembra. Plača po dogovoru. — Ponudbe oddati Gozdansko-kmetijski zadrugi v Cešnjici pri Železnikih 1703 Izdelujem vse vrste prevlek in naslonjačev za motorje in avtomobile. — Milojkovič, Reginčeva 2, Kranj 1704 V novem modernem obratu v Stražišču zaposlimo več delavcev Nastop službe takoj. Delavci naj bodo po možnosti Iz okoliških krajev. — Kranjske opekarne Kranj 1705 Dobro frizersko moč sprejmem po dogovoru. — Naslov v oglasnem odelku 1706 Preklicujera številko bloka 51339, izdanega v Komisijski trgovini v Kranju, z dne 21. 3. 1962 Stane Tomažič 1707 Najlepše se zahvaljujem zavarovalnici Kranj za vestno in hitro izplačano odškodnino ob požaru. Franc Jare, Sr. vas 50, Semčur 1708 V ljubezni nesrečno dekle želi poznanstva s poltenim fantom, starim od 30 do 35 let. — Oddati ponudbe v oglasni oddelek 1709 Zamenjam enodružinsko stanovanje za manjše v pritličju (zaradi bolezni). — K. K., Gorenjska cesta 7, Radovljica 1710 Ce se še niste odločili kam za 1. maj, se odločite za lepo razgledno točko v Turističnem domu Brdo pri Ljubnem. Dostop mogoč tudi z avtomobili. — Postreženl boste s prvovrstnim! domačimi pečenicaml. 1711 Stanovanje in hrano dam upokojenki za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. — Franc Ah-čin, Stari dvor 4, Skofja Loka 1712 Ana Verdir H Podbrezij 94 pre-klicujem obrekljive besede, ki sem jih izrekla o Kristini Bod-ljaj iz Podljubelja 18. 1713 Veliko izbiro švicarskih in ruskih ur — zlatnine — vseh vrst očal in zadnje modele sončnih očal, vam nudi po najbolj ugodnih cenah poslovalnica OPTIKA Krmi, Koroška Meta. 1640 Veletrgovina ►►Živila« Kranj sprejme v zaposlitev dva delavca za pomožna dela v skladišču In razvažanje blai*a strankam. Pogoj: fizično zdrav in stanujoč v bllžni Kranja. — Prija\e sprejema gornji naslov. 1644 Zidarja, veščega vseh zidarskh del sprejme takoj -Roleta - mizarstvo« Kranj. 1650 Ključavničarja, sposobnega za vodenje delavnice sprejme takoj ►♦Roleta — mizarstvo« Kranj. 1651 Valvazorjev dom pod Stolom in Roblckov dom na Begunjščici, bosta od 28. aprila 1962 dalje redno oskrbovana. — PD Radovljica. 1724 Iščem inštruktorja matematike za 6. razred osemletke. — Malči Adamič, Staneta Žagarja 6. 172") Iščem delavce, ki bi pomagal na kmetiji. - Frančiška Pavlin, Za-draga 2, Duplje. (Plača po dogovoru). 1726 Od Stražišča do pod Jošta sem izgubil otroško jopico. — Vrniti proti nagradi Kunstelju, Savska cesta 43. 1727 Oddam garažo s sobo ali brez. — Kranj, Škofjeloška cesta 57. 1728 Na dom dam delati otroške žabe. — Naslov v oglasnem oddelku. 1729 Krajevni odbor Zveze borcev Selca nad Skofjo Loko vaW k odkritju spomenika, ki bo v nedeljo, 29. aprila 1962, ob 10. uri dopoldne v Lajšali. Prevoz i/. SkoHc I/oke ob 8.1> url z rednim avtobusom do Selc in nato 1 uro peš do slavnostnega mesta. OBJAVA ►»Ob 10-letnici obstoja trgovine DELIKATESA Kranj bo 22. maja t. 1. veliko NAGRADNO ŽREBANJE kuponov, ki jih dobite pri vsakem nakupu nad 2000 din. Trgovina Delikatesa Kranj vas bo tudi v prihodnje vedno zadovoljila z bogatim izborom delikatesnega blaga po ugodnih cenah.« OBJAVA DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU razpisuje tečaj za kinooperaterje — amaterje ozkega traku. Tečaj bo vseboval teoretični in praktični del. Tečajniki se bodo usposobili za upravljanje 6 kinoprojektorjem OP-2 in KO-6, dia-projektorjem in magnetofonom. Predavanja bodo predvidoma v sredini maja 1962 v popoldanskem času. Celoten program bo zajet v 20 do 25 urah. Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, Koroška cesta 13, tel. 27-33, vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 12. maja 1962. NESREČE KONJ SE JE SPLASIL V torek, 24. aprila, ob 9.20 url je prišlo ob potoku Reka v Cerkljah do prometne nesreče. - Milan Kern iz Stiske vasi 17 je vodil vzrežni voz, na zadnjem delu pa Je sedel Janez Kern. Iz nasprotne smeri je pripeljal traktor s priko-£C0, ki ga je vodil Jože Sipic iz Gerkclj. Pri srečanju se je konj ^Plašil in zdivjal po cesti. Na ovin-i k" je^ voz zaneslo, tako da je Janez Kern omahnil z voza v potok °b časti. Pri padcu je dobil kompliciran zlom leve noge in hude Poškodbe na glavi in ostalib delih ^esa. HUDA NESREČA V ZGO^NJESAVSKI DOLINI V petek, 27. aprila, ob 4. uri zjutraj se je primerila na cesti prvega reda med vasema L*>g in Gozd-Martuljk huda prometna nesreča, ki je terjala tudi smrtno žrtev. Janez Vehar z .esenic se je z osebnim avtomobilom vračal iz Kranjske gore proti domu. Z njim 80 bili šo štirje potniki. Z3rarli prevelike hitrosti je avtomobil zaneslo s ce;te čez nasip. Pri nesre-g se je Tomaž Trojar, učitelj s koroške Bele, tako poškodoval, da jo umrl. Ostale štiri potnike so hudo poškodovane odpeljali v bolnišnico. - Ugotovljeno je bilo, da so pred tem obiskali nekatere gostinske lokale v Radovljici in na Jesenicah, pozneje pa so se odpravili še v Kranjsko goro. Nesreča se je primerila pri povratku na Jesenice. Vsi potniki so bili vinjeni. RAZPIS PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ razpisuje mesto UPRAVNEGA TAJNIKA s srednješolsko izobrazbo, izkušenostjo v planinsko-tu-ristični dejavnosti in z obvladanjem vsaj enega tujega jezika. Nastop službe in prejemki po dogovoru. Ponudbe sprejema Planinsko društvo Kranj.« OBJAVA Vpisovanje otrok v Otroški vrtec -Julke Pibcrnik« - Stanovanje skupnosti Sava - Jesenice, bo 3. in 4. maja od 8. do 17.30 ure ter 5. maia od 8. do 12. ure v vrtcu. Vpisovali bomo otroke od 2. do 15. leta starosti. Upravni odbor vrtca Bolnica za duševne bolc-zni Begunje na Gorenjskem RAZPISI prosta delovna me - FINANČNEGA KN.Tt-t oVODJE, - BOLNIČARJA, - STREŽNIKA. POGOJ: pod 1. 6rednja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse, pod 2. Delničarska šola. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe se sprejemajo do 10. maja 1962 oziroma do popolnitve. Upravni odbor podjetja V IJC^/iJ^« tovarna tekstilnih strojev in naprav Kranj razpisuje prosto delovno mesto vodje gospodarskega sektorja Pogoji: visoka ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Interesenti naj vložijo ponudbe na gornji naslov. — Razpis ostane v veljavi do zasedbe delov-nega mesta. Pn RAZPIS Razpisna komisija Sveta za šolstvo ObLO Kranj NA OBMOČJU OBČINE KRANJ RAZPISUJEMO SLEDEČA IZ-PRAZNJENA VODILNA MESTA NA ŠOLSKIH IN VZGOJNIH ZAVODIH: 1. Popolne osnovne šole: Cerklje, Tineta Terana Duplje, Gorice, Simon Jenko Kranj, Fr. Prešeren Kranj, Lucijan Seljak Kranj, St. Žagar Kranj, "predi dvor, Predoslje in Šenčur SLUŽBENO MESTO UPRAVITELJA Pogoji: profesor, predmetni učitelj ali učitelj s primerno prakso. 2. Nepopolne osnovne šole: Jezersko, Kranj - Primskovo, Mavčiče, Naklo, Olševek, Voklo, 2abnica SLUŽBENO MESTO UPRAVITELJA Pogoji: predmetni učitelj ali učitelj s primerno prakso. 3. Posebna šola v Kranju: SLUŽBENO MESTO UPRAVITELJA Pogoji: ustrezna višja ali srednja strokovna izobrazba s merno prakso. 4. Gimnazija v Kranju: SLUŽBENO MESTO RAVNATELJA Pogoji: profesor s primerno prakso. 5 Kovinarsko-elektrotehnlčni šolski center v Kranju: SLUŽBENO MESTO DIREKTORJA "Pogoji: ustrezna visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba s primerno prakso. 6. Center za izobraževanje komercialnih, ekonomskih in admini strativnih kadrov v Kranju: SLUŽBENO MESTO DIREKTORJA Pogoji: diplomiran ekonomist ali profesor s 7 Vajenska šola za pleskarsko stroko v Kranju SLU2BENO MESTO RAVNATELJA Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba s primerno «ral-c„ 8 Bolničarska šola Golnik: v Itrn° Pra^o SLUŽBENO MESTO RAVNATELJA Pogoji: ustrezna višja ali srednja strokovna merno prakso. 9 Glasbena šola Kranj: SLUŽBENO MESTO RAVNATELJA Pogoji: visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba no prakso. 10 Dijaški dom ln Vajenski dom v Kranju: SLUŽBENI MESTI UPRAVNIKOV Pogoji: ustrezna visoka, višja ali srednja izobrazba H Delavska univerza v Kranju: " SLUŽBENO MESTO UPRAVNIKA Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba, prijave za vsa v razpisu navedena službena mesta jc trebi no