igorenje/nformafor Ust za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS informatika in organizacija Leto XXI Titovo Veienje, 8. aprila 1987 Interventni zakoni zadevajo tudi Gorenje Zvezni interventni predpisi, sprejeti konec februarja 1987, usmerjajo k racionalni osebni in skupni porabi, kar neposredno zadeva tudi področje osebnih dohodkov. Osebni dohodki bodo odslej odvisni le od povečanja produktivnosti in porasta dohodka na delavca. Upoštevajoč dosežene rezultate poslovanja v prvih dveh mesecih in skladno s politiko rasti osebnih dohodkov v Gorenju SOZD ter interventnimi predpisi, se prdlaga, da se vrednost enote enostavnega dela za mesec marec ne spremeni in ostane na ravni februarja. Osebni dohodki bodo višji kot v februarju. To pa predvsem na račun večjega števila ur, oziroma dodatnih delovnih sobot. Prerazporeditev delovnih sobot v marcu in aprilu ter zadovoljitev potreb domačega trga z našimi proizvodi, nam bo glede na povečano povpraševanje in s tem ugodnejši dohodek, omogočilo izplačilo kvartalne stimulacije pri izplačilu osebnih dohodkov za april (pri izplačilu 12. maja 1987). Ta cilj pa bomo dosegli z našimi skupnimi prizadevanji in še boljšim odnosom do dela. - ..... Laser, nova pridobitev Ob koncu meseca marca 1987 so v območni enoti Iskre Delte v Titovem Velenju (bivša temeljna organizacija Proizvodnja računalniških in procesnih naprav delovne organizacije Gorenje Procesna oprema) inštalirali močnostni laser za razrez materialov. To je prvi laser domače proizvodnje Iskre Elektrooptike, Ljubljana, v Sloveniji. Pred tem je Iskra podobno napravo prodala na Kitajsko in v sosednje republike. Napravo so v prototipni delavnici Iskre Delte v Gorenju povezali z obstoječim rezkalnim strojem CNC. S tem je omogočeno računalniško vodenje in programiranje. Laser je namenjen Kadrovske vesti Delegati delavskega sveta Gorenje Procesna oprema so na 7. redni seji, ki je bila 7. aprila 1987 za predsednika poslovodnega odbora delovne organizacije Gorenje Procesna oprema imenovali dipl. inženirja strojništva Henrika Dvoršaka. Na isti seji so za člana poslovodnega odbora Gorenja Procesna oprema za področje marketinga imenovali ekonomista Ivana Kovačiča. Za člana poslovodnega odbora Gorenje Procesna oprema za področje ekonomike in financ pa je bil 7. aprila 1987 imenovan dipl. ekonomist Milan Ja-grič. razrezu pločevine, vitroplasta, plastike, sitopora, keramike, papirja, gume. lesa, ivernih plošč... „Za izdelavo manjših količin najrazličnejših polizdelkov so orodja izredno draga. Da bi se izognili tem stroškom, smo se v Gorenju Procesna oprema že pred časom odločili za nakup močnostnega laserja. Sedaj v Iskri Delti smo to napravo že preizkusili in deluje prav dobro. S tem bomo lahko storitve ponudili tudi delovnim organizacijam v Gorenju in Šaleški dolini. Seveda je namenjena za manjše serije, primerne za izdelavo prototipov najrazličnejših izdelkov.” Tako je na kratko opisal to novo pridobitev Jože Kamšak, vodja tehnične pomoči v Iskri Delti, območni enoti Titovo Velenje. Kot smo zvedeli, se za napravo zanimajo tudi v prototipni delavnici Gorenja Gospodinjski aparati. gorenje predlagaj nekaj koristnega Predlagaj nekaj koristnega! Tudi z inovacijami za dosego plana V tozdu Pralno-pomivalna tehnika je strokovna komisija že pregledala 117 inovacijskih predlogov in jih 84 sprejela, medtem ko je 33 inovacijskih predlogov zavrnila. Pečnik Franc Kaiser Franjo Kosec Franc Konstrukcija vozička za sestavo PG PS Pečnik Franc Kaiser Franc Kosec Franc Speljava sušilne peči nad žgalno pečjo Stalevski Nada Skrbič Antonija Predlog izboljšave dodatnega tehnološkega postopka lakiranja okvirja vrat PS Podkrižnik Marko 26016 1851 8.333 din 1536 8.333 din 8282 8.333 din 1851 8.333 din 1536 8.333 din 8282 8.333 din 5679 12.500 din 9726 12.500 din Reševanje problemov seta zadaj Baručič Sead Humanizacija delovnega mesta Korotačnik Marjan Izboljšava pralnega stroja Korotačnik Marjan Sevčnikar Branko 22974 7874 7874 2300 istočasno rezanje dveh enakih dimenzij na saroni 1 Jan Jože 19268 Podaljšanje transporterja kadi lužil niče za cca 30 mm Brglez Milan 46 Namestitev dvižne mize za pakiranje na klasični trak Kovačevič Zahima 14377 Ostruh Marija 15318 25.000 din 25.000 din 25.000 din 12.500 din 12.500 din 25.000 din 25.000 din ' 12.500 din 12.500 din Zamenjava nosilnih letev filca na zavorni napravi stroja GEORG Pungartnik Alojz < Pogorelc Anton Ukinitev delovnega mesta Krebl Marija Lovilec olja na stiskalnici Volk Stane Uporaba odpadnega emajla Košec Franc Glušič Andrej 5163 10639 2942 15558 8282 13715 Izdelava vodilne letve za razrez pločevine na podajalni 63 ton Golob Anton 2562 Dravinec Jože 12.500 din 12.500 din 25.000 din 25.000 din 12.500 din 12.500 din 12.500 din 12.500 din Izdelava pridržavanja na orodju distančna podložka za 615 in 402 Golob Anton 02562 Spremenjen način posnemanja robov na blokinih palicah Lavre Mihael 2374 Lavre Mihael Marovt Anton Skarlovnik Danilo Ravnanje poškodovanih kolutov Vavdi Alojz 74 3195 7583 25.000 din 8.333 din 8.333 din 8.333 din 25.000 din Prestavitev razreza pločevine iz giljotinskih Škarij na avtomatsko podajalno napravo Gomboc Ruoi 23264 8.333 din 3195 8.333 din 7314 8.333 din Skarlovnik Danilo Primon Franc Sprememba širine trakov za nosilec kadi 615 Gomboc Rudi 23264 25.000 din Sprememba nogic za ohišje PS 22880 12.500 din Cakš Ivan 6828 12.500 Izdelava kotnika za pritrditev pokrova in kotnika v enem kosu Deželak Vinko 6828 Kolenc Jože 9251 Sodobna izdelava napisnih tablic in spremne dokumentacije Strupeh Marija 6102 12.500 din 12.500 din 25.000 din Zmanjšanje števila operacije na stiskalnici za pokrov zadnje stene PS Deželak Vinko 6828 25.000 din Pritrjevanje nosilca pulta Colig Cvetka 13441 Pritrditev dozirne posode Olimpik stroja na ohišje Colig Cvetka 13441 Priprava za 100 % pregled cevk hidrostata Mihelač Štefka 949 25.000 din 25.000 din 25.000 din gorenjeg©sp@dhjsko aparati Predelava stroja za odlaganje kolobarjev pločevine na stroju GEORG Kugler Jože 10792 25.000 din Predelava osovine in pesta z nosilno z ploščo oblog sklopke in zavore Balant Marjan 2498 8.333 din Kugler Jože 10792 8.333 din Kavdik Bernard 26944 8.333 din Izdelava cevnega pralnega grelca za ogrev briz^kab. lak. PS ^ ^ KugteJože311 10792 8J333 din Pogorelc Anton 10639 8.333 din Zmanjšanje uporabe el. energije in komprimiranega zraka na liniji ohišja PS Pesjak Marjan 19255 25.000 din Nova vodila na liniji kadi (Miramondi) z ležaji Skledar Martin 8635 Goltnik Branko 14694 Izkoristek embalažnega lesa Sarman Ivan 3744 Pritrjevanje stege na kad PS Korotačnik Marjan 7874 Zapiranje dovoda zraka v halo PPT Pesjak Marjan 19255 Kavdik Bernard 25944 Zmanjšanje porabe vode za hlajenje točkalnikov Zidarn Jože 1385 Preobremenjeno delovno mesto Boškič Zorko 22158 12.500 din 12.500 25.000 din 25.000 din 12.500 din 12.500 din 25.000 din 25.000 din Kotnik za ciklopiranje transport prirezov Fidej Stanislav 9196 25.000 din Dno kadi 615 Fidej Stanislav 9196 25.000 din Podaljšanje visečega transporterja surovih polizdelkov (PS) Pečovnik Tomaž 25887 25.000 din Palete za dolge prereze v TOZD PPT Pečovnik Tomaž 25887 25.000 din Zamenjav krmilnega droga na liniji za razrez pločevine GEORG s senzorskim sistemom Marovt Matjaž 27271 25.000 din Zmanjšanje višine vleke luknje za iztok vode v kadi PS programa 600 in 800 Caks Ivan 22828 25.000 din Bombiranje pločevinskega pokrova PS Cakš Ivan 2828 25.000 din Uporaba mazalnega sistema za pločevino Cakš Ivan 22828 25.000 din Uporaba robota Goro 103 NA 2500KN stiskalnico Cakš Ivan 22828 25.000 din Ravnalna naprava Cakš Ivan 22828 Kontrola porabe energije na obstoječih osnovnih sredstev Cakš Ivan 22828 25.000 din 25.000 din Poenotenje širin prirezov za obod kadi programa 400 in 800 Cakš Ivan 22828 25.000 din Izboljšava funkcionalnosti sklopov vrat PS Petrovski Boris 3620 12.500 din Petek Milan 19605 12.500 din Tesnenje vrat PS (mala vrata) Petek Milan 19605 8.333 din Maškovšek Roman 21532 8.333 din Camloh Ciril 3620 8.333 din Način pritrjevanja kabelskega seta na zadnji strani ohišja Petek Milan 19505 8.333 din Mačkovšek Roman 21532 8.333 din Camloh Ciril Pritrjevanje nosilca pokrova Petek Milan Mačkovšek Roman Camloh Ciril Pritrjevanje stekla z zasukom Petek Milan Mačkovšek Roman Camloh Ciril 3620 8.333 din 19605 8.333 din 21532 8.333 din 3620 8.333 din 19605 8.333 din 21532 8.333 din 3620 8.333 din Varovanje nog PS proti odvitju Petek Milan Mačkovšek Roman Camloh Ciril 19605 8.333 din 21532 8.333 din 3620 8.333 din gorenje predlagaj nekaj koristnega gorenje iiiiS INOVATOR 25.000 din Priprava za pregled enosmernih kolektorskih motorjev njavz Darko 24063 Dodatek na pripavi za pregled črpalk navz Darko 24063 25.000 din Dodatek na pripravi za pregled el. ventilov Ujavž Darko 24063 25.000 din Vdelava okvirja z induktivnimi stikali za vklop in izklop odivjalnega koluta da podajalnih pripravah Pungartnik Alojz 5163 bkarlovnik Danilo 1933 Šablona za natiskanje semeringa v križ za PS Strahovnik Milan 8863 Podpečan Jože 16039 |£rata PS iz pločevine Ščitnik elektromotorja ■ Felle Bojan 22828 zmanjšanje debeline folije 18104 12.500 din 12.500 din 12.500 12.500 25.000 din 25.000 din Zamenjava vzmeti doz. posode (67280) in vijak A 3,9x9,5 C 4170 s Plastično ploščico Petrovski Boris J^očitevzgprnjB ščitne pločevine ^vtornjitizacija kontrolnega procesa Zmanjšanje števila elementov na kadi poleno Jože Pirnat Milan Obrazec VK 380 Majhenšek Silva 2626 25.000 din 17579 25.000 din 103 25.000 din 9251 12.500 6623 12.500 din 3919 25.000 din Na 1. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA, v tozdu Štedilniki kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika je strokovna komisija pregledala 163 inovacijskih predlogov. Od tega je zavrnila 38 predlogov, sprejete predloge pa smo delno objavili v prejšnjem Informatorju, preostale pa tokrat. Sprememba posode kondenzata za kompresor Rakovnik Jakob 8132 Namestitev plovca v kadi za izpirne vode ZO Vaupot Jure 12563 Namestitev luči in ogledal po nanosu laka v coni umirjanja Vaupot Jurij 12563 Pranje rokavic NADA DIMIČ Berčon Zlatko 14356 Luknanje vrat na liniji vseh tipov ZO Radič Pero 12863 Obrezovanje brusnih plošč v surovinskem oddelku Radič Pero 12863 25.000 din 25.000 din 25.000 din 25.000 din 25.000 din 25.000 din Protitočni princip hlajenja vodnega kalibratorja za profile na profilnih ekstrudorjih Krajnc Franc 3133 25.000 din Sprememba pritrjevanja nosilca kompresorja ZS ZO Krevsel Milan 16583 25.000 din Prestavitev vseh stiskalnic iz ZO v halo I Deželak Vinko 6828 25.000 din Zapiranje polnilne cevi na kompresorju z GRIP kleščami Deželak Vinko 6828 25.000 din Vlečna luknja za ojačitev zgornjega tečaja na obodih ZO Radič Pero 12863 25.000 din Poenostavljanje montaže grelne cevi z filtrom Knez Robert 8939 12.500 din Žagar Zvonimir 12984 12.500 din Lakiranje veznega in spodnjega profila z umakanjem Berčon Zlatko 14356 25.000 din Ograditev elektro magneta na dno maske za polnjenje vrat ZO Berčon Zlatko 14356 12.500 din Mrak Leopold 12.500 din Izdelava vozičkov za skladiščenje fosfatirane robe ZO Berčon Zlatko 14356 25.000 din Napeljava tople in mrzle vode na prevzem in čiščenje obrat ZO Sumah Ludvik 9088 25.000 din Namestitev dodatnega časovnega releja na vakumirkah 1., II., V Jakob Vili 21270 25.000 din Avtomatska dvižne mize pri vakumirkah Jakob Vili 21270 25.000 din Obešalo za obode z dvema kontaktoma Pavlič Vlado 17357 Zidarn Jakob 2988 Pečečnik Jože 11323 8.333 din 8.333 din 8.333 din Predlagaj nekaj koristnega! Poenotenje čelne plošče super štedilnika Jug Drago 4746 25.000 din Sprememba zračnika EVP Jug Drago 4746 25.000 din Pritrjevanje priključnih sponk namesto z met-bčnimi vijaki in maticami s samoreznimi vijaki (kniping) Jug Drago 4746 25.000 din Nosilec rampe KVPP Borovnik Dušan 10848 25.000 din Nosilne rešetke PK 05 Borovnik Dušan 10848 25.000 din Predelava nekurantnih kabeljskih setov v skl. 021 v Kurantne Hudarin Adi 6777 25.000 din Zamenjava steatitnih pečniških stikal z bakelitnimi Guček Milko 4386 8.333 din Štor Slavko 2094 8.333 din Knez Renato 22727 8.333 din Sprememba orodja za školjko vent. 500 Gračner Janez 14097 25.000 din Poenotiti prirez za profil vrat panorama 500 zg + sp„ Kovač Cedomir 4316 25.000 din Razrez stranice štedilnika za zadnjo steno 600 Kovač Cedomir 4316 25.000 din priprava za točkanje stranice štedilnika Škrinjar Milan 9294 8.333 din Konovšek Ivan 3369 8.333 din Juršič Emil 5265 8.333 din Vijačenje stropa in stranice z enakimi vijaki kot strop pečice na nosilno letev Blagovič Vera 12164 25.000 din Prestavitev vseh stiskalnic iz hale hladilnikov v halo 1 Deželak Vinko 6828 25.000 din Sprememba cevke A1 infra gorilnika P 500 Poznič Biserka 9093 25.000 din Poenotenje grmadnikov v celotni montaži za razsute predmete (matice, podložke, vijake itd.) Klug Peter 5063 25.000 din Varčevanje hladilne vode na aparatih za točkovno varjenje Konovšek Ivan 3369 12.500 din Juršič Emil 5265 12.500 din Viličarju tip EFG 06/K zamenjati izrabljena kolesa z domačimi Jeromelj Drago 19542 25.000 din Zamaknitev menjave tipa na upogibnem stroju Ribič Rajko 1496 25.000 din Predlagam, da se ves material pobira s tal Topič Nada 11920 25.000 din Navadne stoječe točkalnike zamenjati za aparate s pnevmatskim vklopom Mičič Slava 10953 25.000 din Pri planiranju točkanja pečic določiti s šifro na kateri pečici pride dodatno točkan nosilec grelca Mičič Slava 10953 25.000 din Sprememba na ščitni steni 500 V + 500 K V in na pokrovu ventilatorja Javornik Dominik 5787 25.000 din Zadnja stena navadne električne pečice brez lukenj za motor ražnja za tipe, ki motor ražnja nimajo Sila Branko 15959 25.000 din Menjava kniping vijaka M 4,2x13 z M 4,2x9,5 pri vijačenju čelne plošče zgoraj Sila Branko 15959 25.000 din Poenostavljena pritrditev čelne plošče pri šted. 500 z novim nosilcem čelne plošče Velunšek Marija 635 25.000 din ■ Novi, koristni predlogi gorenjeeteMromioto široka potrošnja Zaposleni v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja v zadnjem času izredno dobro izpolnjujejo delovni načrt, poleg tega pa razmišljajo tudi o tem, kako izboljšati delo, kaj predlagati za izboljšane delovne pogoje, kaj spremeniti, da bi bilo delo bolj učinkovito. Od vsega tega si lahko vsi obetamo gospodarsko korist. Skupno so do 4. aprila 1987 v delovni organizaciji, ki je letos prva v Gorenju pričela z akcijo Predlagaj nekaj koristnega, prejeli,! 17 inovacijskih predlogov. Danes objavljamo zadnjih trinajst predlogov od vseh doslej prejetih. Naj dodamo le to, da objavljamo vse predloge, ki jih delavci predlagajo. Od teh pa vsi tudi niso potrjeni koristni. O tem odloča komisija in bomo o tem še poročali. Pregled inovacijskih predlogov: Martin Hrastnik: Sprememba platine VTS-3 Darinka Drev: Zaščitna očala, Visoki vrtljivi stoli na kolesih Danilo Lah: Pedalo paternostra Alenka Brdnik: Prihranek cina pri vodniku za BTV mariner Darko Paradiž: Pregledno shranjevanje vzorcev v TRS Marta Areh: Pritrditev korit na police paternostra Bojan Golob: Vstavljanje SCART modula Anton Mermal: Poraba nekurantne žice pri povezavi BU-platine Srečko Friškovec: Sprememba na B-modulu Alojz Jelšnik: Posedanje embalaže BTV-Koerting Milan Zavolovšek: Sprememba funkcionalnosti ročnega vozička Matjaž Rezar: Izboljšava adapterja za T-ZF-E Platino utrip-utrip-utrip Poglabljanje medsebojnih odnosov Minulo soboto, 4. aprila, so tozd Pohištvo obiskali delavci Drvoindustrijskega kombinata iz Durdenovca. Poglabljanje poslovnih stikov, pa tudi negovanje prijateljskih vezi med delavci. Z lesnopredelovalnim kombinatom iz Slavonije v Gorenju Notranja oprema sodelujejo že vrsto let. Leta 1980 pa so z Lesnino iz Ljubljane tudi namenili sredstva za izgradnjo nove proizvodne dvorane za izdelavo masivnih vrat za kuhinjske elemente. Strojno opremo so v celoti uvozili, tovarna pa je eden najkakovostnejših proizvajalcev masivnih kuhinjskih vrat v Jugoslaviji. Kako tudi ne, saj imajo kar 80 odstotkov vseh zaposlenih visokokvalificiranih mizarjev, ponašajo pa se tudi s 115-letno tradicijo predelave lesa na tem področju. Po tokrat sklenjenem dogovoru v Gorenje Notranja oprema dobijo 40 odstotkov njihove proizvodnje, vrata za naše kuhinje G 187. Po devetih letih medsebojnega sodelovanja so se tako srečali prvič, tokrat v Titovem Velenju. Dopoldan so si gostje iz Durdenovca najprej ogledali proizvodnjo v tukajšnjem obratu Pohištvo. Tako bodo laže primerjali način in delovni postopek s tistim v svoji tovarni. Po kosilu pa so se z delavci Gorenja Notranja oprema v Rdeči dvorani najprej pomerili v malem nogometu, kjer so jih prepričljivo premagali gostitelji, čeprav je za lesarje iz Durdenovca igral tudi njihov direktor. V kegljanju na kegljišču Termoelektrarne v Šoštanju pa so bili tako med ženskami kot moškimi boljši gostje. No, nenazadnje pa športni rezultat niti ni bil najpomembnejši in ob koncu uradnega dela srečanja so se ob zvokih tamburaškega ansambla gostov poveselili prav vsi. Delavci obeh tovarn si podobnih srečanj še želijo, zato upajo, da bodo Gorenjčani še letos lahko videli, kako in s kakšnimi stroji Slovenci izdelujejo vrata za kuhinjske elemente. dr Naš pogovor S simpatijami do Gorenja Marta Klinar je doživljala rast Gorenja skupaj z možem Vinkom, enim izmed prvih enajstih delavcev Gorenja. „Ko sem prišla v Gorenje, to je bilo leta 1968, sem s simpatijami spremljala ves razvoj. V Gorenju je bil najin kruh. Doživljali smo skokovit razvoj; prav Elektroniko, kjer delam še sedaj, pa so spremljale tudi velike težave. Takšno je pač življenje. Sedaj, ko se poslavljam, lahko z zadovoljstvom zrem na prehojeno pot...” Tako je pripovedovala Marta Klinar, ki se v teh dneh poslavlja od sodelavcev v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. Po skoraj dvajsetih letih dela v Gorenju se bo starostno upokojila. „Včasih ni bilo dela, posebej ne za ženske. Doma sem bila v Paški vasi, kjer sem še sedaj, pa sem dobila priložnostno delo v Zadrugi v Šmartnem ob Paki. Kuhala sem malice, dopoldne in popoldne. Pozneje, ko se je Gorenje preselilo v lastne prostore, pa sem se tudi odločila za zaposlitev v podjetju, ki je veliko obetalo. Začela sem delati v emajlirnici štedilnikov. Ko smo zgradili nov obrat za proizvodnjo pralnih strojev, sem dobila delo pri montaži le-teh. Leta 1971 pa se je začela proizvodnja televizorjev in tako sem začela z novim delom. Sprva je bilo težko, vendar smo imeli v popoldanskem času privajalno delo. Tako sem kmalu postala sestavljalka in to delam še sedaj. Privadila sem se na različna dela pri vstavljanju platin in podsklopov...” Nazadnje smo ujeli Marto Klinar pri vstavljanju konektorjev. „V zadnjem času delamo kar dobro, proizvodnja je dobro organizirana, dela je veliko. Skoraj žal mi je, da bom zapustila Elektroniko v tem času. Obeti so dobri. Tudi odnosi v koletivu so primerni. Sodelavci se živo zanimajo za poslovanje, razumejo tudi naš položaj, znajo razmišljati. Smo pa tudi zelo delavni. To smo pokazali v času krize. Danes si vsi, skupaj z vodstvom, prizadevamo za rešitev. Uspehi so vidni...” Marta Klinar, zvesta Gorenju, je takole opisovala svoje poglede na Gorenje. Vsa leta je bila živo zainteresirana za delo in razvoj, aktivna je bila v izvršilnem odboru sindikata. „Sedaj se poslavljam kot delegatka delavskega sveta in moram reči, da mi bo kar težko zapustiti to delovno okolje...” hj Gostje iz Djurdjenovca so si z zanimanjem ogledati proizvodnjo v tozdu Pohištvo. Na kratko... Za potrebe embaliranja Izdelkov bele tehnike v obratu Embalažnica tozda Pohištvo, vsak dan naredijo iz okrog 50 m3 lesene embalaže. Lahko se pohvalijo tudi z vzorno urejenim pokritim skladiščnim prostorom. Enkratno naj bo trajno Delovni teden, v katerem so v proizvodnih tozdih delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati in v Gorenju Elektronika Široka potrošnja uvedli stoječi zajtrk za prvo izmeno, je mimo. Na kakšen sprejem je naletela uresničitev koristne pobude, lahko sklepamo iz kratkih izjav delavcev, med katerimi so vozači in stanujoči v Titovem Velenju, mladi in že dolgoletni Gorenjčani. Pavlina Modrič, tozd Štedilniki, iz Slovenske Bistrice: ..Uresničena je zelo dobra ideja, vesela sem tega, saj ob štirih zjutraj, ko se zbudim, ne pomislim na zajtrk, ker moram hitro na avtobus. Ani Krivec, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika, v Gorenju 10 let, iz Mežice: „Zelo se mi prileže, ob štirih zjutraj se začnem pripravljati na odhod v službo, ne utegnem kaj pojesti." Biba Halilovič, njena sodelavka: „Dobro je, ker ga imamo in ne bi želela, da bi ga ukinili.” „ Lija Fazlič, tozd Štedilniki: ..Prijeten je občutek, ko veš, da boš ob začetku delovnega dne zagotovo nekaj zaužil, saj v zgodnjih jutranjih urah večinoma tekmujemo s časom." Antonija Anžel, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika, v Gorenju 9 let, iz Slovenskih Konjic: ..Odlično, ker smo ga uvedli, lahko bi bil tudi krepkejši predvsem za moške. Če je treba, bi tudi pri blokih več prispevali. Le nekaj za popiti moramo poskrbeti. Dogovoriti se bomo morali o tem.” Darinka Vocovnik, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika, Gorenjčanka 17 let, iz Mislinje: „Ob petih zjutraj ne mislim na zajtrk, temveč, da čimprej pridem na avtobus. Prav je, da ga tukaj dobim in všeč mi je, ker je različen in svež." Marjeta Zalel, tozd Štedilniki iz Raven na Koroškem: ..Prezgodaj grem od doma in ne zajtrkujem, tu se mi zelo prileže in zajtrk je vsak dan drugačen. Prav je, da je zanj poskrbljeno." Milena Sevnik, tozd Zamrzovalna m hladilna tehnika, iz Velenja: Super je, doma nikoli doslej nisem zajtrkovala. Pametna odločitev. Dopolniti bi ga morali s toplim napitkom." Ivanka Kovačič iz Parlželj in Sonja Prosenjak Iz Velenja, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika sta enotnega mnenja: „Super zadeva, navdušeni sva. Vsak dan je svež in drugačen. Prej doma nikoli nisva zajtrkovali, saj je zjutraj pomembna vsaka minuta. Za napitek bo treba poskrbeti, skodelico ali kozarec pa lahko vsak od doma prinese in ima v svoji garderobni omarici. V hali je zrak suh in delavci popijejo veliko vode. Stoječi zajtrk VSI ŠE NE VEDO, IZ KATERIH SREDSTEV SE FINANCIRA Stoječi zajtrk je uveden zato, da bi pomagal zagotoviti boljše počutje naših ljudi, boljše zdravje in s tem tudi kvalitetnejše delo. Ob takšnih humanih ciljih zakon dopušča, da se stroški za zajtrk štejejo med materialne stroške. To pomeni, da zajtrka ne bomo plačevali iz naših osebnih dohodkov. „Zelo Zanimivo je, da so nekateri naši fantje prvega dne zajtrk zavrnili, češ, da jim ne gre, niso navajeni. Drug dan so se le obotavljali, sedaj ga pa z užitkom pojedo." Sonja Žilavec, tozd Galvana, 16 let v Gorenju, Iz Velenja: : .Enkratno! Doma sem včasih popila skodelico mleka, včasih pa nič. Prav rada pojem zajtrk, dober je, kak caj bi sodil zraven." Velibor Babič, tozd Galvana, leto In pol v Gorenju, Iz Velenja: , v redu je, prej doma nikoli nisem zajtrkoval, še čaj, pa bo odlično." Dva delavca tozda Galvana: „Meni je vseeno, saj sem tudi prej doma zajtrkoval. Ne morem zjutraj jesti, saj mi ne gre, caj bi pa spil, to pa!” Rezka Deželak, Elektronika Široka potrošnja, 20 let v Gorenju, Iz Vinske gore: .Izredno sem vesela, ker je uvedena pametna stvar. Navsezadnje, delavci so si to zaslužili. Včasih nismo imeli niti malice, sedaj pa tako mikaven zajtrk. Doma nikoli prej nisem zajtrkovala, le črno kavo sem popila, hvala, ker mi je ni treba več kuhati.” Melja Sertei, Elektronika Široka potrošnja, Gorenjčanka 17 let, Iz Slovenj Gradca: .Prej sem doma le čaj spila, ali pa tudi ne. Zelo prav je, da imamo stoječi zajtrk. Navadila sem se ga že in bi ga pogrešala." Roman Koprivc, Elektronika Široka potrošnja, 12 let v Gorenju, Iz Velenja: .Sedaj mi ni treba iti v jedilnico na zajtrk. Doma sem včasih kaj zaužil. Kakovost zajtrka je dobra." Edvard Kuhar, Elektrnlka Široka potrošnja, v Gorenju 3. leto, Iz Ložnice: .Pred dvemi dnevi sem prišel iz tozda Pohištvo in stoječega zajtrka tam niso uvedli. Super je, le dopolniti ga je treba s kakšno rezinico salame in čajem, delavci najbrž ne bi nasprotovali, če bi za blok prispevali 'Doe nekaj več denarja kerje zajtrk Marija Ograjensek, Elektroni Žalca: .Zelo pozdravljam uve zares dober." ektronika Široka potrošnja, v Gorenju 16 let, Iz pozdravljam uvedbo zajtrka, prileze se mi, saj zjutraj ni časa, ko moramo pripraviti otroke in hiteti na avtobus. Ker boleham na želodcu, prej sem zjutraj popila skodelico mleka, ta zajtrk pa mi še več pomeni.’' Anica Jevšenak, tozd Pralno-pomivalna tehnika, v Gorenju 15 let, iz Titovega Velenja: .Doma prej nikoli nisem zajtrkovala, malica pa je kar pozno in tešče delati ni prijetno. Bravo, lahko rečem!" Marija Rotovnik, Pralno-pomivalna tehnika, Gorenjčanka 17 let, iz Gaberk: .Bravo, čeprav sem doma vedno zajtrkovala, toda na hitrico, grižljaj dva." Marija Halteneker, Pralno-pomivalna tehnika, 16 let v Gorenju, Iz Velenja: .Zadovoljna sem, čeprav prej nisem bila navajena jesti. Zelo dober je, svež in vsak dan drugčen. Naj takšen ostane." Gašper Podsedenšek, Pralno-pomivalna tehnika, v Gorenju 19 let, iz Mozirja: .Všeč mi je. Prej sem hodil v jedilnico, sedaj mi tega ni treba več." Silvo Tajnšek, Pralno-pomivalna tehnika, 9 let v Gorenju, iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu: .Zelo koristna stvar. Pomisleke imam le glede higiene predvsem tam, kjer so dela umazana, vendar se to da urediti. Sodelavcem, ki zajtrka ne želijo, svetujem, naj ga pustijo drugim, ne pa da ga najdemo na neprimernih mestih/’ Ivo Mirkovič iz Celja in Boris Jevšenak iz Zreč, nakladalca v centralnem skladišču, Gorenje Commerce: .Delo imamo naporno, dnevno preložimo tudi do 40 ton bremena. Prav bi bilo da tudi mi uvedemo stoječi zajtrk, saj zjutraj ni časa, da gremo v jedilnico kaj pojesti, ob šestih pa v centralno skladišče, ker je kar daleč." Sodeč iz razgovorov so delavci proizvodnih tozdov Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Elektronika široka potrošnja sprejeli stoječi zajtrk z navdušenjem. Zadovoljni so z njegovo kakovostjo in pestrostjo. Enotni so tudi, da ga je treba dopolnjevati in izpopolnjevati. Prav je, da o tej koristni pridobitvi razmišljajo tudi drugod v Gorenju. dz Razdeljevanje zajtrka v tozdu Štedilniki Prejeli smo... Izpoved v verzih Naš upokojenec Jule Mlinar, doma z Belin vod, je na uredništvo Informatorja poslal daljšo pesem Skozi Gorenje, v kateri izpoveduje svoje delo, življenje, pa tudi razočaranje. Najprej je bil rudar; po sedmih dela v jami, kjer je vedno noč, mu je zmanjkalo moči in zdravja. Nato se je zaposlil v Gorenju, prekvalificiral se je za ključavničarja. Rad je pomagal sodelavkam, našel vedno toplo besedo. Pa tudi poln idej je bil in, kot opisuje, včasih so mu nadrejeni bili kar nevoščljivi za koristne predloge, izboljšave. Pritožuje se tudi, da je za delavce premalo kulture. Prav gotovo pa Ju-letova zgodba ni tako žalostna, kot jo opisuje. Sicer pa je sam priznal, da rad vzame v roke harmoniko in upam, da mu, včasih tudi ob prebiranju Informatorja, ni dolgčas. V spomin Globoko nas je pretresla vest, ko smo na začetku novega delovnega tedna zjutraj ob prihodu na delo zvedeli, da je mnogo prezgodaj ugasnilo tvoje mlado življenje. Še ne devetnajstletna si omagala, pretrgala se je nit tvojega življenja. Skoraj leto dni si bila naša sodelavka, ves čas si vestno in prizadevno opravljala svoje delo. Niti slutili nismo, kako je tvoja življenjska stiska velika. Nisi več zmogla bremena, nisi videla izhoda iz svojih težav. Tako je hotela usoda. Tvoje kratko življenje je končano. Marina, najtežje je zadnje slovo od mladega človeka, zato smo te toliko težje spremljali na zadnji poti. MARINA ERDELIČ Ne najdemo tolažilnih besed za tvoje najbližje, izrekamo jim le globoko sožalje. Pogrešali te bomo. Ne le zaradi tvoje pridnosti. Pogrešali te bomo, ker smo te imeli radi. Spomin nate bo vedno ostal med nami. Sodelavci tozda Kondenzatorji: Krepost duha in telesa MEDICINSKO PROGRAMIRANI AKTIVNI ODDIH Enoletno usmerjeno delovanje in povezovanje z dejavnostjo Društva onkoloških bolnikov iz Ljubljane so Velenjčanke uspešno sklenile 26. marca, ko so ustanovile svojo sekcijo v Titovem Velenju. Zadnji dan marca so organizirale uspel posvet v Topolšici, na katerem so sodelovale onkološke strokovnjakinje iz Ljubljane, predsednica in sekretarka Lige za borbu protiv raka iz Zagreba, avtorici knjižice Pot k okrevanju, zdravniki iz Titovega Velenja in zdravilišča Topolšica ter socialne delavke Gorenja. Kot so poudarile udeleženke posveta, pomeni ustanovitev velenjske sekcije dragoceno dejanje, ki bo pomembna opora vsem tovrstnim bolnikom tako pri prestajanju psiholoških stisk pred operacijo in pooperativ-nem okrevanju kot tudi pri hitrejšem vključevanju v življenjsko okolje ter uveljavljanju pravic do različnih medicinskih pripomočkov. Ker gre za bolezen, kot je dejala psihoonkologinja prof. Marja Strojin, ki občutno posega v bolnikovo pisho, ogroža njegovo duševno stabilnost in telesno popolnost, so srečanja, posveti in neposredni medsebojni stiki ter izmenjava izkušenj in njihova prostovoljna pomoč drugim onkološkim bolnikom več kot dragocena. Naloga tovrstnih sekcij in društev je zaščititi bolnike pred krizo, neprimernimi odnosi in odzivi življenjskega okolja, pa tudi pomagati živeti čimbolj dolgo, polno in kakovostno življenje. Na posvetu so, med drugim, predlagale, naj bi zdravniki, ki ambulantno spremljajo zdravljenje onkoloških bolnikov, tem svetovali vključevanje v sekcijo, saj bodo tako prišli do novih spoznanj o življenju in njegovi enkratnosti. Posebej so za odziv in materialno podporo hvaležne nekaterim velenjskim kolektivom, krajanom Podkraja, Kavč, Starega Velenja in posameznikom ter ansamblu Podkrajški fantje za vesel zaključek srečanja. Člani sekcije se sestajajo vsak tretji torek v mesecu ob 18. uri v sejni sobi (3. nadstropje) zdravstvenega centra v Titovem Velenju, v delo pa se lahko vključijo tako onkološki bolniki kot tudi drugi občani. dz Izobraževanje Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno IPOK-integrirano planiranje oblikovanje, upravljanje Opatija 21.-24.4.1987 " vodilnim delav Tečaj »Osnove vakuumske tehnike’’ Ljubljana 19.-21.5.1987 - vzdrževalcem in razvijalcem vakuumskih napr. Izobraževanje v funkciji inventivnega dela in tehnološ. razvoja Zagreb Tuheljske toplice 20.4.1987 21.-22.4.1987 kadrom, ki dela jo na inventivni dejavnosti, kad . ki izvajajo funkcij upravljanja in vodenja poslov, sist. in procesov Zavarovanje in varstvo računalniško zasnovanega inform. sistema Ljubljana 23.4.1987 vodjem inform. sistemov, računal, in uporabnikom Tehnike mrežnega planiranja in organizacija projektov v OZD Ljubljana 20.,21. in 22.4.1987 16.4.1987 vsem, ki se ukvar. s planiranjem, organiziranjem in vodenjem različ. projektov in tistimi, ki pri tem sodelujejo Uporaba VIDEO tehnike v poslovanju OZD Nova Gorica 22.,23.,24.4.1987 20.4.1987 uporabnikom VIDEO tehnike Tridnevni intenzivni seminar o vodenju in organizaciji skladišč Maribor 20.-22.4.1987 15.4.1987 vodjem skladiščnih enot, planerjem skldisčnih enot, skladiščnim tehnologom org. dela OZD kot udeleženec v postopku Maribor za uveljavljanje pravic invalidskega zavarovanja 14.4.1987 10.4.1987 strok, delavcem, ki jih zanimajo novosti s področja invalidskega zavarovanja Nekatera aktualna registrsko pravna vprašanja OZD in drugih subjektov vpisa Ljubljana 14.-15.4.1987 10.4.1987 pravnikom Analiza stroškov za potrebe poslovnega odločanja Bled 16.-17.4.1987 13.4.1987. planerjem, analitikom, računovodskim delavcem, samoupravnim Sistemski vidiki komunikacije v medsebojnih odnosih Ljubljana 13.4.1987 vodilnim delavcem in strokovnim svetovalcem Komuniciranje pri svetovalnem delu Ljubljana 14.4.1987 - Govorne tehnike - govorništvo Ljubljana 15.4.1987 - V službi za rekreativno in kulturno dejavnost so pripravili vse potrebno za pre-ventivno-rekreativni oddih za delavce, ki delajo na težjih pogojih dela. Letos znova v Lipik, Kjer je ponudba najugodnejša. Od 10. do 30. maja prvi dve izmeni, preostale tri pa jeseni. Delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti so doslej prijavili za medicinsko programirani aktivni oddih (MPAO) 246 delavcev. Toliko je prostih mest, kandidatov pa je prav gotovo veliko več. Pravzaprav bodo prijave sprejemali do 20. aprila 1987, izbira kandidatov pa je poverjena izvršnim odborom osnovnih organizacij sindikata in organizatorjem športne rekreacije. V posameznih tozdih že sprejemajo prijave, seveda pa je tudi to urejeno s pravilnikom. Po točkovanju imajo prednost delavci, ki delajo na težjih pogojih dela, ki so dalj časa v Gorenju, delovno uspešnejši in podobno. Cena desetdnevnega medicisn-sko programiranega aktivnega oddiha v Lipiku je 101.700 din v mesecu maju, oktobra pa bo 121.400 din. hj KANDIDATI ZA ŠTUDIJ OB DELU PREBERITE IN SE ODLOČITE! Tehniška fakulteta Maribor je za študijsko leto 1987/88 razpisala vpis za študij ob delu na Centru srednjih šol v Titovem Velenju in sicer na oddelkih za elektrotehniko, strojništvo, gradbeništvo in kemijo. Prijave lahko študentje pošljejo na Tehniško fakulteto Maribor, Smetanova ul 17 ali na Center srednjih šol - TOZD EKS, Trg mladosti 3, Titovo Velenje. Prijavite se lahko tudi v vse programe srednjega usmerjenega izobraževanja, ki jih izvaja CSS. Zadnji rok za oddajo prijav je 1. julij 1987. Ob prijavi za vpis mora kandidat predložiti naslednje dokumente: - izpisek iz rojstne matične knjige. - življenjepis, - izvirno spričevalo, - potrdilo o lastnosti delavca v združenem delu z navedbo delovne dobe in dela, - izjavo, da bo plačeval stroške sa-m oziroma izjavo organizacije združenega dela, da bo plačevala te stroške. Vse dodatne informacije dobite na Centru v tajništvu TOZD EKS, telefonska številka: 853-181. Uradne ure so tudi ob torkih od 16.-18. ure (rumena stavba). Obenem vas tudi opozarjamo na razpis šolnin za šolsko leto 1987/88, ki Je bil objavljen v deseti številki Informatorja. Prijavite se lahko do 25. aprila 1987 v Izobraževalnem centru. Predlagaj nekaj koristnega Na 1. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije ..PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA” v tozdu GALVANA, kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: Prestavitev dnevnega rezervoarja kurilnega 0|ja v prašni lakirnici Kovač Slavko 9480 25.000 din Stojalo za sežiganjp prašno lakiranih obešal Pačnik Jože 3176 25.000 din Obešala za galvansko obdelavo na liniji 1008 Pačnik Jože 3176 25.000 din Zbližanje elektrod na točkalniku za točkanje metlic iz 70 mm na 10 mm ?ajc Branko 2473 12.500 din Crep Franc 18894 12.500 din Namestitev erodiranih indikatorskih meril na vse profilirne linije - valje in nastavljive dele sistemov preoblikovanja Ramšak Marjan 7880 25.000 din Izdelava in namestitev transporterja žice iz skladalnega - transportnega vozička v avtomat za posnemanje robov in avtomat za izdelavo okvirjev ose Ramšak Marjan 7880 25.000 din Izdelava žičnih elementov za nosilne rešetke iz nekurantne žice Ramšak Marjan 7880 25.000 din Sprememba uporabe pločevine za izdelavo objemke razbremenilne naprave, šifra 45243 Jakop Avgust 9482 25.000 din Sprememba uporabe pločevine za izdelavo nosilca dovodne črpalke, šifra 42808 Jakop Avgust 9482 25.000 Uvedba transportnih vozičkov v oddelku galvanizacije - cinkanje Golob Zdravko 20110 12.500 din Slatinek Slavica 4597 12.500 din Grmadnik v delovni mizi Golob Zdravko 20110 12.500 din Slatinek Slavica 4597 12.500 din Uvedba valjčnice ali traka v žičnem oddelku Golob Zdravko 20110 12.500 din Slatinek Slavica 4597 12.500 din Uvedba lakov v prahu, ki zahtevajo nižje temperature žganja (120-150 C) Korun Marjan 3262 25.000 din Povečanje kapacitete na liniji za prašno lakiranje Leskovšek Jože 11226 25.000 din Prestavitev 55 T stiskalnic (2 kom.) - stiskalnico za obrez vodila pekve in stiskalnico za upogibanje mrež Kralj Miro 8964 12.500 din Heindl Andrej 1522 12.500 din Pranje in čiščenje brusnih trakov Vivod Iztok 3912 12.500 din Heindl Andrej 1522 12.500 din Predelava orodja za razsek in upogib elementov Kralj Miroslav 8964 25.000 din Mazanje svedra za rezanje navojev Koželjnik Jakob 24206 25.000 din Spremenjen sistem sprožilca na odvijalnem kolutu Rom Jože 23561 25.000 din Podaljšek ravnalnega vodila na olmi za ravnanje komadov Ružič Mirko 23100 25.000 din Na orodju za izdelavo tečaja sprednjega, vgraditev polkrožno vodilo Ružič Mirko 23100 25.000 din Zaščitna ograjca na zgornjem delu šablone za točkanje mešalca - metlice Pečnik Bojan 23446 25.000 din Voziček za dostavo mrež k traku v prašni lakirnici Jakop Avgust 9482 25.000 din Izdelava omejilca za nastavljanje mere za spodnji okvir košare ZO Završnik Franc 2393 25.000 din Računalniško vodenje proizvodnje žičnih izdelkov Marovt Matjaž 27271 25.000 din Športna rekreacija IZLET NA BOČ Prvi pomladanski izlet organizira Planinska sekcija Gorenja na 980 m visoki Boč, kateremu nekateri zaradi veliko obiskov pravijo tudi štajerski Triglav. Izlet bo v nedeljo, 26. aprila 1987, avtobus pa bo izpred Rdeče dvorane proti Poljčanam odpeljal ob 7. uri. Do doma na Boču je dve uri zmerne hoje, po kratkem počitku pa se bomo vzpeli tudi na vrh, kjer sta televizijski sprejemnik in oddajnik ter jeklen razglednik, visok 20 m. Želeli bi, da bi se izleta udeležilo čimveč delavcev z družinami, saj zanj ne potrebujemo posebne planinske opreme. Priporočamo lažje visoke čevlje, za pomladni čas primerno obleko ter palerino ali dežni plašč. Hrana po lastni izbiri. Za družine je izlet brezplačen, za ostale pa je cena izleta 500 dinarjev. Prijavite se pri Rezki Vocovnik v blagajni vzajemne pomoči, telefon 142. Vse planince Gorenja ponovno obveščamo, da lahko članarino za leto 1987 vplačajo v blagajni vzajemne pomoči, kjer dobijo tudi markico. Izlet na Mont Blanc bo med kolektivnim dopustom. Točnejše podatke o času izleta bomo objavili maja. Prednost pri tem izletu bodo imeli planinci, ki so se zadnji dve leti redno udeleževali akcij Planinske sekcije Gorenje. Milan Kretič Šahisti Gorenja DSSP zmagovalci Titovega pokala Konec marca so se velenjski šahisti srečali na turnirju za Titov pokal za leto 1987. Med dvanajstimi štiričlanskimi ekipami so zmagali člani Gorenja DSSP. Za zmagovalno ekipo so Igrali Goršek, Kristan, Kovač In Djordje-vlč. Vrstni red: Gorenje DSSP I. 34 1/2, Vegrad 29 1/2, RLV 29 1/2, Gorenje GA 28 1/2, REK 26 1/2, Društvo Invalidov 26, KS Gorica 19 1/2, Šoštanj 18 1/2. Gorenje DSSP II. 17, Gorenje Servis 16 1/2, Društvo upokojencev 12 1/2, CSS5 1/2. hj GENS UNA SUMUS! (Ali drugače: v ŠAH NAS ZBLIŽUJE!) S tem lepim šahovskim rekom nas naši vrli organizatorji športne In rekreativne dejavnosti vabijo na prvenstvo Gorenja v šahu za moške In ženske za leto 1987. Tekmovanje za posamično prvenstvo bo v ponedeljek, 13. apriia 1987, s pričetkom ob 16. url v prostorih naše jedilnice (Gostinska enota Gorenje). Tekmovanje bo po švicarskem sistemu, kar pomeni, da bo vsak udeleženec odigral devet kol. Pare bo določal računalnik, program pa pripravlja Danilo Zajc. Čas igranja za posamezno partijo bo 2 x 10 minut Prijavite se lahko pri svojih organizatorjih rekreacije v tozdih in delovnih skupnostih, v oddelku rekreacije (int. tel. 132-11. ATC), ali pa 15 minut pred pričetkom tekmovanja. Pa še to: najboljši trije posamezniki in posameznice bodo nagrajeni. TRADICIONALNI TEK V TOPOLŠICO Tekaška sekcija Gorenje prizadevno nadaljuje s svojo redno vadbo vsak torek In petek. Vsak mesec pa Imajo tudi tekmovanje -tek v Topolšico. Kljub slabemu vremenu so uspešno izvedli tek od Titovega Velenja do Topolšice za mesec marec 1987. Na zadnjem teku, kije štel za tekaško priznanje za leto 1987, so postali zmagovalci po posameznih starostnih kategorijah: moški do 35 let Martin Lah 60,0, moški do 40 let: Rihard Grobelnik 68,0, moški do 45 let: Hinko Jerčič 64,0, moški nad 45 let: Roman Goršek 67,0; ženske do 35 let: Edita Jerčič 74,0, ženske nad 40 let: Slavka Mijoč 82,0. Tek je kljub dežju lepo uspel. Tekmovalci so tekli od Rdeče dvorane skozi središče Titovega Velenja do Skalskega jezera, preko Skal, mimo Gaberk m Lajš do hotela Vesna v Topolšici. Proga je dolga okrog 13 km, zelo težavna, vendar izredno primerna za preizkus sposobnosti. Res je sicer, da je tek priporočljiv za tiste, ki stalno vadijo, vendar pomeni tudi izziv za vse tiste, ki se tudi sicer ukvarjajo z rekreacijo v Gorenju (mali nogomet, odbojka, namizni tenis, badminton ipd.). Seveda člani tekaške sekcije v svojem programu nimajo le tako napornih treningov, za začetnike priporočajo hojo po gozdu (na Koželj, Jakec, Senbric...), sčasoma pa vse daljše teke v naravi (po parku, okrog jezera, Konovo, Laze, Šentilj, Bevce Vinska gora...). KOLESARJI Zima je za nami in pričela se je nova sezona rekreativnega kolesarjenja. Program pomembnejših kolesarskih prireditev je izobešen v vitrini kolesarske sekcije ob vhodu v jedilnico. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji sekcije Hermanu Miklavžinu, telefon 434, II ATC, ali v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost pri Milanu Goršku, telefon 132, II. ATC. Herman Miklavžina VABIMO NA MNOŽIČNE množičnih.tekmovanj v tekih je pred vrati. Že naslednjo soboto bo v Radencih tekmovanje v maratonu, malem maratonu in rekreacijskem teku na 10 km. Vse člane tekaške sekcije in vse, ki se čutijo sposobne preteči predvidene razdalje, vabimo, da se prijavijo za tek v Radencih. Prijave do 9. aprila (int. tel. 494, II. ATC). Tekmovanje v Radencih je praznik posebne vrste, zato pričakujejo rekordno udeležbo. Ponudba je vabljiva. Seveda pa ne gre le za tekmovanje, temveč prizadevno delo skozi vse leto. Ni toliko pomemben uspeh, kot sodelovanje. Toda za sodelovanje moraš biti prav tako pripravljen. In lepo je braniti barve Gorenja tudi na teh številnih prireditvah, s katerih so se člani tekaške sekcije Gorenja že vrnili tudi s številnimi priznanji. hj Ne prezrite V stiskami doma kulture v Titovem Velenju bo v petek. 10. aprila, ob 19. uri kulturni večer Do prvih zvezd, na katerem bo Viki Grošelj predstavil dve svoji knjigi. V torek, 14. aprila, bo ob 19.30 za abonma in izven v dvorani glasbene šole klavirski koncert Dubravke Tomšič. Na programu bo imela dela Scarlattija, Beethovena in Chopina. Vstopnice po 500 dinarjev lahko dobite v domu kulture v Titovem Velenju. V četrtek, 16. aprila, bo ob 19. uri v domu kulture v Šoštanju nastop SNG Drama iz Ljubljane z delom Josepha Kesselringa Arzenik in stare čipke. Režiser je Dušan Mlakar, igrajo pa med drugimi Štefka Drolc, Tone Homar, Boris Juh, Majda Potokar in Lojze Rozman. utrip—utrip—utrip—utrip—utrip— Delegati delavskega sveta Gorenje Procesna oprema so se v torek, 7. aprila 1987 sestali na svoji 7. redni seji in med drugim obravnavali tudi nekatere naložbe ter sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Interne banke in predlog Pravilnika o gibljivem delovnem času. V tozdu Kompresorji so še predenje sonce pošteno posijalo začeli z urejanjem svoje okolice. V akciji, ki jo skupaj z mladinsko vodi sindikalna organizacija, vsako popoldne čistijo tovarniško dvorišče in urejajo tudi njegovo okolico. Posadili so nekaj novih dreves in prvič zasadili cvetje. Tovarniško dvorišče pa bodo očistili tudi industrijskih odpadkov, ki jih prej zaradi obilice snega niso mogli odvažati. Delavci tozda Komprsorji so pred kratkim na zasedanju zbora združe nega dela skupščine občine Črnomelj postavili delegatsko vprašanje. Delegati delavskega sveta Gorenje Procesna oprema so se v torek, 7 aprila 1987 sestali na svoji 7. redni seji in med drugim obravnavali tudi nekatere naložbe ter sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Interne banke in predlog Pravilnika o gibljivem delovnem času. V tozdu Kompresorji so še preden je sonce pošteno posijalo začeli z urejanjem svoje okolice. V akciji, ki jo skupaj z mladinsko vodi sindikalna organizacija, vsako popoldne čistijo tovarniško dvorišče in ureja jo tudi njegovo okolico. Posadili so nekaj novih dreves in prvič zasadili cvetje. Tovarniško dvorišče pa bodo očistili tudi industrijskih odpadkov, ki jih prej zaradi obilice snega niso mogli odvažati. Delavci tozda Kompresorji so pred kratkim na zasedanju zbora združenega dela skupščine občine Črnomelj postavili delegatsko vprašanje, zaradi Baltovega onesnaževanja zraka z železovim_prahom. Pran se vse-da na tovarniško streho tozda Kompresorji in jo nazira, sledovi se poznajo tudi na parkiranih avtomobilih in lahko si mislimo, kakšne so šele posledice tega onesnaževanja za človeka. Podobno so se delavci tozda Kompresorji spraševali že pred leti, a ni bilo pravega odziva. Tokrat pa so na črnomaljski občini že naročili meritve onesnaženosti. V tozdu Štedilniki dnevno izdelajo okrog 1750 štedilnikov, na domačem trgu pa je povpraševanje veliko in tako so potrebe znatno večje. Zagotoviti proizvodnjo več kot 2000 štedilnikov dnevno pa bo mogoče le s povečanim številom zaposlenih. Podobno kot v drugih tozdih, so tudi delavci tozda Štedilniki pohvalili s prvim aprilom uvedeno novost - stoječi zajtrk. Kot smo zvedeli, pa v tozdu razmišljajo o boljšem načinu razdeljevanja in ureditvi primernega prostora surovinskem obratu. Prejšnji teden so v tozdu Galvana,postavili nov stroj za izdelavo žičnih elementov, tekom tega tedna pa bodo ob poskusnem obratovanju še opravili potrebne postopke in meritve za usposobitev stroja za polno obratovanje z dvema orodjema. V ta stroj lahko vstavijo orodja za 14 različnih delovnih operacij. Opažajo, da žica domačega proizvajalca ne zadovoljuje tehnološkim zahtevam na novem stroju. V mesecu marcu so delavci tozda Pralno-pomivalna tehnika izdelali 18.062 pralnih strojev za izvoz in za 16,47 odstotkov presegli načrt, za domače'tržišče pa 2i.isu, oziroma 11,3 odstotkov več kot so načrtovali. Mesečni proizvodni načrt so presegli za 13,6 odstotkov. V četrtek bodo iz Gorenja odpeljali v Gorenje Bira Bihač vakuumirni stroj Termoforming, ki izdeluje vse tipe hladilniških celic in vliva plastični notranji del vrat hladilnika. Grobo in dokončno postavitev vakuumir-ke v Bihaču bodo opravili do konca naslednjega tedna, zagon proizvodnje vakuumirke predvidevajo 18. aprila. Pri celotni prestavitvi stroja sodelujeta vzdrževalca velenjskega Gorenja in Gorenja Bira, delo vodi tehnolog vzdrževanja v Gorenju Franc Bercko. vh- i„nq .rekordno proizvodnjo v mesecu marcu so delavci Gorenja Elektronika Široka potrošnja uresničili, saj so izdelali 5.168 barvnih televizorjev in 1.288 zvočnih omaric Strokovni delavci tozda Galvana so prejšnji teden obiskali zahodnonem-škega proizvajalca galvanske opreme in kemikalij, firmi Stohrer in Schmidt. Ogledali so si nove sodobne in stare obrate, v katerih so uveljavljene številne tehnološke izboljšave. Na podlagi opažanj le-teh in podrobne tehnične analize bodo skupaj s strokovnjaki teh proizvajalcev začrtali najracionalnejšo pot sanacije obstoječe, zelo zastarele opreme. V Galvani se zavedajo zahtevnosti te sanacije, še bolj pa njene nuje, saj so zahteve Gorenjevih tozdov finalnih proizvajalcev iz dneva v dan večje tako po količinah kot tudi po kakovosti njihovih izdelkov. Nasi upokojenci Marca se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo sedem delavk in delavcev. V Gorenju Gospodinjski aparati sta se v tozdu Pralno-pomivalna tehnika invalidsko upokojili Marija Belci, v Gorenju se je zaposlila avgusta 1964, in Marija Senčar, ki se je v Gorenju zaposlila junija 1969. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika se je invalidsko upokojila Marija Turnšek, v Gorenju zaposlena od februarja 1970, v tozdu Štedilniki pa prav tako invalidsko Frančiška Stusej, ki se je v Gorenju zaposlila novembra 1965. Maja 1959 se je v Gorenju zaposlila Fanika Glojek, ki se je prejšnji mesec invalidsko upokojila v Gorenju Interna banka. V tozdu Pohištvo Gorenja Notranja oprema se je starostno upokojila Jožica Mišič, v Gorenju zaposlena od marca 1974, v Gorenju Servis pa tudi starostno Anka Vrančič, ki seje v Gorenju zaposlila septembra 1976. dr Nove garderobe v tozdu Štedilniki Obnova sanitarnih prostorov v tozdu Štedilniki je v polnem teku. Pred kratkim so odprli garderobe in sanitarne prostore za moške, do prvega maja pa bi naj uredili še prostore za ženske. Novi prostori so zelo lepi in želja večine je, da bi takšni tudi ostali. Zato so se v tozdu Štedilniki odločili za nadzor in predpisali garderobni red. V času dopoldanske in popoldanske izmene skrbi za red in čistočo dežurna čistilka, v nočni izmeni pa ima ključ predpostavljeni delavec. Objava Delegati delavskega sveta tozda Galvana Gorenje Gospodinjski aparati so na svoji 17. izredni seji 31. marca 1987 obravnavali zapisnik komisije za ocenitev osnovnih sredstev ter sprejeli naslednji sklep: Tozd Galvana ostalim tozdom Gorenja Gospodinjski aparati in delovnim organizacijam Gorenje Procesna oprema, Gore- nje Notranja oprema, Gorenje Elektronika široka potrošnja ter Gorenje MGA brezplačno odstopi vrtarni stroj Bagat, inventarna številka 05 00354. ponudba velja 14 dni po objavi v Informatorju gorenje. Ce v tem času ne bo interesentov, bomo stroj prodali. Predsednik delavskega sveta tozda Galvana Jakob Avgust Malica OD četrtka do četrtka četrtek petek sobota ponedeljek torek sreda četrtek malica dieta jetrca v omaki, pire jetrca v omaki, pire dušeno kislo zelje, prekajeno praženec, kompot francoska solata, salama kisla repa, fižol mesni sir, solata svinjski zrezki v omaki, široki rezanci goveji golaž, jabolko francoska solata, salama kisla repa, pire mesni sir, solata pečen piščanec, široki rezanci goveji golaž, jabolko > IN FORMA TOR UST ZA OB VEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23.1.1974.