LUI sa koristi dalav-akagal|udatva. Dalav-ol ao opravlčani do vaaga kar productra|o.
Thia papar la davotad to tha intaraata of tha working claaa. Work-ara ara antltlad to all what thay producá.
KnwrM»K ••ooad-oiaas «altar, Deo. 6, I HUT, *l m« poai o(tlM «i Chletfo III. ander tb. Act of <'oi|fm of M »rab trd. IH79
Ofíiei: 4008 W. 31. Str., Chicap,
'Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE'
na étavilko v oklapa|u. kl aa nahala pol«g va-éaga naalova. prlUpI)«-naga apoda) ali
na ovitku. Ako (390)
la étavllka	'
teda) vam a prihodnjo itavilko naéaga liata potada naročnina. Proal-mo, ponovita tako).
Sle v. (No.) 389.
Chicago, III., 23. lebruarfa «February) 1915.
Iz)ava.
Leto (VoL) X.
Po slovenskih časopisih v Ameriki ae javljajo oklici za ustanovitev Slovenske Lige.
Predlagatelji, tu posamezne osebe, tam kak ¿no društvo, označujejo za nalogo Lige "osvooo-ditev slovenskega naroda", "narodno avtonomijo", "zdruiitev s Hrvati" i. t. d., vse brez jasne definicije in brez preciziranja pojmov. Imenujejo se častni odbori, izdajajo se znaki, zahteva se nabiranje denarja. Ljudstvu se preti, da bo odročen narodni značaj vsem, ki se ne pokore, zlasti ki ne sežejo v žep.
Vsi s to zadevo spojeni oklici mrgole bombastičnih fraz, Lzraaajo pa usmiljenja vredno nepoznavanje realnih razmer, otroško fantasterijo in brezvestno površnost. Narodu obljubujejo rešitev njegovih velikih vprašanj z enostavno depu-tacijo, ki jo bodo meni nič tebi nič poslali na prihodnjo mirovno konferenco, o kateri se nihče ne ve, kdaj da bo, kje bo, s kakšnih razmerah bo, vpričo kakšnih voinih rezultatov tx>, v kakšni sestavi bo in — če sploh bo
V nekaterih takih oklicih se izvajajo vsi sklepi iz absolutno nepotrjenih in skoraj povsem neverjetnih časnikarskih telegramov, n. pr. da so v Ljubljani katoliški duhovniki začeli krvavi nunt, da je v Zagrebu velika revolucija i. t d. Zločinska lahkoumnost, ki gradi na takih temeljih oblačne gradove, je značilna za vse te napihnjene, smešne, ime in resnost naroda blamažan izpostavljajoče akcije, ki pa imajo lahko še veliko hujše posledice, ako se dajo ljudje zapeljati ter se res vpišejo v take teatralne Lige, v katerih bodo špioni avstrijske vlade nedvomno pazno beležili imena vseh, ki bi se količkaj eksponirali in kompromitirali.
Jugoslovanska Socialistična Zveza, stoječa strogo na stališču Internacionale, dosledno torej na stališču svobode, neodvisnosti in enakopravnosti svakega naroda, se zaveda svojih dolžnosti tudi v sedanjem resnem času. Prav zato pa odločno odklanja vse igranje z narodovo usodo in energično protestira proti vsem poizkusom iz jabljanja naroda za neznane namene, v katerih je jasno le to, da se zahteva od delavskega ljud stva zopet denar.
Glavni odbor Jugoslovanske Socialistične Zveze svari vse člane in somišljenike ter splon vse misleče Jugoslovane, naj s svojimi pristopi, podpisi in prispevki ne podpirajo nobene akcije, ki je v svoji kali zgrešena in ki ne more prinesti nobenega dobrega uspeha, pač pa lahko pahne neštete eksistence v nesrečo in vrhutega prikaže ves narod v luči nezrelosti in neresnosti.
Glavni odbor Jugoslovanske Socialistične Zveze poziva naš narod v Ameriki, naj predvsem ohrani mirno kri, ki je predpogoj vsakega uspe«, nega dela. Ako nanese položaj, ki je ves šele v razvoju in doslej popolnoma izključuje vsak sklep o bodočih izpremembah v Evropi, da bo nemara mogoče kaj storiti za svobodnejše, demokratične j še razmere narodov v zmislu socialistte nega programa, ne ostane glavni odbor ne slep ne gluh, temveč je že sklenil zasledovati dogodke in zbirati materijal, ki bi eventualno mogel biti za rabo. To smatra glavni odbor že za svojo dolžnost napram Internacionali, ki bi mogla potrebovati informacij, ako bo prilika, da razglasi svoje zahteve gied* na novo koaluruntcijo in na pogoje miru.
Medtem ko zagotavlja glavni odbor'Jugo slovanski Socialistični Zvezi, njenim organizaci-iam in članom, da ne le pozna, temveč tudi vrši svoje dolžnosti in jih bo vršil do konca, protestira proti zlorabi narodovega imena za eksperimente, • ki so škodi iivi brez obzira na to, če izvirajo iz nevednosti, nepremišljenosti ali pa direktno slabih namenov.
Glavni odbor Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Svoboda od tiranstva.
Polagoma prehajajo stvari od fantastičnosti v blaznost. Kar se pripoveduje našim rojakom v Ameriki o sedanji vojni in o njenih posledicah za Jugoslovane iu kar se od njih zahteva, je tako sanjarsko zmedeno, tako skregano z resnico, z možnostjo in z zdravim razumom, da je dolžnost vsakega resno mislečega rojaka, kateremu ni narodova bodočnost le predmet smisle dražeče igre, da odločno vstane proti tem eksperimentom.
Bivši hrvaški poslanec dr. Potočnjak Je pri-šel v Ameriko, kakor pravi kot odposlanec ne-kega komiteja, ki se je ustanovil v Londonu. In v "Novcih Hrvatu", izhajajočem v Nevv Yorku, je objavil bombastičen oklic z vabilom na nekakšen kongres, ki naj bi bil 10. marca v Chi-cagi. Vse jugoslovanske organizacije naj bi poslal»* tja svojo zastopnike in lavno tako naj bi prišli posamezniki, katerih imena tehtajo.
Tega oklica nismo našli še nikjer drugod. Poznamo tudi nekoliko organizacij, ki resnično zastopajo mase naroda, a vemo, da niso bile ne vprašane, niti so dobile kakšno obvestilo ali vabilo.
Že to kaže, kako resno jemlje odposlancc ne. znanega londonskega komiteja svojo nalogo in kakšne pojiue ima o lahkopninosti in nezrelosti ameriških Jugoslovanov,
Ali dr. Franko Potočnjak j»* v svojem oklicu tiidi za filozofi ml o vojni v takem tonu, da moramo njegovo omalovažavanjc ameriških Jugoslovanov glede na njih inteligentnost prav odločno odkloniti. Taki tepci nismo v Ameriki, da bi si smel kdorkoli * dovoliti, da nam prezonnra kakršnekoli bajke za sveto resnico.
Dr. Potočnjak pravi v svojem oklicu, da se vodi v Evropi usodna vojna, odločilen boj med gerinanstvom in slovanstvoni. Kdo je dal gospodu doktorju pravico, da nas smatra za take osle? Odkod mu prihaja misel, da smo že slepi in da nam sme brezskrbno metati pesek v oči7
Besedo o boju med gernuinstvoin in slovaii-stvc.iu je izr»k»l v nemškem rnjhstagu klMtltt Bet h man Hollvveg v dobi balkanske vojne. Ali to, kar pravi Viljemov minister, za nas še davno ni sveto. Nobena beseda ne ovrže faktov, m uvelim svetu je očiten fakt, da se votli sedanja vojna v prvi vrsti med Nemčijo in Anglijo, torej plemensko med germanstvom in gernianstvom; ne vodi se pa sploh zaradi narodnih interesov in vprašanj, temveč zaradi impcralističnc ekspan-zivnosti, zaradi gospodarske hegemonije, zaradi svetovnih trgov.
Izmed germnnstva in slovanstva —- pravi dr. Frank» Potočnjak. Odkdaj jo Francija, odkaj je Japonska slovanski, in kdaj je Turčija postala germanska?
Tekom razvoja se lahko primešajo raznovrstna vprašanja, ki spremljajo imperialistične probleme. .VIi nihče ni pričel te vojne zaradi narodne svobode, zaradi osvoboditve narodov, in nikomur izmed vladajočih ni osvoboditev narodov cilj in namen vojne.
Prav v sedanjih dneh, ko segata Anglija in Nemčija po skrajnih sredstvih ugonabljanja in uničevanja, ko prihaja situacija na morju do največje napetosti, tako da niti zadnji ruski porazt ne morejo odvrniti koncentriranega zanimanja od zapada. od severnega morja in angleškega kanala, mora postati pravi pomen te gigantične, srdite. blazne borbe tudi slepcu jasen.
Nemčija na eni. Anglija na drugi strani — to sta točki, okrog kaimt. v«* -fttfa *r**rija je le ponižna dekla Nemčije, komaj boljša od druge dekle Turčije. Francija in Rusija sta trabanta Anglije, o ubogi Belgiji in ubogi Srbiji se pa komaj govori.
Dr. Franko Potočnjak pa nam prihaja pravit, da ne smemo verjeti svojim očem, ampak da se vodi gigantična vojna za nas, za Jugoslavijo, za osvoboditev Slovencev, Hrvatov in Srbov!
Potočnjakov oklic je ves prepojen s prodpo-topnim šovinizmom, katerega ravno v Ameriko
Naša kultura.
•Velik je pomen besede kultura. Vse, kar je človek v stotisočletjih ustvaril s svojimi rokami in možgani, obsega ta beseda. Vsi sadovi telesnega in duševnega dela vseh vekov in vseh narodov so kultura.
Kdor misli, da je Bog človeka ustvaril kot posebno bitje, kateremu od vsega začetka služi zemlja in ves svet od lune in solnca pa do zadnje zvezde; kdor misli, da je vsegamogočen Bog vdihnil človeku svojo dušo, ne bo nikdar mogel pravili zadostno oceniti kulture. Kaj naj pomeni največje delo, če ga je človek izvršil le kot posredovalec vsegavednega. neskončno modrega Boga, kateremu ni nič nemogoče? , ,
Velikanski pomen kulture/ more le tisti prav razumeti, kdor se je naučil moderno, prirodoslov-no misliti.
fv vemo, da se je človek nekoč pojavil na zemlji kot produkt neznansko dolgega življonske-
ga razvoja in da mu je priroda nemo ukazala: "Zdaj glej, da sam napraviš iz sebe, kar moreš!" — a da mu ni dala ne orodja ne orožja in ga ni posadila v nobeno šolo, da bi bil sprejel znanje in izkušnje dolgih preteklih dob, in če » tako mislijo pregledamo njegove velikanske pridobitve, če se spreidemo po njegovih mestih, ozremo po njegovih poljih, popeljemo po njegovih železnicah, poletimo z njegovimi samoleti v zrak, pogledamo njegove tovarne, obiščemo njegove muzeje in galerije,vseučilišča in gledališča — in prsi nam mora napolnititij spoštovanje do dela, ki je vse to ustvarilo —- takorekoč iz nič.
Iznajdbe se bodo gotovo še nadaljevale; nove železnice se bodo gradile, nove knjige pisale, avtomobili in aeroplani se bodo zboljšavali.
Naša kultura se je visoko povzpela in mi vidimo njeno višino najbolje, ker jo merimo od onega začetka, ko še ni bilo nič. Toda mi ne vidimo le njenih ogromnih bogastev, ampak vidimo tudi tiste trume, ki nosijo človeško obličje, pa- je ne uživajo.
ne bi smel prinašati s sabo. In ta slepi šovinizem ga vodi tako daleč, da vpleta v svoj oklic naravnost žaljive neresnice.
"Slobodna naša brata Kusi in Srbi vode bor-bu sa v,tokovnim našim neprijateljima,' pravi njegov manifest.
Uospod dr. Potočnjak, tako se z nami v Ameriki ne govori. Kdor nam prinaša take resnico na glavo postavljajoče fraze mračnjaškega Šovinizma na mizo, nas žali, ker nas smatra za «lusev-no impotentne.
Ni li dr. Potočnjak, ko so mu ušle te nezmi-selne besede iz peresa, začutil, kako krvavo stroga ruskemu narodu, rekoč tla je svoboden! Ne ve li dr. Potočnjak ničesar o rabeijskem carizniu, ali pa meni, da mi ne vemo ničesar o njem T Kakšna psihoza bi nam morala razdejati možgane, da bi carja, največjega zatiralca ruskega naroda, morilca najboljših ruskih mož, poškropljenega otl nog do glave z najpleinenitejšo ruško, poljsko, finsko krvjo naenkrat pozdravljali kot svojega izveliea rja in odrešeni k a in od njega pričakovali pošten namen osvoboditve t
Pa tudi o "vjekovnim našim neprijateljima" naj dr. Potočnjak molči, kadar prihaja med ameriške Jugoslovane. Kajti pozabiti ne bi smel, tla je to ljudstvo delavsko; in nikjer ne vitli tako dobro kakor v Ameriki, tla je njegov nemški m angleški, ruski in francoski tovariš v jami, v plavžu, v jeklarni enak suženj kakor on, da njegovi " vjekovni neprijatelj" niso narodi, ampak <la drži njega kakor vse druge z železno pestjo kapitalizem.
Kronani šufti v Kvropi so nagnali narod proti narodu, tla se koljejo za njihove in za kapitalistične interese. Narodi si niso napovedali vojne in si je niso želeli. Tam kjer divja vojna, se je napravila atmosfera blaznosti, v kateri se pogreza vsak mirni čut, vsako Vrezno mišljenje. Tam se kali vid in z žalostjo opazujemo, kako je marsikomu ušla pamet.
Mi smo oddaljeni otl bojišč in ta distanca nas je doslej obvarovala enake blaznosti. In nikdar ne bomo trpeli, tla bi nas in naše ljudstvo kdorkoli pahjiil v enako norost in sejal med njim seme šovinizma in nacionalnega sovraštva.
Mi ne sovražimo ne Nemca, ne Rusa, no Francoza, 110 Angleža, no Turka, ne Kitajea. Za slogo narodov se bojujemo, ki jo potrebna, da se rešijo svojih resničnih "vjekovnih neprijateljev."
Svoboda in enakopravnost našega naroda pa je ideja, katero nam ni treba šole vcepljati. Če zahtevamo svobodo za vse, jo zahtevamo tudi zase. Ali od carizma jo ne pričakujemo in tudi ne od kateregakoli imperializma. V imenu svobode so no bomo metali nobenemu despotu pod nogo, da bi pomagali ustvarjati novo tiranstvo.
Vemo, tla se z rešitvijo narodnega vprašanja no reši socialno vprašanje, ki obsega prave vzroke zatiranja in izkoriščanja. Vendar nas zanitna narodno vprašanje iu bojujemo se tudi za narodno svobodo in enakopravnost, ker vemo, da se z njo odstrani ena zapreka moti na roti nega socialnega napredka.
Niti če se realizira jugoslovanska republika, ki je naš cilj, no pričakujemo otl te stvaritve so-cialno svobode in enakopravnosti, katero tudi drugi na rodi niso dosegli s svojim zedinjenjem. Kljub temu smatramo demokratično zedinjenje Jugoslovanov za korak na poti do višjih ciljev, ki jo vreden napora.
Ali takega darila ne pričakujemo od petro-gratlskega zločinca; in boja za tak cilj nočemo začenjati z lažjo, s samoprevaro in z blatenjem drugih narodov.
oklic drja. Potočnjaka jo torej temeljito zgrešen in njegovo metodo odločno odklanjamo. Z ljudmi, ki hodijo po takih potili, se nikdar ne bomo mogli srečati. In če nam pošiljajo stokrat "od Boga zdravijo," nam ostane resnica vendar svetejša od napihnjenih fraz.
•Visoka "je kultura dvajsetega stoletja. Ali kako naj zadovoljuje človeka, ki si ni dal zrasti mreno na očeh, pa mora glodati tudi njeno nasprotno ptranT
Vseučilišča imamo, na katerih se človek lahko naužije vsega znanja vekov. Neprecenljivo duševno bogastvo jo tam našlo svoj «lom i/i vede odgovarjajo na najglobokojša vprašanja, ki jih inore izgrebsti človeški razum.	I
Ali zunaj stoji na tisočo in stotisoče ljudi, ki s») željni spoznanja, lačni pouka, pa so jim v rara zaprta.
In no znanja samega kruha, vsakdanjega najnenavatlnejšega kruha so lačni.
No le v gospodarskem, ampak tudi v duševnem oziru zijajo v naši družbi največja nasprotja, in druga niso nič manj kričeča otl prvih.
Morete.li se zadovoljiti s tako kulturo?
Visoka, bogata je kultura našega časa. Toda snoč pa dsv je slanca padla na zeleno travnike,
!
Z besedami se ogromno število ljudi tako igra kakor z žogami, in komur so ljubi paziti, bo v vsakdanjem življenju lahko opazil, da se v vseh mogočih pogovorih rabijo besede tako, kakor da sploh ne gre za to, kaj pomenijo. Zlasti nekaterim izrazom jo menda usojeno, da se zlorabljajo.
Modnj o spada svoboda.
Pa tudi ta beseda se že dolgo ni tako brezobzirno zlorabljala kakor sedaj, ko so veliki dogodki v F v ropi premnogo ljudi tako razburili in jim kri tako razgreli, tla ne morejo in no morejo trezno iu jasno misliti.
Saj je vojna res velik dogodek. In človek jo bil vedno odvisen otl razmer. Zdaj so to posebno očitno pokazuje. Ljudje, o katerih jo bilo misliti, tla so sami v sebi utrjeni kakor skala, ki se sicer tudiomaje, če pride potres, ki jo pa sicer vendar precej dober simbol stalnosti, izgubljajo svoje ravnotežje, pa govore, pišejo, deklamirajo in se prepirajo tako, kakor tla jim jo ostalo samo srce, ki vre in kipi, medtem ko jim jo iz glavo vse izpuhtelo, kàr se je prej utrdilo v njej.
V vrsto teli nadtemperamentnih ljudi spadajo tudi oni, katerim se zdaj po prsih ne razloga nič druzega kakor svoboda.
Oni niso edini, katerim se je v duši nekaj prekucnilo. Drugi govorančijo ravno tako o kulturi, o plemenskem plemstvu, o imperializmu.
Ali oni uživajo v "svobodi". Kakor da so se napili močnega vina, ki jih sicer ni vrglo v doiirij, tla bi videli belo miši plesati, ki pa jim jo razgrelo kri v žilah in se dotoknilo njihovih živcev, da so sedaj vsi izpremenjeni.
Svoboda! Vojna nam jo prinese. Že nam jo pripravljajo, samo paziti moramo, tla ne zamudi-mo trenotka, ko nam jo pomole pod nos. Nam zatiranim Slovencem in Hrvatom so zasveti sedaj bleščeča luč.
Malo tlalje otl nas govore in pojo prav tako Čehi. In dobilo bi so jih še več.
Bakhanal jo sam zase lahko prav zanimiv. Ali usoda narodov ima veliko več opraviti z najpro-zaičnojšo realnostjo kakor s slavnostmi in opojnostjo, s fantazijami in z umetnostjo.
Trezni bodimo 1
To jo .prva naloga v sedanjem času, prva, najnujnejša, najvažnejša. Trezni bodimo! In kdor se jo navžil navdušenja, naj gre najprej v sosednjo sobo in naj prespi svojo veliko ali malo pijanost in krepko naj se polije s hladno vodo. Potem še le bo sposoben ža sedanjo dni.
Svoboda !
Tristo medvedov! Kaj so topo evropsko velesilo ros za nas, z.s našo usodo, za našo bodočnost, ali kar za našo svobodo? Smo li ros še le danes prišli na svet, pa ne,vemo, kaj je "država", kaj so vlade, kaj je diplomacija? In s frazami kakšnega ministra, namenjenimi za časopisje, so bomo dali zaslepiti ?
Treznost -- ljudje božji ! Na našo svobodo mislijo odločilni faktorji sedanjo vojne prav toliko kolikor na neodvisnost Hotentotov. ( o koristi njenim interesom, jo Kusija kakor Nemčija, Anglija kakor Avstrija pripravljena, da nas pomendra, pohodi kakor črve.
Za njihove impérializme se votli vojna. In če so govori o narodih, o svobodi, o neodvisnosti v vseh vladajočih krogih, je vsaka taka beseda epitheton ornans, olepševalna fraza, kakršne so bile vedno potrebne, da so se zakrivali pravi egoistični na-meni.
Treznost! Še enkrat in še desetkrat: Treznost!
Z njo je mogoče kaj opraviti, nemara velo kaj doseči, kar bi bilo vredno nekoliko tlela in truda, s pijanostjo pa nič.
Zatorej naj umolknejo pijano besede, na tlelo pa naj gre razum.
je vso travco pomorila in to žlahtne rožico ...
V Kvropi divja vojna.
Visoka je bila kultura skoraj kakor babilonski stolp. A prišel jo sunek — in glej! -Vsa visoka stavba so je zamajala, njen največji dol loži v razvalinah. Kulturna so sredstva, kulturno je orodje, a poslužuje «o ga barbarstvo.
■Visoka je bila kultura, ali prešibka. V širino so ni razvila in trdnega temelja ni imela.
Kulturo no preklinjamo kakor mračnjaki, obračajoči neprenehoma oči nazaj. Ali nezadostna nam je. Zavarovana ni. Zato zahtevamo, da so utrdi in obvaruje napadov, ki uničujejo v kratkih tednih, kar je zgradila v stoletjih.
Pogojev zahtevamo, ki smogočijo njeno stainost. Kultura izvoljencev>mora postati kultura narodov, mora postati kultura vsega človeštva. Tisti, ki jo zgrsdo in podpirajo s svojimi ramami, morajo biti tudi njeni lastniki, uživalci in pospeševalci.
Družbo hočemo, v kateri bo to mogoče.
To jo socializem.
GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.
"O, kako ate ms počastili, milostivi gospod načelnik in vsa gospoda, <Ih ste prišli k meni! i)—o, kaj naj rečem? Le to rečem, da sem ves vesel in ds vsin je vse na razpolago, ksr se dobi pri meni. In pri meni se vse dobi. Česa »em želel ves čast Bog mi je priča —- nič drugega nisem želel, nego da vsm Se enkrat postrežem pod svojo streho."
Tako je skakaje in raahaje z rokama govoril Samoljo, rejen, majhen mož razlezb ga trebuha, ko so bili izletniki, ki jih je mimo Vilarja že vse poznal, stopili pred njegovim banom raz konje. V veliki ponižnosti je sklonil glavo in solze hvaležnosti so stopile v njegove krmežljave oči, ko je vsem po vrsti podajal desnico, držeč v levici črno čepico, kakršno nosijo pravoslavni popi.
Turek je privezal svoja konjiča v senco k plotu, drugi so jih zavedli v hlev.
"Kako je, očka Samojlovič?" je ljubeznivo vprašal načelnik.
"Nikdar še ni bilo dobro, toda z božjo pomočjo ri jem naprej."
44Narasli ste, he—he!" Načelnik mu je s kazalcem potrkal po trebuščku. "Kaj je pa z raki. ki ste mi jih obljubili? Potopili so se tu notri — a? Foter Samoljovič?" In zopet je potrkal.
"Kap naj me zadene, če vem, kani so prešli raki. Menda so jih zastrupili Bošjaki. Ako pa želite postrvic iz Oskove, polno banjo jih imam — to vam je nekaj .posebnega.
(Samojlo je ževaje nabral sline v ustih in požrl; od slasti se mu je raztopil obraz. Potem je poizkusil poskočiti, kakor bi se bila izprožila vzmet v njem, zakrilil je z rokama ter zavpil v hišo: "Ktelka, Manojko! Pridita vendar pove-selit se z menoj visoke gospode!—Kaj naj rečem? Blagoslov božji je prišel pod mojo streho".
"Tiste postrvi okupiramo mi!" je rekel Buzduga, bijoč se z bikovko po golenici.
"Vse anektiramo, kar imate!" jc pristavil Mik.
"Nadejam se, «la pri vas ne bomo stradali. Je li vaša zaloga tolika, da nas lahko preživite danes?" je vprašal pl. Pesler z izrazom zaupanja v Samojlovo skladišče.
Žid se je zgreznil v kolenih, pomolil trebušček naprej, vtaknil palca pri pazduhah za telovnik in zakrilil s prsti. "Leto dni naj ostane visoka gospoda pri meni in še ne bo konca moji zalogi t Vsa ni dobiti pri meni? Z vsem postreže Samuel Blaustift."
Pojavil se je njegov sin Maitojlo, osemnajst-letnik širokih ust iitfnahrcklih, napol odprtih ustnic, i z katerih so gledali sila beli zobje. Za njim j«' prišla na dan Kamojlova žena Ktelka, mogočna in čedno opravljena dama srednjih let, okusna, o-bila, pa vendar gibčna. Izletniki so se z njo prisrčno pozdravili, posebno pa Buzduga, ki jo je imenoval svojo bosensko majko. Samojlo je naročil sinu, naj skrbi za konje, da bodo imeli vsega dosti.
Načelnik je želel videti tisto banjo postrvi, na kar se je Samojlo zavrtel in tako naglo tekel pred družbo, da je njegov zamasljeni kaftan kar frčal za njim po zraku. Vsi so stopali za njim po stezi, ki je držala k Spreči. Prepričali so se, «la je postrvi za vso družbo več ko dovolj. Naročili so si slasten obed.
Ko so prišli zopet pred ban, sta jih pričakovala tam dva orožnika v paradi ter se spodobno javila pri načelniku in pri nadporočniku. Buzduga jima jc naročil, naj preskrbita odrtega janjea za popoldne.
Vsi izletniki so bili sveži in čili, le pl. l'ester je tožil, da si je ob stremenskih jermenih odrgnil stegna in da čuti vslcd padca s konja bolečino na strani. Poprosil jc Samojla, da mu odpre sobo, kjer bi se umil, oziroma z mrzlimi obkladki po-Madi1 .vvojc bolečine. Tako se je začela družba drobiti, (i os p a Ljubica se je ponudila, da bo sama pomagala v kuhinji, kar je bilo sprejeto s pohvalo, le Babjič je pikro omenil, da niiita kuhinj ske obleke s seboj. Buzduga je rekel, da gre po-inšpicirat svoje orožnike, Bajié in Mik sta šla s Katico ob Spreči poiskat mesta, ki bi bilo ugodno za popoldanji račji lov. K«» je Samojlo zvedel, da gre Vilar za inženirja pod Konj-planino, se je jel smuka t i krog njega. Povabil ga je, naj gre pregledat njegove shrambe, kjer ima v zalogi najrazličnejše blago za drvarsko kolonijo.
Razkazal mu je vse skladišče, odpirajoč po vrsti vreče, predale, zaboje in lonce. Povzdigoval m hvalil je blago, urno se kretajoč krog Vilarja. "Prosim, milostivi gospod, pokusite to maslo, bla-govo4ite dejati na jezik. A? Kako se to razleze iu ni atoma žarkosti ne čutite v ustih. Glejte, tu je troje vrst moke, pa poduhajte — nu! — ni dro-bee prhkosti in plesnobe ne udarja iz nje. In kako lepo Čist in trebušast je ta fižol!" Samojlo se je razburil in v jezi je poskočil. "Pa pravijo drvarji in se pritožujejo, da imam preperelo, tro-hnelo in preležano blago. O—o, milostivi gospo-din inženir — roko na srce — Bog pravični mi je priča, no — kaj naj rečem? — iz jasnega naj trešči name, bodeči osat naj mi zraste pod brado, če je kaj slabega in pokvarjenega med temi stenami."
Vilar se je ogledoval po prostoru, pripravljen, zagovarjati interes drvarjev.
"Spomladi so se pritožili v Sarajevo, na kar je prišel e. kr. polkovni zdravnik Raps — morda ira že poznate — iz Tuzle pregledat mojo zalogo. Vse je prebredel in prevrnil, vse je preduhal in pretipal — in takšen kaj ume! — pa ni bilke neužitnega ni našel. (hI nekaterega živila si je dal
napraviti jed iti čudil se je okusnosti. I)va dni mi je vizitiral. Ko je odhajal, me je potrcpal po rami, rekoč: 'Lepo izpričevalo vam napišem, gospod Blaustift!' Od takrat pride vsak mesec pretipat moge blago, in vlada ga zato plača. Kar čutil se„ od kod dobivsm takšno prežganko. "
"Verjamem, da se pri vas napravi boljša jed nego na Konj-planini: Vsekakor pa je treba, da ima težak, ki opravlja naporen posel, tečno, zadostno in ceno hrano. Cene, cene —" jc poudaril Vilar, kakor bi prehajal v opozicijo.
"Ali jaz kaj drugega trdim? Popolnoma se strinjam z.vaini, gospod inženir. Toda v dober kup hrana ne more biti, ni mogoče — Bog pravičnik! Le pomislite, kako daleč smo od železnice, kaj velja prevažanje?"
"Docela novinec nisem v Bosni, poznam že nekoliko razmere. Vozniki tukaj niso dragi".
"Pa cest ni, cest, in pota so zanemarjena. To vpliva na ceno, o—o—" Samojlo se je pogreznil v kolenih, zamahnil z rokama in odskočil od tega hudobnega človeka, ki nasprotuje visokim eenam. Stopil je za korak bliže k Vilarju. "Prosim |m>-nižno, predstavite si moje zadrege, vživite se v moje skrbi pozimi, ko je pot iz mesta zasnežena, zametana in slno takorekoč odrezani od sveta, de-lavee pa mora imeti svoj tečni in zadostni živež. Le pritrdite mi. ljubi moj gospod, tla je takrat dobava živil težavna in draga".
"To ne more priti v poštev. Bošnjak zna pre-gaziti snežene zaiuete, če so še tako debeli, ali pa |h> ovinkih si izklesati pot k vam mimo najvišje gore".
Neverni Samojlo je majal z glavo. Zdajci pa se je vzpel ter odprl nov predal. Zajel je pest riža. "Glejte, gospod inženir, kakšno blago dostavljam za delavce. Le poglejte, kakšna dolga zrnea — takole proti luči prosim kako se to sveti, kakor zvezdice na večernem nebu". Treščil je riž nazaj v predal. "Največja gospoda v Trstu ne uživa boljšega, to mi mora vsak priznati, ki se razume na riž".
"Ni moja stvar, da bi sodil. O tem naj razsodijo delavci sami in njih kuharji".
"Dovolite, gospod, da vam pokažem svojo svinjsko mast". Samojlo je priskočil te odprl velik lonec. "Veste li, na čem se pozna dobra svinjska mast ? *
Vilar j«' man i I z roko, prehajajoč v obstruk-«•ijo. "Jaz jo spoznam še le na žganeih. Tudi zdravnik s«* «t tem lahko moti. Toda zanimal se Istm za to stvar in z vso vnemo nameravam delati za blaginjo delavcev. To si zapomnite, gospod Blaustift!"
Temnega obraza je zaklepal Samojlo skladišče. Potem je vedel svojega gospoda v klet. kamor je bila vložena zaloga alkoholnih pijač. Na vse pre-tege je hvalil, trkajoč na sode, sreinska vina. in bosensko slivovko. Natočil je iz majhnega soda kozarce črnega vina ter ponudil Vilarju, naj po-kusi ; pa ta se je ubranil z izgovorom, da dopoldne nikdar ne pije. "Sicer pa tega vina nimate za drvarje?"
Samojlo se j»' široko nasmejal in se razkora-. čil, kakor bi hotel zaplesati valček; potem je vtaknil oba palca za telovnik in droinljaje z vso osme-rieo prstov po prsih, je govoril: "To je za gospodo. V Tuzli ga pijejo, včasi tudi v Sarajevu in »a gospod Bierkopf, vaš novi tovariš, ga rad srka V okolici Sremskih Karlovcev je rastlo." Po teli besedah se je nekak«» skrčil, desnico je prenesel k ustom, iztegnil palec in kazalec, kakor bi hotel priseči, ter pov-petal: "Gospodje imajo pri meni posebne cene, pol zastonj, pol tako. Imam pa še druga vina iz Vil«! «n in Seksarda v butiljkalt. \li jih smem par vtaUn'ti v torbe vašega Turka""
"Bog ne daj! Moj Turek ne pije vina."
"Za vas gi pomfse pod Konj-planino. Bog pravičnik mi je priča..* po njeni se zaspi, k;ikor bi se zazibal v Abrahamovem naro'ju Dovolite, •nllostivi gospod inženir.... midva hov»» imela toliko posla drug drugim nekaj butiljic 110... prosim.. Odmašita jih danes zveč»r /. ir<»spo«l«»ni gozdarjem Bierjcopfom in izpraznita jih na sreč« n začetek sodelovanja. Oh, Cumur-pasa, to j" poštenjak in dobrina — kdor ga ume okrepit k s'l»i".
"Lepa hvala, gospod Blaustift", je rekel Vilar z izrazom nevolje na licu. "Nikakor nočem kaj posebnega, česar nimajo delavci".
,"Vaši drvarji pijejo žganje in tega vi ne bodete".
"Onda se zadovoljim z votlo".
In skrbnega lica je zapiral Samojlo stoj liram. Za hišo je pokazal kurnik, kjer se je dolgočasilo pet pitanih puranov. Vtaknivši palca za telovnik, je zarajal pred kurnikom in pohvalil slastno puranino; pa tudi s tem ni omehčal inženirja, ki je odločno izjavil, tla bo živel z delavci in užival tisto hrano kakor oni, pa dobra bo morala biti in po primerni ceni. Samojlo je dromljal po prsih in cnomemo je majal z glavo, ker v svoji «hiši j<-obžaloval inženirja in ni verjel njegovim besedam. Jatlrno se je obrnil in šel preti hišo. Ko jc zagledal Turkova konja, kako žalostno povešata glavi, jima je velel prinesti krme. Tudi v hlev je pogledal, je li pri gosposkih konjih vse v redu.
3.
Vilar je počasi stopal skoneems hiše, ogledajo»" se po okolici, kje bi zapazil ono trojico, T?i je šla iskat prostora za račji lov. Ko je stopil izza ogla, jc videl naravnost v kuhinjo. Na odprtem oknu sta nedela tesno drug pri drugem, gledajoč v kuhinjo, pl. Pester iu nn njegovi desni gospa l jubica. Iz kuhinje je bilo slišati bobneči iflas nadporoČnika Buzdugc; gotovo je pravil nekaj zelo smešnega, ker pl. Pester se je od same za d o-voljnnsti mel na oknu, glasno se smejal, pripogi-
hal se naprej, včasi pogledal v obraz gospe, ki se je tiho hohotala, tako tla sta se tresli njeni rami. "Tu se zbijajo umazane šale", si je mislil Vilar, ko je bil zaslišal iz kuhinje glasni grohot gospe Ktclkc in je načelnik vščipnil v komolec gospo Ljubico, ki je sklonila glavo in si sramežljivo pokrila oči z roko. Ta prizor ga jč pičil. Bajič se mu je smilil. Kti bi bil prijatelj, v svesti si svoje duševne iu telesne nezmožnosti, že zrl ravnodušno na nezvestobo svoje soproge, onda bi se Vilar n č ne zgražal; kadar ptica več ne najde zrnu na severu, se preseli p«) naravnem nagonu na jug. Toda Bajičevs osebnost je visoko nadkriljcvala na-čclnikovo; bil je lepši in mlajši; Ljubica se je morala samo v nekem duševnem mraku odvrniti otl soproga in se udati onemu, ki jo je omamil z bogastvom in s svojim vplivnim dostojanstvom.
Proti poldnevu so se zbirali izletniki v banu. Prva je prihrumela Katica z novico, tla so našli zelo pripravno mesto za račji lov: kjer SpreČa teče v ovinku med travniki, kjer dela oster komolec, prav tam je lahko pristopna; tam stoje na bregu stare vrbe in jelše ter spuščajo korenine v votlo«; in travnate ruše segajo izpodjedene ob koreninah v tolmune, kjer mora kar mrgoleti rakov. Za njo jc Mik prinesel sakc za račji lov: majhne mrežice, okroglo prikrojene in privezane k železnim obročkom; nanje se dene žabji krak ali črv in kamen, da se potope.
"Ste li zacelili rane, gospod načelnik?" je sirovo vprašal Bajič, stopivši v kuhinjo. Na ženo se ni ozrl.
"Tista prokleta strenienska jermena sta mi načela kožo. Ne vem, kako po jaham nazaj", jc odgovoril pl. Pester, ževaje ob debeli smotki. Sedel je z Buzdugo pri steklenici konjaka.
"Samojlo naj te pelje nazaj", je svetoval orožniški častnik..
"To je dobra misel".
"Jermena sta vas ogulila, ker ne sedite trdno v sedlu, ampak stojite v stremenih", ga je poučil Mik.
"Vam bolje pristoja sedeti pri pisalni, pivski ali kuhinjski mizi nego na konju", ga jc pikal Bajič. "Za tlolgo ježo niste. Pod Konj-planini vas ne vzamemo s seboj, ako ne pojde z nami sanitetna patrula z nosilnico". Nihče drug bi ne smel tako vščipljivo govoriti z načelnikom; na Bajičeve zbadljivosti ni odgovarjal, le prihuljeno se je smejal, ker (»dolženega s«- je čutil pred njim.
II kosilu so sedli oživljeni, nestrpni kakor žival. Dobra volja se jc pokazala v tem, da so se začeli kepati z brisalkami. Kepanje se je nadaljevalo tudi med obedom. Ko pa je hrisalka, ki jo je Katica pomerila na Vilarja, padla na mizo in prevrnila čašieo vina, ki se je razlilo proti Ljubici, so skoraj vsi veselo zahrumeli, tla to nekaj pomeni, in Samojlo, sloneč ob steni, je zaploskal. Takrat je čemerni Bajič ostro pogledal na svakinjo, od-mignil z glavo, iu žoganje je prenehalo. Katica jc iissmešljivo napela rožnati ustnici, v razposajenosti nakrem/.ila obraz in s poluzaprtini očesom jc pokukala na zlovoljncga svaka. "Govorimo torej o čem drugem, o popoldanji zabavi, najprej pa o žabah in črvih, ki so nam potrebni za račji lov". In razdelila je vloge: načelnik in Buzduga poj-deta lovit žabe. Mik naj uredi svoje sake, ona z Vilarjein nabere črvov, orožniki naj preskrbe, zakolje jo in odero janjea. Sklenili so, da precej po kosilu nastavijo rakom, potem poigrajo z. žogo, zaplešejo kolo, pred odhodom speko janjea.
Zdajci je viknila Katica: "Poglejte, gospoda kaludjer Milošcvič gre mimo. Naaujmo si pepela na grešne glave!" Vsi so pogledali na pot, po kateri jc proti banu korakal velik, mlad mož, širokih pleč, lepe črne brade, kodrastih las, kakršne nosijo pravoslavni svečeniki; štrleli so mu na vseh straneh izpotl črne čepice. Obut je bil v «-panke in oblečen v bosenske čakšire, ki so zgoraj zelo ohlapne, pod kolenom pa ozke. Samozavestno je šel, mahajc z levico, ki je držala debelo grčaVo palico; desnico Je imel obvezano in nesel jo je na črni ruti, privezani krog vratu. Mladostna gibčnost se je kazala v njegovih korakih. Prišedši pred lian, se je pridružil Vilarjcvemu Turku, ki je čepel v senci, luščil trdo kuhano jajce in pri-grizal kruh. Pocenil je k Turku.
"Na te^a pazite, gospod inženir, ker ta seje nezadovoljnost v delavskem taboru", je rekel Sa-i.iojlo, ki j" v k"Ui «obe odpiral buteljke. ."Sitnosti je delal gospodu gozdarju in tudi vi boste spoznali njegovo delovanje. < Mi jc zakrivil, tla zahtevajo delavci nemogočih stvari. Milostivcga gospoda načelnika vprašajte, ako ne verjamete meni."
Pl. Pester je prikimal, rekoč: "Ako se pojavijo še kdaj nemiri na Konj-planini, poprosim za pol bataljona vojakov, in onda poteče kri. Neredov mora biti v Bosni konec, ker vsa Evropa gleda na naše kulturno delo".
Tudi Buzduga je stopil na Samojlovo stran z. besedami: "Milošcvič jc prvi podpihovalee tega okraja in vclcizdajnik. O, dobro ga poznani. Zaznamovali smo ga že, da bo dolgo pomnil. Bujna, smela glava, ki ne umrje navadne smrti".
Načelnik se je obrnil k Vilarju z glasom, iz katerega je zvenel blag pouk in rahla grožnja. "Prosim, imajo li drvarji težko delo? Ves božji dan pod milim nebom na zdravem zraku, poleti v prijetni senci, po zimi v zatišju gostega gozda; škodljivega prahu ni, nevarnih plinov ni. Povsod okoli samo fantastno veličastvo pragozda. In vedno imajo primerne odmore za uživanje hrane. Njih tlelo se nikakor ne da primerjati z delom v rudnikih globoko poti zemljo. Res imajo naši se-kači poleti več delavnih ur na dan nego rudokopi, zato pa po zimi večjidel spe. In vlada jih vedno enako plačuje z isto plačo kakor delavce v premogovnikih. Na njih pritožbe treba zreti s povečevalnim steklom, vse okolnosti treba vpoštevati, trmoglavost pa krotiti s primernimi sredstvi. Že sem mislil o tem, ali bi ne prctUagal, da se nastavijo orožniki kje v bližini delavskega tabora".
Samojlo se je pri teh besedah zadovoljno muzal ter pritrjeval z glavo, Vilar pa je odgovoril: "Nadejam se, da bomo izhajali brez orožnikov".
"Brez orožnikov ne pojde. Gospod inženir še ne pozna razmer v Bosni", je rekel Buzduga.
"Težko in nevarno je delo tudi v gozdu Kaj drugega je, vihteti sekiro, kaj drugega, vihteti pero. Vsekakor bi mislil, ds morajo biti drvarji zadovoljni s svojim zaslužkom, ki ga polovico lahko tlenejo na stran, ker bivajo daleč od ntesta in se ne morejo udeleževati potratnih zabav. Moja skrb bo, da jih navajam k varčnosti, da vsak spravlja sedaj, ko ima. Malo k malemu da mnogo, in vsak mora imeti majhno premoženje, kadar zapusti Konj-planino".
"Gotovo sc prevarite, gospod inženir! Poznam drvarje, skromno ne marajo živeti, za gosposko mizo bi sedeli", je dejal Samojlo, prijazno sc smejoč načelniku v obraz.
"Kolikor je v moji moči, bom izku&al, tla jih odvadim potrate. Z malim naj izhaja težak in o svoji prihodnjosti naj misli. Blagostanje treba širiti s treznostjo, štedljivostjo in modrim gospodarstvom. Iz blagostanja se rodi svoboda".
S prezirnim izrazom sc je posmejal načelnik. "Utesnili mu boste osebno svobodo, ako nadzorujete krompir v njegovi skledi. Naj je, kar hoče in za kolikor mu nese. Enemu ugaja to, drugemu ono in nihče si ne da kratiti pravice do izbire. V tej pravici naj ima svojo svobodo. Druge svobode za takšne ljudi ne poznani. Dclavcc naj se pita, naj sc redi, v nedeljo naj sc napije, ker sit nam ni nevaren. Bati se ga je tedaj, ko začne premišljevati o svoji prihodnjosti iu zanjo varčevati. Takrat sc mu zdi, tla vse premalo zasluži, takrat se začne upor". Pl. Pester v Bosni besedice "svoboda" ni rad slišal, dasi jc stal na Dunaju v vrstah liberalne stranke.
Vilaj- je prikimal, čeprav v srcu ni soglašal. Molčal je, ker je vedel, da pri teh trdosrčnih in razvratnih ljudeh nič lic zaleže beseda ljubezni do siromaka. Pol osato je gletlal na načelnika, ki si je slabovoljen zataknil brisalko za telovnik ter sc lotil piščanca, svetečega sc v rumeni tolšči. Bil je pač agresivna natura, toda običajna pravila vljudnosti so mu branila, obelodaniti že danes svoje nazore, ki v tej družbi gotovo zadenejo na odpor. Po vsem, kar je slišal, je spoznal, <ia delavci niso zadovoljni. Ako je tako, jim pomore, kolikor je v njegovi moči. Čemu razvijati teorije, dokler ni pokazal dela! V začetku je bila praksa, potem so se razvile teorije. Obirajoč piščanca, se je z.azrl skozi okno na ona dva, ki sta čepela zunaj ob meji, na svojega Turka in na Miloše viča, ki je privlekel izza pasu kosce' sira in kos kruha ter pričel skromni obed. Na jezik so mu silile goiostssnc besede: Kadar bosta tudi ona dva ob meji sedela za našo bogato obloženo mizo, takrat zavlada v Bosni blagostanje in svoboda — pa jih ni izgovoril. Takšni so bili nazori mladega Vilarji. Štel je šele 26 let.
Obed j«' trajal samo eno uro, potem se je družba dvignila in odpravila na rake. Ob meji sta še vedpo čepela Turek in Milošcvič, pušeč svalčiee in pijoč črno kavo, katero jinia je donašal Ma-nojlo.
'Hej Ture in ti kaludjer, idita in nalovi nam žab!" jima je zaklical Buzduga, stopivši na pot.
Turek je skomizgnil z ramama in razprostrl roki, kakor bi hotel objeti pol Bosne. "Gospo-tline, kje s«» tukaj žabe?"
."Na njih sediš, lena para! Vsenaokrog močvirnato, pa bi žab ne bilo. No iu ti Miloševi«; — se li m- moreš dvignuti?"
"Ako te po obilnem obedu mikajo še žabe, nalovi si jih sam! V s«' polno jih je v lužah po travnikih. Kt i! * *
Buzduga je z bikovko požugal. "Čakaj, ka-ludjer, enkrat si se nam izmuznil, drugikrat ne uideš. Les za tvoja vešala ne bo več dolgo rastel".
Niso šli <!<»lg<» ob Spreči, ko nalete ob grapi na štiri dečke; trije so bili praznično oblečeni, eden je pohajal iz ciganstva. "Alo, otroci, nalovite nam žab in črvov! Poiščite po lužah!" je viknil Mik.
"Ne smemo šlapati trave. Razjezil bi sc lastnik travnikov", je ugovarjal najstarejši deček.
"('emu ste pa tlo zdaj šlapali — ušivci, a?" je zagrntel Buzduga in pogrozil z bikovko. Stopil j«' bliže in prijel onega paglavca za uho rekoč: "Si razumel? Črvov in žab prinesite! Ako ne, pridejo zaptij«' po tebe in po tvojega kneza. Žrla dosta žabe in «"rve, ako jih moram sam nabirati. Si slišal?"
Otroci so ostolbeneli in zazijali. "Le pohitite, otročaji! Tja k Spreči prinesite, na ovinek! Za vsak komad dobite novčič", je nežno zalepetala gospa Ljubica, in drobnjav sc j«« v diru spustila po travniku.
Družba je legla v senco po travi, da mirno prebavi (»bed, oziroma ga nadaljuje p<»d milim nebom. Samojlo j«' prinesel za njo veliko čutaro vina, gospa Ktelka v jerbasu peciva in čašice, Matiojlo pa ponovno črne kave. Takrat je šel mimo* po poti Milošcvič. Z vzbočenimi prsmi jc Sel, gledaje visoko predse. Solnee mu je sijalo o«l strani v obraz, na katerem s«> je kazal cvet mladosti in izraz, možatosti obenem.
"Lep človek", je izprcgovoril pl. Pester.
"Tip Srba," je rekel Bajič.
"Ponosno gre, kakor bi bila vsa B«»sna njegova," je menil Mik.
"Zlovoljcn človek je, in takemu je vsaka stvar dobra, da jo zabrusi nam ali neljubemu človeku v obraz. Glejte, ž«1 v njegovi hoji je nekaj agitatorskega. Tega imam na piki. Šel bi človek in mu podstavil nogo, da s«« njegova izzivalnost prevrne v prah," se je hudoval Buzduga.
"Čemu vzeti človeka na muho, o katerem ni dokazano, tla j«» hudoben. Sodišče mu ni moiflo «b» živega", je rekel Bajič.
j "Dokazano jc, da s<< njegovo mišljenje ne strinja z našim redom, da je nczadovoljncž, mal-kontent prve vrste. Jaz bi vse ljudi njegovih misli «lnI obesiti, ne- postreliti, ker smrt iz puške sni s t raj«» za junaško".
(Nadaljevanje.)
a-
HI
Si
Avstr, Slovensko
14. jtBurvi« IMi.
Bol. Pod. Društvi»
UkorportraM M. f»bn»» • IMS V ërtovi Ku*i
Sedež: Frentenac, Kais.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MEAT1N OBERŽAN, Box 72, B. Mineral, Kana. Podpreda.: JOHN GORSEK.Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breazy Hill, Mulberry, Kant Blagajnik: FRANK STARClC.Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kami
NADZORNIKI:
PONG RAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kama ANTON KOTZMAN, Froateaac, K ana.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK 8TUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac, Kana. liprejamna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vm dopisi se naj blagovelije pošiljati, ft tajmikm. Tea denarne pofcljatve pa ffl blagajaik«.
NAZAJ V BARBARIZEM
Korespondent United P.esse poroča iz Pariza, da vse, kar se zdaj godi iu kar se je že zgodilo do danes v evropski klavnici, ni ¿e niti senca tega, kar pride.
Svet ni se nikdar videl niti slišal o tako strašnem klanju, kakršno še le pride letos v maju. To, o čemer danes čitaino, so samo majhne praske v primeri s strašnimi bitkami in krvoprelit-jem, ki ae pripravlja za spomlad Obe strani hitita s pripravami. Francozi, Angleži in Rusi se zdaj pozimi vojskujejo le toliko, da obdrže važne postojanke, toda ve likanski napad na Nemce se prične, ko skopni sneg in obzeleui na rava. Tedaj — pravijo — bodo divjale bitke miljonov, stotisoči bodo padali, kri bo tekla v rekah.
Na drugi strani pravijo Nemci ravnotako. Vso zimo delajo silne priprave za generalni naval na vseh frontah, ki ga pričtio spomladi.
Tako poročajo. .
Torej vesoljno klanje se le prišle. Svet nirea še dovolj mrzlice, nima dovolj trepeta — se več pride.
Miljoni, ki so zakopani v jarkih na Francoskem in na Poljskem, so že danes — zveri. Iz poročil korespondentov, ki obiskujejo bojne linije na vseh bojiščih, je posneti resnični položaj ljudi-zveri. Francoski in angleški vojaki so že popolnoma podivjali. V šestih mesecih neprestanega klanja, ležanja na prostem v jarkih, v atmosferi dima. krvi, med kupi mrličev — so o-<lreveneli za vsak človeški čut. U-inazani, blatni, poraščeni na obra-% zih, sestradani, prezebli, privajeni surovega posla, neobčutljivi za strašno grmenje topov — drve naprej in nazaj z ene samo mislijo, z enim samim inštinktom: ubijati, zadajati smrt... To več niso ljudje. Tudi barbare so že prekosili... Zdaj so samo še napol divjaki in napol zveri.
In na drugi strani stnlno daljave, v nemških jarkih je ravno tako. Tam so tudi nepregledni čete drugih ljudi-zveri, podivjanih, umazanih, razcapanih, po besnelih in odrevenelih zn vsak sled humanitete. Leže v zemlji, streljajo, stradajo, kolnejo — drve naprej in spet nazaj, padnjo, mažejo se s krvjo, plazijo se po mrličih ...
In na Poljskem, v (laliciji, v Karpatih — povsod zopet tako.
Amnak — to še ni dovolj. Pra-vi satan Se le pride na spomlad .. .
Kultura — civilizacija? Jokaj, plakaj človek!
S kajzerji in carji na čelu je Evropa že primarširala v predpe-kel barbarizma — še več — zver-stva.
•
Bil je rojak (pravzaprav je še danes), ki je v svoji stari domovini užival vse rajske dobrote Lepo se mu je godilo v svobodni Avstriji, v kateri se Se danes cedi med in mleko (!), in vsak dan ie hvalil Boga in presvitlega cesarja zs velike dobrote. Naenkrat se je pa rojaku zahotelo, da si ogleda grdo Ameriko. Tn res jo potegne čez lužo; presvitli cesar mu je pa menda plačal šifkarto! Pri-šel ie semkaj V»mo zaradi športa,
zaradi lepšega iu samo zaradi športa je eno leto "švical v kol majni", samo zaradi športa je drugo leto mazal s sajami pri "farnezu", samo zaradi lepšega je tretje leto lomil kosti v "open-hartu", samo za šport je četrto leto brez dela "bumal" na karah na farme in samo zaradi lepšega si je peto leto zrahljal roko in nogo v "goM-majni" ter preležal šest mesecev v "špitalu". Vse samo zaradi lepšega in za športi In končno je ta rojak — kateremu "ni bilo treba iti v Ameriko" ker je v svobodni Avstriji in pod presvitlim cesarjem užival vse ne Inske dobrote — zaklieal med amerikanski svet: "Živel nat presvitli, katoliški, habsburško lotarinški Francek Jožek! Kdor rojakov z mano tako ne vpije zasluži, da gre na gavge ali pa noriftmeo!" Večna Isavn temu rojaku!
Francjožef ima še veliko več t;»k i h r^kov junakov v Ameriki. Zato pa tako slavno zmaguje ns bojiščih! Kako vraga bo zmagoval, če so pa njegovi najboljši junaki v Ameriki? Tukaj lahko vpijejo "Živio, Živro!", ali ta "živio" ne ubije niti ene same ruske podgane, kaui bi še kozaka. Francjožef pa potrebuje živega jimaka s kostmi in kožo, ue pa same zijajoče udanosti in živiokli-cev; presvitli cesar hoče, d« junaki zanj zmrzujejo v Karpatih in na Poljskem, da lomijo s\(£e kosti... Hej, vi avstrijski junaki! Nazaj v Avstrijo! Saj vendar znate, kolika slast in nebeška radost je ?— — zmrzniti za pre-svitlega cesarja kje k kakšnem jarku na Poljskem!
Dokler so pa avstrijski junaki še tukaj, bi bilo dobro poizvedeti. da li imajo ameriške državljanske papirje. .Mi sicer ne maramo tolmačiti ameriškega patriotizma, vendar se nam pa zdi, da imi-grant, ki se odreče vsaki zvestobi ali podnništvu prešnjega monarha, kadar prejme državljanski papir, in če potem še kaže prismojeno udu nos t do "preavitlega cesarja", ni posebno zaželjen državljan ameriške republike. •
"Naprej z božjo pomočjo za svobodo Slovenije!" kliče nekdo v (i. N.^Ali nima Bog že dovolj posla? Ali ne pomaga z vsemi št i rimi kajzerovi armadi pri goro-stasnem kan ju? Citajte, kaj je izjavil kardinal v Kelmorajnu.) In Francozi, Angleži, Rusi in Turki tudi čuka jo Boga na svojo stran da jim pomaga. Kje ima torej čas in priliko, da bi še pomagal ubogim, zatiranim Slovencem? Kajzer je popolnoma monopoli-ziral Boga in božja pomoč za svobodo Slovenije je torej izključe na. Slovenci si morajo pomauati
sami — ako imajo dovolj korajže. •
Poročilo se glasi, da so pri mnogih vetih nemških vojakih na Francoskem našli tiskane molitvice, ki so jih nosili bojevniki kulturnega (!) kajzerja na prsih v živi veri, da jih dotični papir obvaruje k rogelj in bajonetov. Kljub temu — i seveda! — so pa padli sovražniku v roke. Kajzer-jevi mameluki pa Se vedno vpijejo, da vodijo vojno v obrambo civilizacije in kulture k-u-l-t-u-r-e!
Angleži ne morejo poročati o slavnih zmagah na debelo, kakor to delajo kutltuuurui kajzerovci toda molčati pa ne morejo o po-jedinih slučajih "junaštva." Tako so poslali med svet novico o nekem Škotu, ki je baje stekel naprej iz bojne linije, vdrl v neko hišo na sovražnikovi fronti in z bajonetom prebodel osem Nemcev — zraven je pa kadil slavno škotsko pipico iz gline, tako je bil namreč hladen!...Hlava komur slava! Noviua je kajpak zapečatena s tem, da je dotični "junak" dobil imenitno medaljo Nam se pa zdi, da bi mora! .dohiti medaljo dotičnik, ki je to novico spisal in posial po hrzojavu. Kajti, čeprav je novica lahko neresnična, vendar je lepo spečena,
•
Kajzerovci so ustavili belgijski časopis "Gazet van Antwerpen" za mesec dni za to. ker je poročal čisto resnico, «le avstrijska armada ni še do danes izvojevala nobene zmage, čeprav je že pol leta na bojišču. Med tem pa kajzerovci poročajo o strašni cenzuri
in zatiranju časopisju, v Rusiji.
*
Nizozemski časopis "l)agljad voor Holland" poroča, da je ne ki fi.jakar v Berlinu dobil dve le ti zapora, ker se je na glaz zgražal nad početjem nemških čet v Belgiji. To ni nič. Mi se čudi mo, da ni bil ustreljen. Med tem pa kajzerovci poročajo o strašnih grozotah v nekulturni, barbarski Rusiji.
•
Ce je bila resnica; da je neki duhovnik v Ljubljani vodil upor in naskok na palačo deželnega predsednika — kakor so nam blagovolili sporočiti iz Švice — potem je kajzer nedvomno že poslal svoj mogočni ukaz iz Berlina, da mora dotični duhovnik viseti za pete, ako se ni poprej t zemljo vdrl. Zakaj ni dotieni duhoven izzval revolucije pred šestimi meseci, ko je bila napovedana prva mobilizacija in ko je bila Ljubljana polna rezervistov? Zakaj jim ni takrat povedal, da naj ostanejo doma in čuvajo svobodo Slovenije proti navalu Nemcev? Ja — ali niso takrat poročali iz Ljub Ijane, «In j*' častita duhovščina blagoslavljata čete "vrlih kranjskih fantov''
•
Kajzer ima veliko zalogo gnilih princev in v to zalego se lahko šteje tudi habsburška cesarska uolazen. Sedaj je počila vest, da bodo enega iz te zalege naredili za poljskega kralja v Ktakovu. Kaka srefa z« Poljake! Zasijala jim bo kultuuuuura! Imenitna je kajzerjeva kultura! Ako zmaga kajzer na celi črti, tedaj bodo vsi princi iz hohenzollernsko-habsbur-ške zaloge dobili kraljevske službe. Cehi bodo dobili enega idi-jota, Madjari in Slovaki kakšnega homoseksualca, Srbi zopet e-nega klovna, Francozi drugega krofovca in morda dobe tudi Slovenci in Hrvatje kakega sifilitika, ki bo kronan s slavno hrvatsko krono v Zagrebu. Zares, napredek bo velikanski!
Nemški kardinal v Monakovem ie izjavil, da je belgijski kardinal Mercier naredil neumnost, ker je pozival belgijske katoličane, da naj bodo zvesti le svojemu kralju ne pa kajzerju. Obenem pravi monakovski kardinal, da so Nem ei imeli prav, ko so bombardirali remsko katedralo, kajti cerkev, katera se ob času vojne zlorabi v militaristične svrhe, da prenena biti cerkev. Nadškof v Kelmoraj nu je pa izjavil, da je ves napor zaveznikov zastonj, ker Bog da je popolnoma na strani Nemcev in samo njim pomaga. Čudna so danes pota katoličanstva!
STROGO PO KRISTOVIH BESE DAH
V	ljubljanskih časopisih se na haja čisto kratka vest:
"Samostan kartuzijaneev v I'll* terjali je podpisal 10 000 kron vojnega posojila."
Drobna, majhna vest — ali človek je veiular ne bi smel prezreti. Veliko manj zanimivega se opisuje na dolgo in široko, veliko manj pikantnega požirajo čitatelji velikih časopisov z naslado.
Samostan kartuzijaneev v Ple-terjah! Samostan	samoten
stan - dom samotarjev. Najprej je bilo puščavništvo. Človek je odšel v hribe, v gozd, v puščave, daleč proč od ljudi; zapustil je svet, «la bi s«' popolnoma posvetil Bogu. Preživljal se je s hrošči, kobilicami in koreninicami, spal je nu golih tleh, kvečjemu na mahu, odel s«- je z raševino. življenje t«'Ka sveta je bilo zanj mrtvo.
D avti o davno pred krščanstvom je bilo znano puščavništvo. Kakor skoraj vse š«'g<> krščanskih cerkva je prišlo od vzhoda. In tam so se tu«li davno pred Kristusovim roj stvom združevali taki "svetemu" življenju naklonjeni ljutlje v cele puščavniške kolonije in iz njih so nastali sumostani.
Tekom časa se je ustanovila cela vrsta redov, moških in ženskih, s strožjimi in milejšimi pravili; vsi pa zahtevajo od svojih članov, «la se odvrnejo o«! tega sveta, da izpolnjujejo obljube pokorščine, "čistosti," revščine in da s«* popolnoma posvetijo Bogu.
Samostan j«' toivj stan živ.ih svetnikov. Družba ceni in vaga človeka po njegovem premoženju ; frančiškan ali. t rapist se ne zmeni za to, kajti ncbrâko kraljestvo mu je več vredno o«! zlata iu srebra in biser je v. On ve, «la je zapi sano: Ne zbirajte zakla«lov, ki jih žre rja in kra«I«jo tatovi.
Samostan j«' dom revščine.
Kartuzijanski samostan v Ple terjih je podpisal desettiaoč kron vojnega poojila. Desettisoč kron iz svoje absolutne revščine.
Odko<l ima ubog samostan t«»li ko denarja, da se more udeleževati takih finančnih akcij? Na pod pisnih polah za taka državna po sojila nahajamo velike banke, bogate posojilnice, imena finančnih inagnatov. Kako prihaja kartu-zijenski samostan v to družbo?
D, naivnosti se je treba odreči Kartuzijanski aamostan v Pleter-jih j«« sani zase malo kraljestvo. Lahko bi obrnil besede, ki jih je izk&šnjavec budie govoril Jezusu,( pa lu dejal : Kar vi«liš tu okrog, je vsa moje. In lahko bi dodal: Pa upamo, «la bo mojega še več . .. Prodajale so se kmetije, samostan jih je kupoval. Se se bodo prodajala kmetije iu saisostan jih bo še kupoval.
f'e bi šlo le za to, kaj more Kartuzijanski samostan, bi lahko pod pisal tudi stotisoč posojila, kakor jili j«' po«lpisal desettisoč. Zakladi, ki jih kra«lejo tatovi in jih žr«' rja, se zbirajo v pletršk«'m samostanu kakor v kakšnem kapitalističnem velepodjetju. Pobožni patri pa razumejo sveto pismo na svoj način in skrbe za to, da sç njihovim zakladom ne približajo ne tatovi ne rja. Rajši podpisujejo vojna posojila.
V	sv«item pismu so še druge be-se«le, ki jih človek brez nasilnosti ne bi mogel razlagati drugače, ka k or «la je kristjanu prepovedan meč in umor. Pobožni očetje v Ple-terjih morajo že tudi za te nauke imeti svojo posebno razlago. Kajti namen vojnega posojila jim je gotovo dobro znan. Nik«lar niso mogli misliti, «la se bo rabil ta denar za celjenje ran, amnak vedeli so kljub vsej svoji odmaknje
nosti, da se z bajoneti bode, s kationi strelja, s sabljami seka.
Sveti patri poznajo vse nauke in pregovore, pa vedo tudi da roka roko umiva in da je «luuajska vlada bližja «iti nebes. Mogoče da se samostan nekoliko zemri Botru, aug«'lnom iu svetnikom; ali Franc jožefovim administratorjem se g.^ tovo prikupi, če podpira vojno. Pri Bogu so ideali, ampak pri vladi je materijalna moč. In četudi je klošter samo pripravljanje za nebeško življenje, so posvetne u-godnosti, ki jih lahko daje vla-«la, ž«* toliko vredne, da se goji prijateljstvo s finančnim in vojnim ministrom v prvi, ono s svetim Petrom in Pavlom pa šele v drugi vrsti.
No, sveta katoliška mati cer kcv nima s tem svetom in s kapi talizmom res nobenih stikov.
ZA SLEPIMI, GLUHIMI, HRO MIMI! .
Vabilo na zabavo in veselico
ki jo prirede
skupno Jugoslov. soc. klubi
v proslavo "Pariške komune" v Chicagi dne 13. marca, t. 1. v "Narodni dvorani9*
na vogalu IS cente in Kacine ave.
Na projirsmu je lopa igra "Mladi Junak", ple« in prosta zabava, (lovoriI hode sodrug E. Kristan.
«•isti dobitek je namenjen v podporo listu "Proletarec" in "Rad -nlčka Straža".
Pričetek točno ob osmih «večer. Vstopnina Je ca moike 25c. Ženske v spremstvu so vstopnine proste.
Za mnogoštevilno udeležbo val>i
on bo k:
j
Blaznost r sedanji vojni tako napreduje, <ia bo za pamet kmalu le še v Sahari iu v skroviščih himalajskega gorovja kaj prostora. Z divjo srditostjo se vodi boj; premagati "sovražnika" se zdi vladajočim že premalo. Iz-stia«lati ga je treba, iztrebiti po-popolnoma. Ce se pokonča pri tem tudi svoj narod — kaj za to? Toliko ga bo že še ostalo, da bo mo-g«*l rediti kronane lenuhe.
Zato se žene v klavnico vse, kar s«' more količkaj držati na nogah. Rekrute lanskega leta so pobrali za par mesecev prezgo«laj Rekrute letošnjega leta so že vzeli. Poklicali so črno vojsko prvega poziva, črno vojsko drugega poziva; potem" so prebrali vse, ki so &<■ doma ostali, kar so jih prej spoznali za nesposobne. To je nekako črna vojska tretjega poziva. Z«laj nič ne de, če Je človek tnalo slep, malo gluh, ali če malo šepa.
Tudi o štirinajstletnem fantu, ki je bil ranjen, so že poročali.
Ljudstvo mora to gle«lati in tr peti. Kaj naj stori? Ali naj se starei, žene, dvanajstletni fantiči golih rok upro in postavijo proti strojnim puškam in topovom, kakor si domišljajo fantasti?
Ali tudi to ni res, <la gleda ljudstvo vso t«- zločine topo in ravnodušno ali pa celo <la s«' navdušuje za to blaznost. Le glasno ne sme povedati svojih misli, le z izrecnimi besedami ne sme izražati svojih čutov; kajti takim odkritosrčnim besedam preti nagla so«llia, visli-dk' Ali pa pomiloščenje s puško Le včasi najde nakupičeni gnev priliko, da se izlije, iu te«laj iz-pregovori — humor, besiti humor, ki zbija šale s skrčeno pfotjo.
Ne zidu praškega olšanskega britofa so pred kratkim našli la-pi«larni napis:
"Četrti poziv, vstani!"
Mrliči spe v grobeh, teh še niso poklicali.
Stari mitos pripoveduje o bitki, v kateri so se sovražniki tako strastno zagrizli, da niso mogli prenehati z bojem. Ranjeni, ležeči na tl«*h, izdihujoči, so se še borili. In ko so se pokončali, so se v zraku dalje borili njih duhovi.
V tako blaznost gonijo narode se«laj,
mednaftodna familija
Evropski vladarji so pognali "svoje" narode v vojno. Vladarji s«» največji patriot je in na rodovci. To se razume že samo ob sebi. Vsak tak gospod je "o-če" svojega naroda.
Ce gre človek po sledovih. te žlahte, pa zai«le v zagato, iz kateri» ni nobenega izhoda. Z malimi izjemami je vsa aodrga na tronih enega ro«lu in le to se ne da točno dognati, koliko je nelegitimne krvi po posvečenih žilah.
Lep zgle«l mednarodne mešanice «laje familija belgijskih Ko-buržanov. Kralj Albert je pri svojih vojakih in z njimi je tudi negova žena. Sestra pokojnega kralja Leopolda, ki j«' po smrti svojega moža, mehikanskega Maksimiliana. zblaznela, živi v dvoru Lacken; tam so Avstrijci razobesili svojo zastavo, ker je pi^stala Charlotta po svoji poroki z Maksom avstrijska državljanka.
Prva Leopoldova hči St«»fanija, vdova po avstrijskem kronprin-cu Rudolfu, ki se je pozneje poročila z ogrskim grofom Lotiva ycm je postala ogrska« držav-
ljanka in markira sedaj sarnari-tanatvo v neki ogrski bolnišnici, medtem ko je njen mož v avatro-ogrski armadi.
Njena sestra princesa Klementina je žena princa Napoleona ter živi z njim na Angleškem.
Tretja sestra Luiza, ki je v prejšnjih časih iskala ljubezni, katere ni našla v svojum zakonu z avstrijskim velearistokratičniro generalom, na Hrvaškem, na Ogrskem in v Nemčiji, je sedaj v Parizu.
Kajpadu čuti vsaka s svojim narodom. Ampak k«lo naj za vsako posebej ugane, kateri je njen narod? Saj same ne morejo vedeti tega.
NEM&KA ALI EVROPSKA MODA?
Vojni čas resen. Ali grdo bi se motil, k«lor bi mislil, «la dela tak čat< splošno lju«li resnejše. V mnogih slučajih je ravno narobe. Ljudje imajo n. pr. časa, ne le «la se zanimajo za modo, ampak «la delajo iz tega predmeta veliko vprašanje in «la vodijo o njem dolg«*, oljiirne, po njihovem mnenju . globokoumne debate.
Na Dunaju imajo ljudje nekoli ko južnega temperamenta, ki je še čez Semering pro«lrl <lo Donave. Poleg tega pa iinajo tudi svojo Gemiitigkeit. Tako so torej v svoji jezi napovedali boj francoski in angleški modi, pa rekli, da bodo odslej imeli svojo, o kateri pa nihče prav ne ve, kakšna naj bo. In ostalo je pri gromu, ne da bi bila strela vžgala. w
Na Nemškem so bolj griindlich. Zato se je, kako poročajo iz Dra-ždan, zbor saksonskih krojačev temeljito bavil z vprašanjem mo-«!«'. Pre«lsednik, dvorni krojač Schueider, ki očitno zasluži svoje ime, je predlagal, naj se po vseh nemških mestih ustanove "modne zveze." Razvila se je velika debata, v kateri pa gospod predsednik ni tlobil dovolj pristašev. Večina govornikov je naglašala, «la ni moda nič narodnega, ampak da »Vsistira samo mednarodna mo-da.
Ampak! Drug pomen ima vojna za modo. Doslej je bilo težišč«' svetovne mo«le na AngleAKem. po vojni se prenese na Nemško— morda celo na Saksonsko, kajti Saksonci so "helle."
Ljudje, ki mialije, da ni to nič važnega, ne razumejo nič. Zdaj bo«lo nemški vojaki še 1«' vedeli, zakaj se tepo, zakaj prelivajo kri in žrtvujejo življenje. Zato, «la ne bo v-bodoče več Anglija pred-pisavala mode, ampak Nemčija.
Toda Saksoncem tega vendar ne bi smeli prepustiti, l^ahko bi se zgmlilo, «la bi dobil svet revolucionarno modo, kajti Saksonsko je najbolj socialistična «ležela v Nemčiji. Pa — za to bo že Vi-lj«»m poskrbel. Kajti kjer se govori o modi, bo hotel tudi on i-meti besedo.
V SIBIRIJO!
Začetkom vojne se je Vladimir Burcev, znani ruski revolucionar, ki je razkril izdajatvo znanega A-zeva in cele vrste vohunov "O-hrane," ruske politične tajne policije, vrnil v Rusijo, da bi služil deželi. V zahvalo ga j«» carska po-licija v Petrogradu takoj prijela in obtožila, češ da je imel revolucionarne govore na Francoskem. Angleškem in v Ameriki. Nekaj časa so ga imeli zaprtega, potem so ga «leportirali v Sibirijo.
Taka je carska hvaležnost.
V gubernijo Tomsk v Sibiriji j<* izgnan tu«li bivši pre«ls«'dnik /insk«'ga «leželnega zbora S\vihu-frud. Najbrže zato, «la bo«lo Finci lože verj«»li carju, ki jim je ob začetku vojne obljubil avtonomi jo.
Begunci na češkem. Kakor javljajo listi, s«> nahaja v raznih krajih na fvškem preko 350,000 beguncev iz Galicij«- in Bukovine. B«'rounski župan je dobil o«l praške namestnije poziv, <ia nemudoma preskrbi prostore za 3000 beguncev iz Ogrske. Število galiških beguncev v Pragi je tako tiaraslo, da je proglasila češka nmestnija Prago in okolico kot za begunce zaprto ozemlje. O«! IS. januarja se ne smejo prišeljevatT-v Prago nobeni begunci več, brez ozira na to, ali imajo sredstva ali ne.
Ave Mari ja s«' silno boji za vero. Torej ji ne zaupa?
LIST ZA INTIRKAf DfcLAVSKEGA UUDl TVA.
IZHAJA VS I KI TOHEK.
- Lastnik m .«dajaUlji -
Jagsslsvssska dilin ki tiskovna diuibi
v «bielgo. Illinois.
Naročnina: Za Arr. riko $2.00 za celo letu, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivaliSča je poleg novega naznaniti tudi Sta* i naslov.___
Glasilo »lo»«niV» orgaaicacli* Ju«o«l.
— «ocialidiii • i««h » Ameriki.
Vee pritožbe glede nerednega pošiljanja llata in drugih nerednoeti, je pošiljati
preds* dniku družbe f*r. Podlipcu. 50J9 W. 25. Pl Cicero, IU.
PROLETARIAN
Owiwd and put I »hod every Tueadar by
South Slivio Wor mea's Pubishing Compinj
C ic'go, Illinois
Subscription ra eu: United States and Canada. $2.00 a year. $1.C0 for half
I ear. Foreign («»untriis $2.60 a year 1.26 for half year. -:- -:- -:- -:
Advertising rates on agreement.
NASJ.OV (ADDRESS):
"PROLETAREC" *
4008 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
KONFISKACIJA PREMOŽENJA
"Kako bodo socialisti ustanovili svojo državo? Kako bodo praktično udejstvili svoj sistem? Vsa produkcija in prometna sredstva, ki so sedaj v privatnih rokah, hočejo spraviti v narodno last. To se pravi ekspropriirati, konfiscirati. Kako bodo to storili? To jc nemogoče!"
Da, onemu, komur je danes, včeraj in morda še lani vsa zgodovina, jutri in pojutršnjem vsa bodočnost, njegova fara ves svet, je vse nemogoče razun tega, kar je danes in razun tega, kar pravi gospod fajmošter.
Hudo je za take ljudi. Ali morajo biti popolni tepci in se truditi, da ostanejo taki, ali pa morajo padati iz presenečenja v presenečenje. Kajti v resnici se zgodi vsak hip kaj takega, kar je "nemogoče."
"Brzojavljal boš lahko čez morje brez žice." "To ni mogoče!"
•Komaj je bila beseda izrečena, pa je že ne le mogoče, ampak celo uresničeno. In zdaj lahko zijaš4--- od neumnosti ali pa od presenečenja.
"Namesto okrog južne Amerike se bodo ladje vozile kpr skozi srednjo Ameriko iz Atlantskega v Tihi ocean in narobe!"|,-}- "To ni mogoče!"
"Iz New Yorka v San .Francisco, čez ves ameriški kontinent boš lahko telefoniral, popolnoma razločno." — "To ni mogoče!"
"Po zraku boš lahko letal in krmaril kakor da čolnariš po vo di." — "To ni mogoče!"
In že jc mogoče, da mečejo bombe iz zraka, mogoče, da nastajajo konflikti zaradi panamskega prekopa, mogoče, da se skrije čoln pod morje in torpedi-ra velikansko ladjo, mogoče je sto in tisoč in stotisoč reči, ki so bile vse nekdaj nemogoče.
Tudi konfiskacija lastnine je nemogoča. V avstrijskih časopi sih pa lahko citate sledečo vest:
"Sarajevski uradni list pri-občuje naredbo, ki določa, da je konfiscirati premoženje vseh bosanskih deželanov, ki so pobegnili v Srbijo. Premoženje zapade deželnemu erarju."
Vlada, ki to določa, je gotovo prepričana, da je mogoče, kar u-kazuje.
Konfiskacija, ki jo predpisuje sarajevska naredba, je gotovo po dobna ropu kakor jnjee jajcu, če prav je cesarska in kraljevska. Nekateri Bosanci so pobegnili v Srbijo, odkar je izbruhnila vojna. Kdo ve, zakaj? Kdo more reči, «ln so izvršili kakšen zločin? Kaj jim je dokazano?
Takoj z napovedjo vojne je za čela avstrijska vlada po južnih deželah trumoma zapirati ljudi. Hudo je bilo na Slovenskem in Hrvaškem, najhuje je bilo v Bos ni. 'Vemo, da se je vršilo to za pirAnje brez obtožbe, brez dokazov. Zapirali so se "osumljenci." Vemo, da so v Ljubljani zaprli več kakor šest sto takih na Gradu, < im bliže bojišču, tem več je bilo "osumljencev."
Vemo, da je bila povsod razglašena nagla sodhp. K<lor je bil obsojen, je bil še tisti dan obešen, nI i pa če mu je bila usoda mila, ustreljen. Trumoma so jih o-
bešali in streljali. Italijanski časopisi so pisali, tU je Potiorek gospodaril v Bosni, kakor da je hotel iztrebiti jugoslovanako pleme.
.le li čudo, da so ljudje bežali? In Srbija je bila najbližja. Kam naj bi drugam bežali?
Zbežali so — to je vse, kar jim je dokazano. Avstrijski vladi zadostuje to, da konfiscira njihovo premoženje. In nihče ne pravi da je to nemogoče.
Avstrijska vlada dela to izključno v svojem, ne pa v kakšnem višjem interesu. Oropanini ljudem ne da prav nobene odškodnine za to, kar jim vzame. Kvečjemu da jih še same obesi ali u-streli, če se vrnejo.
Socializem hoče ekspropriirati v interesu vse družbe, v interesu splošnosti. In nikogar noče dejansko odškodovati. Zakaj boga t in i kapitalične družbe ne bodo v socialistični obsojeni na stradanje, ne na pomanjkanje, ne na zanemarjeno vzgojo in izobrazbo; vse kar more kulturen človek zahtevati od življenja od kruha vlo opere, od čevljev do znanosti bo do lahko imeli; samo koristno tlelo bodo morali opravljati.
Oorostasna je razlika med konfiskacijo kapitalistično imperiali stične vlade in med ekspropriaci-jo socializma. Prva je navadna tatvina, druga je temeljita socialno gospodarska reforma.
Konfiscirati z lopovskim namenom je mogoče. To nam kažejo dejstva. Konfiscirati s poštenim namenom je nemogoče — to nam pravijo kratkovidni ljudje.
PRAKTIČNO KRŠČANSTVO.
Bo} z a ladje.
Potrebuje-li Amerika trgovsko mornarico?
Zdi se nam, da ni to vprašanje daleč od smešnosti. Državna skupina, ki ima že velikansko industrijo in veliko pogojev, da se ta industrija še veliko bolj razvije, ki pa vrhutega tudi izvaža surovine in poljedelske produkte, pa leži med dvema oeeanama, potrebuje pomorska prometna sredstva. To je jasno kakor beli dan, in kdor zahteva za to še le dokaze, daje svoji inteligenci ji slabo izpričevalo.
Toda Amerika ^linia svoje i«-govske mornarice. Njen preko-morski promet oskrbujejo tuje ladje; do vojne so opravljale to službo poglavito angleške iu nemške družbe, nekaj francoske, manj ši tlel pa je odpadel na podjetja ostalih evropskih držav, ske i. t. <1.
V državi Missouri se je zgodilo nekaj strašnega, tako tla se je moralo krščanstvo za enkrat v svoji lutrovski obliki postaviti na no-ge in napovedati strahoti boj.
Dne 24. januarja 1915. je na seji Central Trades and Labor Union v Kt. Louisu legislativni odsek poročal, da je po dobljenem nalogu dal izdelati ter od senatorja Kinneya in poslanca Maroneva vložiti v državni legislating zakonski predlog, po katerem naj bi otroci siromašnih staršev dobivali na račun mesta St. Louis obleko in čevlje, zato da bi mogli redno hodit v šolo .
To je vendar strašno, nezaslišano, grozno.
Mi ne bi bili opazili, kako nevaren je ta predlog, tla ni tega opazila luteranska cerkev v St. Louisu, ki je sicer včasi zelo slepa, tu-ka^ pa je imela zelo bistre oči.
Časopisi v St. Louis poročajo, da je bila v šoli cerkve sv. Troji ee pastoralna konferenca, ki je sklenila izjavo, da je dejanje, ki ga zahteva omenjeni zakonski predlog " paternalistično" in "so cialistično," ter ga bo cerkev zato pobijala. Pastoralna konferen ca vloži prestavko v Jefferson City.
Hvalabogu!... Že so trdili nekateri ljudje, tla se je krščanstvo preživelo in da nima nobene nalo ge veČ na svetu. - Pastoralna konferenca v St. Louisu je dokazala, tla to ni res. Kdo bi sicer mogel vstajati proti oblačeuju in šolanju otrok in denuncirati take namene za paternalistične in socialistične ?
Krščanstvo st je izpremeniio. Njegovi cilji so se izpremenili. A li nepotrebno ni postalo.
Nekdaj, pred stoletji, je bilo potrebno za reveže, ki so bili teptani in zaničevani in niso nikjer našli zaščite. Krščanstvo jih je učilo, da so tudi oni otroci nebeškega očeta in je tako dvigalo njih samozavest in jim vračalo spoštovnnje do samih sebe.
To je bilo. Ali nihče ne more zahtevati, da bi kdo vedno jahal enega osla. Sčasoma se človek vsega naveliča. Tudi cerkve so se naveličale uboštva, zlasti odkar so spoznale, tla kapitalizem dobro plačuje tiste hlapce, ki mu pomagajo druge hlapce držati v pokorščini in odvisnosti.
Cerkve so prestopile v službo kapitalizma in tam kažejo, da so potrebne.
Kristus je še govoril: Pustite male k meni priti.
Pastoralna konferenca danes govori: Bosih in razcapanih otrok ne pustite v šolo, zakaj to je pa-ternalizem in socializem. „
Upajmo, tla spoznajo pastorji s časoma še prnv do dna svojo vzvišeno nalogo. Sedaj poŠiljajfo protest v Jefferson City. To Se ni vse; to ni dovolj.
Prav enostavno; za to ni treba Aleksandrovega meča. Kapitalisti so razdeljeni v razne klike, izmeti katerih bi vsaka rada pograbila
največ dobička zase; in če vidi, tla je ali tla bo mogoč kje kakšen profit, napne vsaka vsp strune, da ga ne bi dobila druga klika.
Se bolj razburja kapitalistična kotenje izgled, tla se kakšna panoga popolnoma odmakne njihovemu izkoriščanju. Dokler jo kaHšua industrija v rokah druge kapitalistične skupine, je še vedno upanje, da se ji iztrga ali izslepari s konkurenčnimi manevri, s špekulacijo, s šahovskimi potezami; in če to ne gre, je še mogoč kompanijski kompromis, s katerim se spravi vsaj tlel dobička v svoje žepe.
Ce se na na kakšnem polju za-apon-jpro vratu privatni špekulaciji, mora biti pri kapitalistih ogenj
iKin
itri- |se •k e-/
Odkar je izbruhnila vojna, so Ha «trebi.
Ko so bili največji kapitalisti, ki st> interesirani v eoloradskih rudnikih, zaslišani preti industri alno komisijo, ko je mladi Kot feller vabil Mother Jones in kon-feriral z uradniki rudarske organizacije, so naivni ljudje mislili, da se mora zdaj vse obrniti v razmerah med delom in kapitalom, zlasti pa da mora priti v Colora-du vse v pravi tir, ki drži v paradiž.
Optimisti nimajo sreče. Mother Jones je že davno odpotovala domov in vzela s sabo jezo nad damami, ki obešajo bisere in dia-
Aleluja! Hoziana! Illinoiška legislatura ima bc-dnika, predsednika. Vsak parlament ima nekaj takega. Ali tako dragocenega spe- / akerja gotovo ni nikjer kakor vi| poslanski zbornici v Springfieldu.^ Cele tedne je trajala burka — pardon! — je trajal boj, GH glasovanj je bilo potrebno, preden je bil znameniti mož posajen na svoje mesto. Ta otlličnjak je David K. Slianahan iz Chieaga, rcpubli-čan in mol^cr liberalec.
Zanj je glasovalo 49 demokratov in ¡11 republičanov, izmed ka-
niante za cela premoženja s sabo terih je pet suhih. Načela, na kater ne znajo govoriti o ničemer tereni so se zedinila taka nasprot-
kakor o toaletah, linijske uradnike so začeli v Coloradi trumoma zapirati in z njimi brezštevilne stavkarje. In kdor le količkaj pozna razmere, ve, tla se take reči nikoli ne gode brez ukaza ali
ja, ne bo mogel nihče uganiti; morala je biti pač osebna pomembnost mistra Shanana, ki je poma-'ga razvozlati gordijski vozel.
Pri tem se nam lie zdi čudno nič druzega kakor to, tla se modri za-
uemške ladje izven računa. Angleži vladajo na oceanih iu Intlja sovražne države nima skoraj nobenega upanja, do doseže svoj cilj. Skoraj vse so obležale v tistih lil kali, v katerih so ravno bile ob izbruhu vojne.
Takrat se je predsednik Wilson domislil, tla itn« narodno gospodarstvo Zedinjenih držav pravzaprav veliko izgubo, če gre ves dobiček za prekotnorske transporte v žepe tujih kapitalističnih podjetij in zazdelo se mu je, tla bi bila ugodna prilika za nakup vsakovrstnih parnikov, ki morajo zdaj po ameriških lukali pasti le-nobo.
Porodila se j«- predloga za u-stanovitev ameriške trgovinske
In ta smrtni greh očitajo \Vil-sonovi mornariški predlogi. I>a-dje naj nakupi vlada, promet naj organizira in vodi vlada. Sicer je Wilson le malo poinazan z radikalnim oljem. Kadar se vidi, tla se podjetje izplačuje, naj se po njegovih predlogih ladje oddajo privatnemu kapitalizmu.
Ali ta tolažba ne zadostuje zbes iielim kongresuikom. To Jim je preveč sumljivo. Kaj. če bi dotlej prodrlo spoznanje, da je državni obrat boljši #d privatnega in da ima zveza, ki je nosila ves riziko, tudi pravico do dobička, kadar ga bo kaj?
Ne, kapitalisti niso tako zaupljivi k.>kor delavstvo. Zveza, država, občina, to so zanjo molzne krave, ne pa zastopnice splošnih bi se morali
pa vsaj brez dovoljenja Roekefel- konojtlaei, ki so imeli tako kapa-lerjeve dinastije in Colorado Fuel jcitcto od vsega začetka med sabo, and I ron Co., katere gen. rav- niso mogli že prej zediniti. Zakaj natelj Wellborn ni nič druzega 67 brezuspešnih glasovanj pomeni kakor vidni namestnik nevidnega zapravljen denar na račun Ijud-boga Rockefellerja.	stva.
In kdor še ni hotel verjeti, da 1 Preden je novi predsednik polo-jc bilo vse, luir so glumili vele- žil prisego v roke državnega jaj-miljonarji pred industrijalno ko-
misijo, le burka, da nočejo pod-
nika Stcvcnsona, je vprašal nico, če je v njej kakšen jxislanec.
jetniki nobenega drugačnega mi-j s katerim bi bil sklenil dogovor, ru kakor popolno, brezpogojno pogodbo ali kaj takega. Nismo kapitulacijo delavstva in popolno j presenečeni, tla se ni nihče ogla-priznanje njihovega absolutizma, sil, ki bi bil kompromitiral njega
mornarice. V svojem poročilu
ob otvoritvi zimskega kongresne-1 interesov, katerim ga zasedanja je predsednik prav! privatni podvreči, lepo prosil zastopnike naroda, naj| <>, tU(ji remitentni senatorji rešijo to predlogo, naglašal je verjamejo, da bi se dalo s trgov-njen pomen in še povrh je upo- sj<0 ,„omarico kaj opraviti, ln zarjal, da je za Zetlinjene države v|a<1„ im,.|a tufJi po njihovem prilika, da si poiščejo in odpro mm,nju nalogo v tem vprašanju, nove trge, katere pa morejo le te-j Ampak drugačno. Vlada bi sme-daj obslnževati, če imajo za svojeua Rj0b0ko poseči v žep in z na-
t rž i io blago tudi ladje
Predsednik Wilson je mislil popolnoma kapitalistično. To je v njegovega stališča povsem v redu. Izvoljen ni bil na podlagi nobenega socialističnega programa; z načeli, ki jih je sam zastopal preti svojo izvolitvijo se pa njegova zahteva prav dobro vjema. Trgovska mornarica je sredstvo, s katerim se Zed. držaam lahko orihrani dosti denarja, ki je šel doslej v tujino in s katerim se lahko pripravljajo novi profit i. Da je dobiček namenjen kapitalu, je naravno, in ne more biti drugače v kapitalistični družbi.
Ali tudi delavstvo bi se v glavnem lahko strinjalo z ustanovitvijo trgovske mornarice. Kljub velikemu nasprotju med kapitalom in delom, med kapitalizmom in socializmom gredo vendar včasi interesi kapitalizma in delavstva vzpored. Ce ne v deželi industrija močno razvija, ima od tega kapital levov dobiček; toda razume se, da je tudi za delavstvo tak položaj boljši kakor pomanjkanje dela.
V senatu v \Vashingtonu pa se votli srdit boj proti predlogi o ladjah. Kepubličanaka opozicija se poslužuje obstrukcionistične metode in tudi nekoliko demokra tov je zapustilo Wilsona ter podpira nasprotno stranko.
Kako naj se to razlaga?
Splošno velja republičanska stranka za najodločneje kapitalistično. Že v svojih nastopih od klanja popularne koncesije, s katerimi love demokrat jo volilce; delavstvu pridigp, da se mu bo dob ro godilo, če bo kapitalizem močan in iz tega izvaja dolžnost, da jo mora delavstvo podpirati Kapitalistično brutalna je, ali v njeni brutalnosti je nekaj odkritosrčnega.
Najbolj kapitalistična stranka pa votli najljutejši boj proti vladni kapitalistični predlogi. V tem je nekakšen vozel.
Kako ea razvozi jat i?
Po besedah svetega pisma hrani nebeški oče ptice pod nebom in oblači lilije na polju. To je paternalizem in socializem. Tega ne sme trpeti pastoralna konferenca.
Upamo, tla pošlje pastoralna konferenca Bogu očetu v nebesa svoj protest.
rodnim denarjem bogato subven cionirana kapitalistična podjetja, potera bi bilo pa vse v redu. Tedaj ne bi nemara niti American Steamship Association ugovarjala, ki brani svoj monopol za obrežno plavbo /. zobmi in nohti proti vsaki konkurenci; tedaj bi bili uporni . zakonodajci pripravljeni glasovati za toliko mil-jonov, kolikor bi jih lo šlo v žrelo privatnega kapitalizma.
Državni obrat jim je pa satanov izum. o vladni predlogi pravijo, da je nedemokratična, nerepubli-čanska, neameriška, ampak "čisto socialistična." Krotkejši trdijo, tla je vsaj odločen korak na spolzki poti, ki drži do socializma. Kajti predloga zahteva, tla se polasti država industrije, ki je bila doslej pridržana privatnemu podjetništvu.
<w,e bi bil to res že socializem, tedaj bi lahko izrekali kapitali zrnu svoje sožalje. Ne, tako gospodje ne bi smeli sumničiti Wil-sona. Tak grešnik ni, da bi hotel v Zetlinjene države vtihotapiti socializem in mu vetloma gladiti pota.
Ampak jezo patriottčnih pun tarjev razumemo. " Denvokratič-ko, republičansko, ameriško" je po njihovih nazorih izročiti Zetlinjene države privatnim kapitali atom, tla jih plenijo po svoji ljubi volji in z zakoni zavarovati njihovo grabežljivost. Kar ne privilegira brezobzirnega profitarstva nenasitnih denarnih vreč, ampak ima vsa i deloma služiti splošnosti, je pa neameriško in socialistično, to se pravi prokleto.
Kapitalisti, ki zapravljajo od drugih pridelane miljone no vsem svetu, so "pravi" Američani. Delavno ljudstvo, ki jim mora znašati miljone na kup, j«' "neameriško."
In kapitalisti imajo prav, tla zmerjajo izkoriščano ljudstvo; kajti res je, da je slepo in tla no-, če izpregledati.
' Jezus, sin Nazarenčev, je bil^zaradi revolucionarnih naukov pribit na križ. Izdajateljem Ave Marije se ni treba bati tega.
e
Nekoč so mogotci preganjali krščanstvo; zdaj se opirajo nanj. Kdo se je izpremenil: Mogotci ali krščanstvo?
spozna to lahko sedaj.
Komisija, katero je bil predsednik Wilson že lani imenoval za posredovanje in spravo v Coloradi, oziroma njen predsednik Seth Low je bil pisal lil. januarja predsedniku Rocky Mountain Fuel Conipanije I). W. Brownu pismo, s katerim ponuja podjetnikom posredovanje komisije za ureditev razmer. Priložil je pismo pred sednika Wilsona z due 21. decembra, ki omenja delovanje autraeit-ne stavkarske komisije kot dober zgled. V svojem pismu je Low naglašal, tla nima komisija namena kaj preiskavati ali pa se bavi-ti s preteklostjo, ampak ji gre le za to, da se sedaj doseže mir.
Odgovor premogarskih baronov je kratek in ima še eno dobro lastnost : Jasen je, tako da ne pripušča nobenih dvomov. (Jlasi se:
"Podpisanih 71 posestnikov jam v Coloradu, ki producirajo 61 odstotkov vsega v državi nakopa-nega premoga, potrjujejo sprejem Vašega pisma z dne lil. januarja. Zahvaljujemo se Vam za posredovanje, ki nam ga ponujate, kon-statirali bi pa, da ne more v sedanjih razmerah služba Vaše komisije nič koristiti premogarstvu v državi.
Mislimo, da bi bilo od Vas nespametno prihajati sedaj v Colorado ali pa na kakršenkoli način poizkušati, da napravite nova nasprotja ali da obnovite tista, ki so odpravljena s končanim štraj-kom. Naši delavci so bili pred stavko, med stavko in po stavki zadovoljni in so zadovoljni, in njih razmerje do nas je tako, da se vsako nasprotje, ki bi moglo nastati, lahko zadovoljivo reši brez pomoči Vaše komisije.
Z ozirom na predsednikovo pismo z tlne 21. decembra in z ozirom na točke, na katere upozarja predsednik, smo že obširno izrazili svoje nazori predsedniku i« vi tlimo nobenega razloga, tla bi sedaj izpremenili svoje nazore.
V legislaturi države Colorado je vložena predloga za ustanovitev industrijske komisije, ki bo nastopala kot posredovalna (»blast, če bi st1 pokarala potreba."
Imenitno je to pismo.
"Kar t a m ostanite, kjer ste. Ne potrebujemo Vas. Premagali smo delavce, ko smo jih izstradali in zdaj ne maramo nobenih komisij. ...In predsednik Zedinjenih drža v? Tudi ta se oglaša?... Kaj je nam predsednik Zedinjenih državi Mi smo premogarski magnati in ukazujemo. Sestavili smo si državno legislaturo |>o svoji volji in da bo kaj zabave, smo ji ukazali, naj sestavi industrijsko komisijo. Ta bo že taka, da bo plesala, kakor ji bomo žvižgali.".
Da bo ironija še malo bolj pa-pricirana, pravijo gospodje, da so bili njihovi defavei zadovoljni in da so zadovoljni. Bili so 7»lovolj-ni pred štrajkom, med štrajkom, po štrajku.
1 ?. same zadovoljnosti so torej štrajkali.
Premogarski ^nagnati znajo biti nesramni, pa znajo biti tudi šaljivi nesramno šaljivi.
in sebe. Potem
je predsednik povedal, tla bo pravično izvrševal svoj u-rad. Nai rrt/.pravo pridejo liberalni predlogi prav tako kakor suhi in s proh i Imeniki bo enako ravnal kakor s svojimi liberalnimi prijatelji. O socialistih ni dejal ničesar; in bolje je tako.
Petero republičanov, ki so glasovali za Shanahana je treba smatrati za izdajalce. Novi predsednik, kateremu so dali svoje glasove, pripada sicer njihovi stranki. Toda strankarsko načelo je v Springfieldu že davno pokopano, kakor tudi strankarska disciplina. •Vrhovno poveljstvo si je prilastila na eni strani protisalonska liga, na drugi pa veliki pivovarnarji. Če bo dala suha liga odpadnike sežgati ali na kole natakniti, še ni znano.
Komedije prvi del je končan. Nadaljevanje pride.
ZA
PODRŽAVLJEN JE FONA.
telb-

V chicaškem City klubu je pred kratkem. govoril kongresnik David J. Lewis iz Marylanda o po-državljenju telefona. Dejal je, da se je zvezna uprava pošte pokazala koristno za občinstvo; poštni promet je veliko cenejši nego bi bil, če bi ga upravljala privatna družba.
Telefon je naraven monopol. S podržavljen jem telefona sc ne le lahko v zelo znatni meri znižajo cene za rabo, ampak tudi služba se zboljša. Privatne družbe gledajo, tla iztlačijo večji dobiček, ali tudi njih izdatki so večji.
Pošta oskrbuje na leto 18,000,-000.000 pošiljatev za poprečno ce, no 2 centov, medtem ko bi privatne družbe zahtevale 5 do 10 centov. Kkspreane družbe so imele lani meseca junija pri vsakem paketu po 1 cent izgifbo, dasi so računale poprečno po 50 centov. V tem času je imela paketna pošta pri vsakem paketu po 2 centa dobička, čeprav je računala le po 15 centov.
Enako bi bilo, če bi vlada prevzela telefon. Cene za rabo bi se znatno znižale, in zveza b1 še imela dobiček.
Člani Penny Phone lige upozarja jo, da je dala Chicago Telepho ne Co., ki pripada Bellovemu telefonskemu trustu, v zadnjih št i rih letih chicaškim časopisom za miljon dolarjev oglasov. S tem je pojasnjeno, zakaj ne izvedo či tatelji teh listov ničesar o Lewiso-vih govorih v kongresu.
Bellow sistem ie računal 1. 1012. po 5 centov za vsako zvezo, računajoč 65.000 zvez na vsakega tisi užbcnca. Na Norveškem se računa po 118.000 zvez na vsakega uslužbenca pri 2.5 centih.
Da je državna oskrba takih naprav, ki naj služijo javnosti, vedno koristnejša kakor privatna, je že davna trditev socialistov. Logično je, da bi morala biti še u-spešnejša oskrba popolnoma demokratične družbe, kakor jo zahteva socializem.
Trampi.
Mrs. Leonora Z. Medcrova, čla-! Treba je delati; ampak navdu-niča chicaškega urada za javno| šeuja za tako delp se ne more za-blaginjo, je bila intervjuvana inlhtevati od ljudi, je dejala, da je med brezposelnimi Zgodi so pa včasi, da ne dobi v tem mestu polovica stalnih človek niti takega ueljubljenega traiupov, ki prihajajo vsako zi- 1 ' ■ » mo v Chieago, ne iskat delo, ampak dobrodelnosti. Njeno mnenje j<; to, da bi se dalo za brezposelne brez privatne pomoči kaj več storiti, če bi se moglo z zakoni preprečiti prihajanje trampov v mesto.
Mnenje M rs. Mederove bo pač ostalo pobožna želja, ker se na noben način ne moremo domisliti, kako naj bi se napravil tak zakon, ki ji gre po glavi, še manj
pa, kako naj bi se izvrševal.	............................
Sila kočljivo j«' že vprašanje, pati. Dolga brezposelnost ga kako naj bi se odpravili iz Chica- pravi za delo duševno nesposo ga tisti trampi, ki so sedaj v me- ^a. stu. Oni, ki prihajajo po njeni Lahko j«' ob pogrnjeni mizi in trditvi čez zimo sem, odidejo že topli peči praviti: "Delo mu smr-saiui, kadar bo zopet lepo vreme, di." Ali duševnih procesov, ki Ali kako bi se ¡znebilo onih dru- jih prebije proletarec v dolgomc-gih, ki imajo tu svoje rezidence Mčni, včasi celoletni in še daljši in se vozijo v avtomobilih in libi- nezakrivljeni brezposelnosti, ne jajo čas brez dela in posla po zi- morejo razumeti ljudje, ki niso mi in po leti'.'	nobeno minuto občutili pomanjka
S to reč jo že ne bo nič.	njH,
Ampak nas zanimajo trampi. Družba ga je najprej prisilila Ne vemo sicer, če jih je res kar trampati. Moral se je l^korkoli polovica med brezposelnimi. Ne privaditi tega življenja. Trilago
1. .. m •« M< m« • • 1. n	W .v	' IflA.i t • it . . lili	ITI'	*	"	I	I *
dela. 11 različnih vzrokov se to zgodi. Kriza v industriji po me če na tisoče, na miljone delavcev na cesto. Zanimanje za organizacijo ali za socijalizem lahko spravi delavca na tlak. V nekaterih krajih zahtevajo basi, da se "maže", In kakor ne mara ali pa ne more, lahko zleti iz delavnice.
Nekateri proletarci dobe po dolgom stradanju vendar le zopet delo, da si nekako opomorejo. Marsikdo ga tako dolgo ne dobi, da se medtem navadi — trenili a-
posobne-
kaj pa njih že bo. Tisoč več ali manj skoraj ne igra velike vloge.
«lil se je in naposled je postal spe soben za tako eksistenco, izgubil
-------„ --------^	...... .. .... .....v . »a...v. • • • r» — ~ • •
Saj jih je baje v normalnih časih	j,. sposobnost za delo, ki itak
do štiri miljone v Ameriki.	„j„ia nu' prikupljivcga.v sebi.
Tako optimistični tudi nismo,	\\\. pa j0 zaiadi kakšne
kakor Mrs. Mederova, ki misli,	malenkosti v konflikt z justico.
da bi se za brezposelne resno kaj	Sedeti je moral. In ko pride zo-
več storilo, če ne bi bilo trampov.	p,.t jzza omreženih oken j na "sve-
Kajti če bi se hotelo, bi se že tudi našla sredstva, tla bi se dognalo, kdo je brez posla zaradi industrij-
bodo," mu je vžgan pečat kaz njenoa. "Poštenjaki" ga gledajo po strani, zapirajo pred njim vra
skih razmer, kdo pa iz trampov-j ta> |u)<]0 s tovarniških pragov, skega nagnenja.	j in še dobro jo, če postane le
Tudi ne moremo prav preveč tramp, pa ne še kaj hujšega, zavidati trampov za tisto dobro ! So pa ljudje, ki so podedovali delnost, ki jo uživajo. Kadar i- i« «tavnili časov .....nadstva neparna človek delo, ni njegovo živ- „mgljivo hrepenenje po naravi in
ljenje sicer sijajno, ali tista bera-ška juha, ki jo dajo dobrodelnost, se vendar ne moro primerjati s tem.
Morda se posreči ljubeznivi dami, da zbudi kje gnev zoper tram
nje, če bi morali nastaviti več o-sobja, pa še celo izučenega. Kapitalističnim družbam gre kajpa tla le za to, da omogočijo po letu ljudem razvedrilo na jezerih v na dobiček, ki ga nosijo take zabavne vožnje, niti ne mislijo.
Drugim ljudem se zdi, da so te zabavne vožnje najboli zabavne za družbe, medtem ko je zabava potnikov navadno zelo dvomljiva. Večinoma so taki parniki prenapolnjeni, da se tlačijo izletniki kakor slaniki v sodu. Predpisi pač določajo, koliko ljudi se sme pustiti na ladjo; toda k{lo bo vedno mislil na predpise, če gre za profit ?
Na takih ladjah so za rešilne čolne prokloto redko najeti izuoe-ni mornarji. Družbe naboru kakšne hobote, ki gredo v sili za pol dolarja ali 75 conjov delat po petnajst, šestnajst ur, spat pa v kakšen kot na čolnu. Rešilni pasovi so pa večinoma nerabni in so na ladjah le za število.
Leta 1905 se jo na michigan-skom jezeru pogrezuilo Ml ladij, o katerih ni nihče ničesar izvod« I. Ladjarski trust je potlačil vso vesti o tem.
Pred kratkim se je pri vhodu v chicaško luko vnela ladja Chiea-g . jo zgorela. Blizu -.r>00 o-seb jo bilo v največji nevarnosti. Da ni bilo obrežje prod nosom in da ni dal kapitan ladje pognati na breg, no bi bil mogel nihče preprečiti velikanske nesrečo.
MORS.
potovanju. Par tednov dopusta za delavca! Le par tednov, da bi mogel presto dihati, gledati hrib in dolino, slišati ptiče in se raz-hoditi! Pa bi se zopet vrnil v
mračno tovarno, ker ne gre dru-pe, ki nič ne delajo in prihajajo ¿¿ače. če* zimo nadlegovat chicaško <lo- Toda dopusta» ni, brodelnost. Gotovo se najdejo med njimi tudi pravi faloti; saj se najdejo včasi celo med miljo-
ce ga ne vzame delavec za popoln odpust. In marsikdo ne .more ubiti svojega hrepenenja, t'o bi živel v ugod-narji.	nejših razmerah, bi nemara pre-
Toda v splošnem so no moremo potoval tuje, neznane kraje, od-ogorčevati nad trampi, temveč Uril važne kote, nabral vsnkovrst. veliko- lože bi se razjezili nad no zanimivosti, obogatil znanost.
družbo in njenimi razmerami, ki ustvarijo trampe spodaj in zgoraj. Za tiste, ki sede v avtomobilih in Pullmanovih Parlor-carah, je vsekakor še nekoliko prijetneje, kakor za tiste, ki so obešajo za v a-gonske odbijače in pod lokomoti ve.
Ljudje, ki mislijo, da so vse povedali, če pravijo, da trampi mr-zijo delo, vedo prav malo o življenju in o človeku. Mržnja do dela ni nikakršna normalna prikazen pri človeku; v njej se izra ža vedno neka abnormalnost, perverznost ali dogoneracija, pa naj gre za hobota. ki ni nikdar od znotraj videl šole, ali pa iniljo-narjevega sinčka, ki mu očetovi čeki dovoljujejo brezposelnost.
___Človek po prirodi ni sovražnik
dela, ampak če je zdrav in normalen, učeti celo potrebo dela. Njegovi organi zahtevajo gibanja, najprimernejšega gibanja pa najdejo v sistematičnem delu. Seveda pa zahtevajo organi tudi počitka; eno mora biti z drugim v pravem razmerju, sicer pride prej-alislej kaj v nered.
Sedanje delo v kapitalistični industriji jo izgubilo privlačnost. Opravlja se, ker človek drugače ne pride do kruha. Ampak z veseljem in ljubeznijo do dela bo težko delati po sedanjih jamah, tovarnah, plavžih i. t. d. Kapitalizem ne smatra delavca več za delavca, za človeka, ki bi delal razumno po svojih močeh in spajal svoje zanimanje s svojim po sloni; stroj mu jo kakor tista ma-šina, kateri streže. Kapitalist no če od njega nič druzega, kakor da ¡«tlači iz svojih mišic čim več delovnega efekta. Kakor funkcionira vzvod vedno enakomerno: Ena, dve, tri — tako naj tudi delavčeva roka izvaja predpisane i kretnje enakomerno: Ena, dve, tri, ena, dve, tri: ampak hitro naj se šteje, prav hitro, da bo čim več kretenj v minuti, ker to pomeni tudi čim več delovnega c-fekta in kapitalističnega dobička.
pa nad
Ali razmere so neugodnt postane tramp.
Mrs. Medcrova se zgraža trampi.
Mi so zgražamo nad družbo, ki ustvarja trampe. Ce bi Mrs. Me-derova poznala življenje, bi bilo morda njeno zgražanje drugačno. Ali odkod bi ga spoznala?
ŠE EN MORNARIÔKI BOJ.
Medtem ko se kapitalistični zastopniki v AVashingtonu z zvijačnostjo in brutalnostjo bojujejo za interese kapitalistov glede na nakup ladij, loži druga predloga, ki ima tudi marsikaj opraviti z ladjami, prezreta in pozabljena v poslanski zbornici. Izven kongresa pa pridno rujejo podzemeljske si Ve, da bi* pTfpvrfib-, ki.r- jf- ** nat že sklenil.
Gre namreč za mornarski zakon, za Seamans Bili, ki naj u-redi nekatere razmere na jezerskih ladjah. Po tem zakonu bi morali lastniki ladij, zlasti zabavnih parnikov, namestiti več strokovnega, izučenega osobja.
Zakon je gotovo neprijeten. Kaj ti strokovno, izučono osobje bi bilo treba kolikor toliko pošteno plačati. Kapitalistom so skebi ve|iko ljubši. Zato je gonja proti zakonu razumljiva. Od osobja na ladjah je sicer pogostoma odvisna varnost potnikov; ali to je malenkost, za katero se kapitalisti ne morejo preveč zanimati.
V državah Michigan in Ohio se jo lastnikom ladij že posrečilo, da sta legislaturi oprostili lahko in zabavne parnike od določb zakona. Mornarji niso dobili niti to liko časa, da bi bili mogli pred legislntivnim odborom razložiti in utemeljiti svoje stališče.
Tudi v državi Illinois pripravljajo prizadeti kapitalisti naskok na zakon in iščejo po ovinku čez Springfield pota v Washington Pravijo, da se paroplavba ne bi več izplačala in da bi zlasti zabavni parniki morali ustaviti svoje vož
Beseda Mors pomeni v latinščini smrt.
Mors, Friderich Mors, pa sr piše tudi mož, ki je bil uslužbon v nemškem zavetišču Odd Follow v Yon-kers, kjer so oskrbujejo za delo nesposobni stari ljudje. Prej je bilo to zavetišče v Bronx pri New Vorku.
Pred kratkim je napravil Mors sam proti sebi ovadbo, da jo njegovo ime v tesni zvozi z dejanji, ki jih je izvršil v omenjenem zavetišču. Tam — je dejal — j»' spravil osem starcev s pomočjo kloro-forma s tega na drugi svet.
Ko jo mož prišel s to samoob-tožbo, so mislili, da so mu je zmešalo. Toda slika se jo kmalu ¡spremenila in okoliščine kažejo na to, da je v ovadbi rosniea. Vsekakor je gotovo, da je tistih osem star-eev, ki so v zavodu umrli, ko je bil Mors tam nastavljen, zelo nepričakovano zapustilo ta svet.
Preiskava se vodi dal je, in sicer ne le proti Morsu. Vpraša so, če je mož ravnal na svojo pest, ali če je bil v zavetišču tak sistem, tla se je bolnim, morda neozdravljivim in zato zavodu nadležnim starcem "pomagalo" predčasno na drugi svet.
01) takih dogodkih pač no more nihče dvomiti, da živimo v najboljši, najsijajncjc urejeni družbi. Kako more biti človek še tako zaslepljen kakor socialisti, pa zahtevati preosnovo!
RUSKI POSLANCI PRED SO DIÔCEM.
Huska vlada se maščuje. Zaradi njihove možate izjave v du mi ni mogla pograbiti socialističnih poslancev za vrat, ker bi bila s tem vendar preveč izzvala jav no mnenje, s katerim mora v sedanjih časih malo bolj računati kakor drugače. Pomagala si jt na drug način — s tem, da je iznašla neko "zaroto" in si tako napravila pretvezo, pod katero more iztresti svojo jezo nad zoprnimi socialisti. V resnici je i-mela organizacija neko posvetovanje; ali policija no bi bila sprotna, če ne bi znala iz kakršnekoli sejo napraviti zarote.
Obtoženih je pet socialističnih poslancev in Sest drugih sod ropov, ki so so udeležili one sojo Da je nji k proces zaradi "velc-izdaje" odkazan vojnemu sodišču, ne more že nikogar presenetiti; saj jo tudi po drugih, "manj barbarienih" deželah vsa "pravičnost" v rokah vojaščine. Ali s tem je skoraj že tudi podano zagotovilo, da bodo mski sodru* iri obsojeni; kajti ruska vojaška sodišča poznajo svojo "dolžnost."
Po teh lepih zgledih ne more nihče dvomiti, da prinaša mat ju-ška Rusija tudi nam svobodo.
POLICIJA PRI TOLSTOJEVI VDOVI
Dokler je bil Lev Tolstoj živ, se ruska vlada ni upala proti njemu osebno nastopiti. Prepovedovala iu konfiscirala je njegove knjige, tako da so se mogli Tolstojevi spisi po vsem svetu javno, na Ruskem pa le tajno citati. Preganjala je njegove prijatelje in pristaše Zapirala jo ljudi, ki so razširjali ali posredovali njegove knjige. Ali njega so ni upala dotakniti, dasi jo je javno, drzno Izzival in strastno napovedoval, da bo deloval proti njej in pisal po svojem prepričanju, dokli r bo živ in prost.
Ruska vlada je vedela, da bi tisti dan, ko bi vrgla revoluclor-narnega, brezverskega kristjana Tolstega v ječo, lahko t lov.-revolucije po vseh gubernijah.
Tolstoj jo mrtev in pokopan ali carjevi vladi še ne da miru Njega ne more trpinčiti, zato p* se jo spravila nad njegovo sedemdesetletno vdovo Zofijo, ki se v časopisju pritožuje, da je policija ponoči vdrla na Jasno Poljano in •/. največjo brezobzirnostjo izvršila hišno preiskavo. Spravila se je zlasti nad knjižničarjevo sobo, ker je sumila, da goji knjižničar revolucionarne ideje. Kljub gro-fičinim protestom so policisti vse preobrnili. Prekucnili so tudi pe-trolejsko svetilko, in komaj so j<-preprečil požar.
Kdo pa naj bi tudi verjel, da bodo carjevi biriči sedaj drugačni kot so bili vedno?
TEHNIKA UMORA.
Jezus jo z bičem pognal trgovce iz tempelna . Koliko bi imel danes opravka, če bi se vrnil na ta svet?
Od časa do časa se pojavljajo po časopisih vesti o ,novih "velikih" izumih na polju militaris-tične tehnike. Pri tem igra včasi fantazija večjo vlogo kakor resnica. Kar so razni reporterji že iznašli, je tako učinkovito, da bi morale biti vse sedanje evropske armado že do zadnjega mo-žai pokončane, če bi bili objavljeni izumi resnični in v rabi.
Zdaj kroži po časopisju zopet sledeča vest:
"Norveški inženir Aasen je baje iznašel strašno bojno pripra v o. ki bo lahko igrala v vojni ja ko važno vlogo. Mogoče je, da ta stroj vojne celo popolnoma prepreči. Pripravo je mogoče čisto lahko prenesti na veliko da ljavo in jo umestiti povsod v zemlji. Električen tok jo spravi v delovanje. Za ta st.oj je Aasen iznašel tudi posebno ra/.streljeval-no snov, strašnejšo kot dinamit ali nitroglicerin. Izstreljeni projekt ili usmrto vso okrog sebe in tudi če so leteli na oddaljenost 400 metrov, imajo toliko moči. da ubijejo človeka. Stroja, ki ni posebno velik, ne morejo uničiti puške. Ako bi prišla armada blizu, je treba spojiti električen tok in stroji bi začeli delovati. Vsa armada v krogu 600 m bi mogla biti pobita, ako bi so približala mestu, kjer je postavljenih dvoje ali troje takih a pa rato v. Tajno je še doslej, k.^ko je bila iznajdba izgotovljena. 'V uporabo l»o dana sanio Norveški. Francoski mehaniki in inžinirji so poskušali stroj jako podrobno, toda najti niso mogli, kako jo se-stavljen. Iznajditelj je izjavil, da snr biti «troj več.let v zemlji, in da ga je mogoče uporabiti kadarkoli."
rlovck bi se zahvalil Bogu, da je izumitelj tako patriotičen, na no mara prodati svojega izuma nikomur drugemu kakor Norveški, torej deželi, ki se ne bojuje. Ampak da govorimo popolnoma odkritosrčno: Najbrže je s to iznajdbo tako kakor s tisto, s katero je lani italijanski inženir potegnil svet, ki je hotel na oddaljenost 100 kilometrov uničiti vsako ladjo. Tehnika umora ima pač še široko polje, ali reklama tudi.	_
TOALETE PRED SODIŠČEM
Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi
CEVERA'S
^ Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Cena 25 in 50c.
ZumiIJIv« UraflU i*p*r kaSelJ.
"Naznanjam Vam. <la m> ml J« Ukasal. Severov Hali am za 1'ljiifa «elo MBealJlvo itd ra v I ki xoper kaAHj. V treh alu£ajili Je pomagalo mojim kinom kojih j<* napadal kaielj. Z wMsljfin ga priporočam v»nu, ki ga potrebujejo." Km Matt-jovrc.
Boi 41. Ooiiily. Oiilo.
V a I utaji h prehlada ta Influen«.
'Je dobro omeniti, d« Severa « Cold and lirlp Tableta (Severo*l Tableti »opor prehlad In hripol rabljeni v »ven Severov I m liaUamoin sa fMjufa tudi isbortio učinkujejo. t ona Tableto v je K> centov.
poskusili
SEVERA'S TAB-LAX?
m 25c.
Sladkorno odvajalo. So izbor ni, za otroke, kakor tudi za odrasle.
Severove Pripravke ima;o naprodaj lekarnarji vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomesUtve.
w.	F. Severa Co	CEDAR RAPIDS IOWA
		
»♦eseees
< ► « »
o p^ADAR potrebujete društvene po-*	trebščine kot zastave, kape, re-
g »1»je, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.

i¡ Edini slovenski pogrebnik j¡
MARTIN BARETINČIC
124 BROAD STREET	TKL. 1475	JOHNS I OWN, PA.
Dunajsko deželno sodišče jo bilo te dni poklicano, da bi podalo izVdeniško mnenje o daniskih toaletah. Povod za to nenavadni^ nalogo je dal prizor na dunajski Ringstrasse in dva procesa, ki sta nastala iz toga
Dne 16. avgusta 1. 1. okrog 8. zvečer so so izprehajala tri mlada dekleta roko pod roko po Ringu blizu Blumensacle. Nedaleč zn njimi so šli njih starši. Nasproti jim je prišel vpokojeni pod pol-
N^ppCitircljio ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar - ra- greste v mesto ali iz mesta in prepričali se boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
JOS. SLABE
216 So. Genesee Street	Tel. 302	Wankegan, Ullnots
kovnik »Itisef liill s svojo soprogo, in ko je videl dekleta, so je v svojem vojaškem patriotizmu silno razburil zaradi njih toalet. Bilo je poleti in punce so imele lahke, svetle obleke na sebi. To je pen-zioniranega oficirja.bodlo v oči iii začel je zabavljati:
"Kakor kokete hodijo okrog! To jo škandal!"
Potem jih je direktno nahrulil: "Sram Vas bodi, da hodite take v teh resnih časih- Škandal je to, hodit i tukaj kakor kokote!"
Užaljena dekleta so priklicala starše, in oče, L. Foerster, se jo spustil nad podpolkovnika. Ker mu ta ni hotel povedati imena, jo poklical policista. Oficir pa je sedaj zabavljal proti njemu in raliil žaljive besede.
Potem sta tožila drug drugega zaradi užaljene časti. Pri sodišču jo bil obsojen liill na trideset. Foerster pa na dvajset kron globe.
Kot prava pravdarja sta oba rekurirala, in tako jo prišla vsa stvar pred deželno kot prizivno sodišče. In sem so prišla tudi dekleta kot priče. Da bi tlokazala. kako jih je podpolkovnik po krivem kritiziral in kako prav je i-inel njih oče, da se je potegnil zalije, so prišlo v listih elegantnih letnih oblekah, v katerih ta krat pronionirale na Kingu.
Na trdosrčne sodnike ui napra vilo to nobenega vtiska. Rillu je ostalo njegovih trideset kron globe, Foerster ju jo jo ja sodišče tudi od dvajset dvignilo na trideset
LISTNICA UREDNIŠTVA
Mnogo dopisnikov dela sobi in nam čisto nepotrebno tlelo. Pošiljajo nam dopise, katerim se na prvi pogled pozna, da zna njih pisec komaj pero prijeti. Oni se mučijo, preden pomažejo nekoliko listkov s svinčnikom ali s črni lom, mi pa se mučimo, ko moramo po dvakrat, trikrat preoitati tisto hieroglife, pa vendar ne moremo uganiti, kaj nam hočejo povedati Da bodo naši čitatelji videli, s kakšnimi ugankami nas znajo mučiti, podamo tukaj majhen izvleček iz takega dopisa:
".last beril m čajs tujd vashha
plaretarza <.pa kej nejsim noroš-nik jast sem glih deljoue jast prosni tleb tu drukal jast prauni ludej t «»k navoja kej guva reja kmislja de nas bas jo bel žleht ksa ta drujg."
Tako se vleče celo pismo štiri strani. Živ krst no ugane, kaj bi dopisnik rad povedal. Drugi imajo navado, tla prepisujejo, kar so čitali v Proletarcu. Tretji nam pišejo take reči, ki ne zanimajo nikogar razun dopisnika.
Kakor žc večkrat, prosimo še enkrat take dopisnike, ki nimajo naznaniti nič važnega, naj prihranijo sebi in nani nepotrebni trud. Proletarec mora služiti vsemu slovenskemu delavstvu v Ameriki in ima za to nalogo vedno premalo prostora. Ce hočemo biti vestni, ne smemo še tega jemati čitateljem s tem, da tiskamo dopise, katere čita eden, dva, največ deset naročnikov, ker ne prinašajo ničesar, kar bi moglo zanimati splošnost.
J. S. East Helena. Iz vsega Vašega dolgega dopisa spoznavamo le to, da bi r&di naši i'punco. Pri" tem Vam Proletarec ne moro pomagati.
F. B. Wals. : Za pesniške poizkuse nimamo prostora.
Ch. M. M.: Stvar ie popolnoma osebna in nima za iavnost nobenega pomena.
A. V—6: Ne. Hrvaški ban je približno to, kar so v avstrijskih deželah cesarski namestniki, le da je hrvaška avtonomija obsežnejša nego so deželne avtonomije v Avstriji — seveda bolj na papirju kakor v resnici.
E. B. Pittsburgh: O tem športu premalo razumemo.
NORIŠNICA.
Legislaturi v Massachusetts je predložena osnova zakona, ki prepoveduje kajenje na vseh javnih prostorih, torej \ gledališčih, koncertnih poslopjih, učiliščih, pa tudi v parkih in na cesti. Prihodnjič bo tej legislaturi še predložen načrt, ki razglasi ves Mas-saehusott\ za norišnico.
tVrkvenjakc,draži rdeča barva. Zakaj imajo rdeča bandera?
ADVKKTISKMKNT
SLOV. DELAVSKA
lft*.
PODPORNA ZVEZA
lnkorportraM » «prit« IK* v drtaH PwB.
Sedež: Conenittugli, Pa.
0L»AV!%1 UEADN1K1:
Predsednik : PRAN PAVLO VÛlC, bo* 705, Coueaiaufh, P* Podpredsednik: J081P ZOKKO, K. P. D. 3, box 50, We.t Newton, Pa. Tajaik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Fomotai tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOB1P ŽELE, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Okie. Posuoini Magajnik: JOSIP MAKINOiO, MO» CUir Ave., Clevelaad, O.
ZAUPNIK:
andrej vidbih, bo* 523, Conemaugh, Pa.
NA1XSOBN1KI:
Vit J KM SITTER, 1. nadzornik, Lock bo* 57, Conemaugh, Pa FRAN TOMA1IC, I. nadtornik, Gary, Ind., Toleaton, Bta., bo* 7S NIKOLAJ POVÔE, 3. nad*., 1 Craib »t., Numrey HiU. N. 8 PitUburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN QORAKK, 1., porotnik, Bo* 195, Uadley, Kaunas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnatown, Pa. ALJOZIJ K ABU NO ER, S. porotnik, Girard, Kanaaa, R. D. 4. bo* 86
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Kern, M. D., «202 8t. Clair Ave., Cleveland, Okie.
GLAVNI URAD v h Ji It. 40 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOR.
' Apendal Ivan, Conemaugh, Pa., bo* 273. Gadnik Ivan, 4£5 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabreaaja Jakob, bo* 422, Conemaugh, Pa. Bovc Frank, R. F. I). 5, bot' 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, bo* 781, South Fork, Pa. Zoler Al o j ai j, bo* 514, Coaemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUATEV^ SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIŽACU.
Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., élan 8. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., élan 8. N. P. J. Martin Konda, 2056 8o. Crawford Ave., Chieago, 111., élaa 8. 8. P. Z. Hrast Antoa, P. O. New Duluth, Minn., élan 8. N. P. J. êtefanéié Martin, bo* 78, Franklin, Kans., élan dr. sv. Barbare. Frank J. Aleè, 4008 W. 31st ¡<t., Chicago, 111., flan S. I>. P. & P. 1» Gorèek Ivan, ho* 211, West Minerai, Kans., élaa A. 8. B. P. D.
Uradno Glaailo: PROLETAREC, 4008 AV. 31»t St., Chicago, 111. Oeajena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poéiljati vee iopiee in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Deaar naj se poéilja glasom pravil, edino potom Poêtnih; Expresnih; ali Baaénih denarnih aakaanie, sik* k or pa ne potom privatnih éekov.
T sluéaju, da opaaijo drultveni tajniki pri poročilih glavnega tajaika kake poaaanjkljivosti, naj te nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hoda je popravi.
IZ UBADA O LAV NEG A TAJNIKA 8LOVANSKE DELAVSKE PODPORNE ZVEZE.
NAZNANILO.
Glavni mi poanofcni odbor S. I), p. Z. je ua seji dno L'!», januarja, 101."». uvi del potrebo preurediti nekoliko pravila potom splošnega glasovanja; v »led tega je »klenil «lati članom in članicam na glasovanje flest prek«»ri*tnih predlogov, označenih v glasovnici.
Naideilnfc je tiskana glasovnica prav tako kakor so glasov nice (»ostane na društva.
GLASOVNICA
1.
(»lasu jem, da se sprejema člatie-ice otroškega oddelka \ viAji oddelek, kadar je star a 14 let, brez, la bi doplačal-a pristopnino, ako ne presega smrtnina >500.00 < j>t t sto dolarjev) in «Inevua bolniška pod|x»ra $1.00 (en dolar).___
Glasujem, da se smrtnina otroškega oddelka z.visa i/ sedanjih $50.00 in *7."».<M> na $100.(Mr (sto dolarjev) /a vse jednako.
DA
NE
3.	Glasujem, da se /.a zvišano smrtnim» otroškega oddelka plačuje mesečno ravno tako kot do sedaj l.V in pristopnina ravno ista 75e.
4.	Glasujem, da se vredi novi oddelek za smrt ni no #200.00 (dvesto dolarjev). Oziroma pogrebne stroške. Mesečno plačevanje je w» ta oddeleik za vse jed na k o, ne glede na starost.
5.	Glasujem, da se smrtnina prvega in tretjega' oddelka deli v dva razreda in sicer v #.">00.00 in $HMM).00 (pet sti» in tisoč, dolarjev).
6.	Glasujem, da se deli bolniška podpora prvega in četrtega ... i>jJ»J«Jka v dva ras/rda in sicer #1.00 in $2.00 (eden in
dva dolarja) dnevno.
DruAtvo ......................................... štev. . . .
S. I). I». Z,
podpis člana.
dne
101.1
Opomba. Kdor glasuje /.a predlog, naj'napravi X v štirikotu DA. Kdor glasuje proti predlogu, naj napravi X v štirikotu NE
POROČILO
O izidu splošnega glasovanja pri drufttvu............
Atev......... v .....................................
Dne...........
Predlogi In dodatki k pravilom.
191.1
Za	predlog at.	1. je	glaso\alo....................članov ie
Za	predlog ét.	2. je	glasovalo....................članov ic
Za	predlog At.	3. je	glasovalo....................članov ie
Za	predlog Ät.	4. je	glasovalo....................članovic
Za	predlog At.	5. je	glasovalo....................članovic
DA	NE
	
	
	
	
	
	
Glasovalo je..................članovic
Društvo Ate je.................članovic
(Pečat društva)
Predsednik ..tajnik
blagajnik zapisnikar
Opomba.
1.	Beseda "DA" pomeni /as prejet je predloga, beseda" N K" pomeni proti sprejetju predloga.
2.	Po končanem glasovanju naj društvo natančno prešteje glasove, koliko je bilo oddanih /a \saki |to»aiueini predlog in koliko je bilo glanov proti
predlogu.
3.	Prešteto glasove naj se natanko uipUe in na to poročilo, v to uarejeru prostor. Za glasovanje predloga ali proti, je treba» zapisati natanko, koliko članov je'za predlog in koliko planov je proti predlogu. Na poročilo ae mora zapisati število predlogov a številko v štirikotu iu v prazni črti zu predlogom z besedo hA uli NK.
4. Vsako društvo naj spolne dva |»or©čila. K nega naj se pošlje v gl, tajnika urad, enepa se pa hraui v arhivu -društva, f» Vsako poročilo mora biti podpisano lastnoročno od zgoraj ozuačenih dru-itvenih uradnikov, iu mora biti odtis društveuegu pečatu.
Tolmač predlogov.
Predlog Atevllka 1. — Da «e sprejme člane in članice otroškega oddelka, ka dar dopolue IHto leto, \ prvi oddelek ali v kateri drugi, koji ne presega Minrtuiue #300,t)0 in bolniške |>odpore 91.00 dne v uo, ne du bi doplačali na vstopnini. Ta predlog da glavni odbor na glasovanje članstvu /.arudi tega, ker imamo do sedaj v pravilih, da mora vsak član (članica) otroskegn oddelka, kateri je eukrat star 10 iet m bo-če pristopiti t višji oddelek, doplačati, toliko pristopnine, kolikor je razlike med otroškim oddelkom in oddelkom, ko misli č|i»n iz otroškega oddtdka prestopiti, Tako je moral doplačati sedaj vttak član in članica otroškega oddelka, kateri je prestopil s svojiui 10 letom v višji oddelek, /a tretji oddelek je moral doplačati pristopnine 11 /J" iriya prvi oddelok pn svoto 2.2.". Ta točka po mnenju glavnega in pomožnega odbora m pravilna, kajti ako član, ko je pristopil v S. D. P. Z., bil star eno leto, tako plačuje mesečnim» celih 15 let, je potem vseskakor /«• toliko plačal v zverino blagajno, da se ga sme sprejeti v višji oddelek, ne da bi bilo treba doplačevati tu» pristopnini. Ako bode ta predlog odobren od članstva, bodo zamogli člani otroškega oddelka, kadar prikoračijo do svojega šestnajstega letu, prestopati v oddelek za en dolar dnevne podpore is $500 (pet sto dolarjev) smrtnine, ne du t»t kaj doplačali za več kakor #500 smrtnine in več kakor $l.0o dnevne pod|»ore, pa bode moral doplačati toliko, kolikor je višja pristopnina od $500 smrtnine iu od #1.00 dnevne podpore. Toraj, kdor bode pcistopil v oddelek, na pr. za $1000.00 smrtnine ali ¿a $-.00 dnevne |K»djK»re, tedaj bode doplačal le isto, !<ur je nad $500 smrtnine in na I *1.0o dnevne j»odpore. Ostane pa seveda zdravniška preiskava prav tako. kakor do sedaj. Kajti \ »ak član ko prestopi iz nižjega v višji ra/red, oziroma oddelek, »o mora dati preiskati zdravni ku in prošnjo poslati v glav ni uni I po tom svojega društva.
Predlog štev. 2.- Da s,- smrtnina otroškega oddelka plačuje #loo name sto sedajnili $50,oo •» 4""."n- Glavni in pomožni odbor ji' uvidel ]»otrebo, da se smrtnina otroške.ga oddelkh izviša na #100.00. Ta predlog je prav tako priporočljiv v odobritev .kakor prvi. ker statistika kaže, da se sme povišuti smrtnina otroškega oddelka, ker imamo pri S. D. P. Z. dokaj visoko mesec-nino -ca otroke. S tem. dn sprejmemo ta predlog, bodemo koristili veliko organizaciji, ker bodemo dobili s tem veliko mladih članov, kateri, ko bodo enkrat dorastli, ««diodo šli drugam, pač 1»a bodo ostali pri nos. ker so že od svojega prvega leta člani Slovanske Delavske PodjHirue Zveze. Organizacija brez novih, posebno bre/. mladih članov, je telo brez hrane iu s«- ne razvija, kot bi se imelo. Zaradi tega bodi iia-n prva dul/.nost, da skrbimo za narava j novega članstva. Do ■»••daj j" * pravilih, da plačujemo za umrlim otrokom, ako še ni stair o času smrti 0 (M-st) let, *"0; •iko pe je »tnr 0 in do 10 leta p« Predlog štev. 2. pa je, da se to ra/ veljavi in naj -e /a v sr jednako pla čuje O'I enega leta do šestnajstega po # 100.00 (sto dolarjev t.
Predlog fctev. a. — Da m z v ;■».%«« smrt u i uo otroAkega oddelka plačuje isto toliko mesečnine, kakor do sedaj in sicer svoto l.V in isto toliko pristopnine kot dosedaj 75c. Ta predlog je |m» tuneli gi glavnega in pomožnega odbora nn mestu in je priporočljiv, da	ga
sprejme, ker na vsak način bode /ado stovalo v pokritje stroškov otroškega oddelka, ako l»i se seveda ne pripetila kaka katastrofa med otroci, to je kak« ueugnana otročja nalezljiva bolezen. Vsak novi prosilec otroškega oddelka pn se seveda mora dati preiskati /drav niiko prav tako. kakor do sedaj.
Predlog Atev. 4.—Da se vredi eden oddelek, kateri naj bi bil /a »mrtnmo za svoto #200.00 (dvesto dolarjev). V ta oddelek (to bi bil Četrti oddelek), bi se sprejemali vsi člani in Članice od 10 45 leta. Plačevali bi vsi jednako, ne glede na starost. Za sedaj smo pro-računali, da bi za ta oddelek plačevali v smrtninski sklad po 30c, bolniški sklad 70c, upravni sklnd *>e, re/erv ni sklad r»c, skupaj bi plačevali člani tega oddelka $1.10. Ta oddelek je zelo priporočljiv v odobritev, ker se večkrat sliši med člani glas, dn bi bili radi za malo smrtnino zavarovani. Ta oddelek je popolnoma sam zase nn pr. prav tako kakor otroški oddelek. Ta oddelek ne bi imel nikake stike z drugimi oddelki, kar pride v po*tev smrtnina. ima popolnoma svoj smrtninski sklad, kateri ne pride v poAtev, ako je treba na klade v smrtninskem skladu prvega oddelka . Prav tako je sam za sebe, ako je trehn naklade v smrtninskem skia
«Iti; so navezani člani samo i/ tega od delka iu ne iz prvega. l'o «prejetju te ga oddelka naredimo veliko /a S. D. P. Z., ker v tem oddelku bode nizko pla čevanje in bodo čluni tega oddelka pla čevali ve» jednako brez starostne lestvice. Pregledali smo postave raznih držav iu se (»»»svetovali z zveznim ad vokatom. ter končno pronašli, da postava dovoljuje poslovati tuko, da pla čuje j«» vsi člani enako, ako ne presega smrtnina svote #800,00. ('lani in članice S. D. P. Z., v tein ste na gotovem, da se smelo sprejme predlog štev. 4., ker kako zgori» j rečeno, smo se prvo posvetovali pri postavi predno smo sploh predlagali na seji glavnega in pomožnega odbora sprejem in odobritev predloga ,ter da se ga pošl je ua splos-tu» glasovanje.
Predlog Atev. 5. — Da se vredi dva razteda za smrtniuo-prvega iu tretjega oddelka iu sicer poleg sedanje «vote #500.1 K) še za svoto $1000.00. Ta predlog je vsekakor na mestu, ter je priporočljiv v sprejem, ker je zahteva članstva, sla na j bi se člani zavarovali tudi za en tisoč dolarjev smrtnine. Z osvojitvijo tega predloga zavarujemo organizacijo iu zadovoljimo člane naše, da se bodo poljubno zavarovali, kakor bodo hoteli. Slišalo se je že več pritožb Oil društev S. D. P. Z. direktno ali in-direktno, češ z.akaj pa pri nas se ne vredi več razredov /.a posmrtuino, da l»i se člani zamogli zavarovati za večali manj smrtniue, prav tako kakor drugje. S tem. du smo članom dali ua splošno glasovanje, upatn, da smo jih zadovoljili, sedaj je pa predlog v rokah članstva, da gu odobre. Vendar pa nismo mogli s tem predlogom zadovoljiti člane popolnoma. Namreč s tem ne, da bi v redili tako, kakor je drugje, ker nam ne dovoljuje postava. < lan i in članice, kateri ste sedaj že šest let pri S. D. I'. Z. zavarovani za svoto $500.00 in sedaj zvišate še /a nadaljnih #500.00, ne bo i lete plačevali v smrtninski sklad od te>Uj, ko ste bili sprejeti v zvezo zai prvih #50o.00 i« tudi ne srednje, kakor imajo drugje, ter tudi ne, da bi sedaj plačevali za prvih #500.00 od sedaj, ko «te z.v ¡šali.
Poslovanje, du bi člaui(ce) plačevali za zvišano smrtunno od prvega pristopa, je naravnost proti postavno. Slišal sem, 4a so m- člani pogovarjali, da bodo odstopili od S. D. P. Z., ker nima istav.jjs- razredov zavarovanja, ter da ko bodo k drugi organizaciji pristopili, bodo na bol jšem za v eč let. ker so pri drugi organizaciji mlaj-i pristopili, se jim sedaj nudi lepa prilika zavarovati se za višjo smrtnino, plačevali po bodo «ylo smrtnino najsibode za f|oiMU«$ ali za #1500.00 od istega leta in č.asa, ko je prvič pristopil v organizacijo. Vzemimo, da si ti člaui(ea), ko si pristopil v organizacijo, katera ti nudi lepo va do, t»il star 30 let, ter si s,- tam zavaroval za s v ot o #500.00. Pristopil sj,'ko si bil star let k S. D. P. Z., danes si toraj član prve des»-t in druge pet let. Plačuješ pri prvi za starost ^0 in pri S. D. P. Z. za starost 35 let. Danes pa ko si star 40 let, *,> ti pa nudi lepa prijika pri prvi oorganizaeiji. da lahko zvišaš svoj«» smrtnino na *|ooo ali celo * 1.100. reče s,» ti pa. da bodeš plačeval za en tisoč dolarjev od starosti 30 let. To \ «e jako..lepo gls-i in I'H'sik."« 11* i i član s. D. P. Z. bi se mogoče dal izv oditi, ker mu ni cela stvar popolnoma nič jasna. Za denar je težko in tako ni v z I»» štet i, ako se člani pobrigajo za celih pet let nižjega plače vanja za svoto #."»00.00. Prav zato. ker je težko za denar članom plačevati meaečnino. je moja dolžnost kot glavnega tajnika s. D. P. Z. opozoriti čin ne na nevamot in zavarovati S. D. 1*. '/.. ( lan, kateri s«- da sedaj zapeljati, misli, da bode potem, kakor rečeno za drugo zavarovalnino, to j«» za drugih pet sto dolarjev plačeval od tridesetega leta. je naravnost oškodovan in prevar jen, kajti tudi tukaj je postava, dn član mora plačevati za isto starost, ka kor pristopi v organizacijo. Ti. ko *i star danes štirideset let in plačuješ pri S. D. P. Z. od 35. leta. misliš, da bodeš plačeval pri prvi organizaciji za tvojih drugih #300.00 od tridesetega leta, pa bodeš plačeval v resnici le od Atiri-destega leta. Torej pri tem, ko misliš, da bodeš dobil pet let. bodeA |»oAteao z* pet let stareji za drugo zavaroval nino, m plačeval bodeA za svoto $500 od starosti 30 let In za drugo svoto #500 pa za starost 40 let. Da bi plačevali stareji pristopili člani za nifcje, to ne bode že samo članstvo dotične organizacije dopustilo in tudi postava ne dovoljuje.
V dolžnost si št jem člBne in članice opozoriti na napako, katero bi utegnili storiti nepremišljeno. Ne puščajte S. D. P. Z. z namenom, da bi pristopili drugam, ter se tako okoristili, ker bodete I lettLrCft.
v resnici oškodovani. Sploh bi bilo nespametuo pustiti sedaj pred združit vijo S. D. P, Z. in drugam pristopiti, ker bode potem pri združitvi vrejeuo tako, da bode vsak član plačeval v m rt n i us k i sklad tako razredno, da bo demo zadostili pi»stavi iu zadovoljili vsakega Člana.
Po »pr*j4itju tega predloga ttev, 5. bode z.aiuogel vsak član in članica /vi šati svojo smrtnino na #1000. Plačeval bodo v smrtninski sklad od prvih #."oo po starosti pristop«, od drugih #')00 pn od starosti, ko te vzel zavarovalnino zu nadaljnih #.'»00. Vsi člani, kateri so »«•daj v prvem uli tretjem oddtdku in niso prejeli še kake odškodnine, /umu rejo povišati »uirtuirio na #Iooo.no («'n tisoč dolarjev). To velja za člane in članice od 10 do 45. leta. Kadar j«* član(ica) star 45 let, potem ueinore več zvišati smrtnine. (lani pa kateri so člani in članice S. D. P. Z. pred osvojitvijo tega predloga iu so že sturi 45 let, z.amorejo istotako i/.višat i svo jo smrtnino na #1000.00, toda priglasiti se morajo najkasneje do dne 30. junija 1015. Plačevali bodo »eveda za zviša nih #500.00'od starosti, ko so smrtnino povišali, za prvo svoto $500.00 pa od časa, ko je pristopil v zvezo.
Predlog Atev. 6.— Da se vredi dva razreda /a bolniško podporo in sicer ua eden in dva dolarja dnevno. Ta predlog se članstvu priporoča v odobritev, ker ta predlog po osvojitvi zgo-rajšnjih predlogov bode velikega pomena za S. D, P. Z. Po osvojitvi tega predloga se bode zumogel vsaki član prvega iu četrtega oddelka zavarovati z,-i eu ali dva dolarja dnevne bolniške |»<»dporo. Vsaki član bode lahko povišal bolniško |K»d|»oro, kateri š«> ni star nad 4"» let. ( lani, kateri so stari nad 45 let, ne morejo povišati bolne podpore. Da |»a bode za vse pravilno, se vsi člani prvega oddelka, kateri sô seda j iv stari nad 45'let, zavarujejo lahko /a «Iva dolarja dnevno, toda priglasiti se morajo vsi najkasneje «lo 30. junija 1915. To velja za člane, kateri bodo stari 45 let pred sprejetjem tega predloga ali da so že sedaj stari 45 let in s«» 5!e stari člani prvega «»«Idelka S. D. P. Z.
DODATEK.
Na vsako društvo *«- j«> poklalo toliko glasovnic, kolikor članov «Iruštvo šteje. Paziti je, da se glasovnice pravilno pré-štejejo in «la se pravilno vpiše število glasov v poročilo o izidu glasovanja. Vsa poročila o izidu glasovanja morajo biti v glav nem uradu najkiMnieje do dne 31. marca 1915. Sprejeti predlogi j»ri-dejo v veljavo z due m 15 .aprilu 1915, to ie petnajst «lilij po dokončanem gla: sov a nju.
Zg«»rajšn# predloge glavni odbor pri poroča, da se zanje glasuje, ker bodt» Velike koristi za S. D. P. '/.. Z' osvojitvijo zgoeiifšnih predlogov odpadejo vs»> točke v pravilih, katere so v protislovju z zgorajšnimi predlogi. Ako članstvo sprejme te priporočene predloge, tedaj bode o«l dne 15. aprila 1915 naprej vsak «'Jan Vi. D. P. Z. se lahko ¿¿»varoval poljubno, kakor bode h«»tel. Tako bode en član 4. oddelka zavarovan za svoto #200.0® in za en «lolar dnevne podpore ali pa za #2004*0 in zj» «Iva dolarja dnevne podpofe. ('lani prvega oiblelka bodo lahjio zavarovani za #500.00 iu za en dolar ali pa za «Iva «tolarja dnevne p«»dpore. Daljç bodo člani prvega odilelka lahko zavarovani za #1000.00 in z.a en ali za «Iva dolarja dnevne podpore, ( lani ali članice tretje ga oddelka pa bodo lahko zavarovani za #50o ali #1000 smrtnine. V-.ak član, -»«•veda kakor bode hotel zvišati smrtnino ali Ivoliiiško po«t|M»ro, s«> bode moral 'lati preiskati pri zdravniku. Za Kvišaii«» ali znižano smrtnino l»o<I«» moral vsaki člau(ica) prenarediti op«»ro-ko. ('lani, kateri so danes zavarovani z.a smrtnino #500.(M), za morejo p«» «pr«» jet jii predloga štev. 4. znižati smrtnino na »v «»to #200.00 ali pa /višati za f lnnn.no.
7.a poročilo «► izidu glasovanja spol-nite dv«- listini. F.no pošljite v urad glavnega tajnika, eno pa naj društv«» hrani v sv o jem arhiv u.
Dne 17. februarja 1915 sem raz|M» sini na vsa društva glasovnice. V s|n čaju, «la katero društvo š«- «lo danes, ko je prejelo list, ni prejelo glasovnic, naj pis«» nemudoma ponje.
s sobratkim pozdravom
I .OPIS BAVDKK, glavni tajnik S. D. P. Z.
TAJNIKOM KRAJEVNIH DRU STEV S D. P Z."
Po zaključku zadnje konvencije nftm omenjena organizacija s sedežem v Conemaugh, Pa., plaču je toliko iztiaov Proletarca, kolikor društev šteje "Zveza." Vsak tajnik je opravičen za društvo do enega Proletarca, da iz nJega, kot uradnega glasila, izprevidi stanje organizacije in delovanje glavnega odboru. *
Ako kdo izmed tajnikov ne dobiva lista, potem naj nam takoj po dopisnici pošlje svoj na slov in omeni ime društvu. Toli ko na znanje, da ne bode potem na konvenciji kakšnih nepotreb nih pritožb, da pri tem ali pri o-nem društvu niso dobivali "Pro Upravništvo.
► * *
Stran fa ¡:
* »
DELAVCI! SODRUOI!
Pravega socialista vodi pred vsem prepričanje, da se bori a pravično stvar, in v tem prepričanju čuti tudi svojo dolžnost, da dela in m/vstopa za propagando i-dej, ki vodijo delavstvo iz gospodarskih suženskib verig —.na nova pota k blagostanju in sreči.
Sodrugi! Treba je, da se polotimo dela vsi. Pokažimo, da se v rcsnici zanimamo za svoj list Pro-letarec ! Pokažimo, da smo socialisti v resnici udje delavne In kulturne stranke. Sram bi nas moralo biti, ako bi šli nazaj mesto naprej. Naši načelni nasprotniki bi se potem po vsej pravici lahko iz nas noroa delali in rekli: Glejte jih, širokoustnežev in bo rilce v za svobodo in napredek. Kadar gre za to, da bi pokazali svoje prepričanje v dejanju, kadar je treba za svojo stvar kaj žrtvovati, tedaj se vsa njih navdušenost razkadi v prazen dim!
Tako bi se nam očitalo, in prav bi imeli.
Ali pa si bomo pustili kaj take ga očitati? Ne! Nikdar! Vsak so-drug naj namreč postane organizator za stranko in agitator za list. Vsak čitatelj naj pridobi listu vsaj še enega novega naročnika in sobojevnika. Družimo se v edini delavski stranki, in potem bomo močni, in nikdo nas ne bo za8mehaval, da smo navdušeni socialisti le takrat, kadar nič ne stane.
Vsi smo prepričani, da je stvar, m katero se borimo, sveta, pravična stvar. In vendar... ! Poglejte n. pr. sorojake, ki niso v našem taboru in katere bi z lepimi besedami lahko pridobili, da bi bili naši sobojevniki! Pojdimo med nezavedne delavce in raztolmači-mo jim, kaj je socializem, kaj socialisti hočemo!
Socialisti razširjamo socialistično propagando na dva načina. Ustmeno in potom časopisja. Slovenski so«alisti v Ameriki imamo svoje glasilo "Proletarca," kateri je spretno urejevan ter pobija krive nauke očitnih in zahrbtnih delavskih pijavk. Prole-tarcu so že neštetokrat njegovi sovražniki prerokovali smrt. Toda zavedni delavci, «vet slovenskih delavcev v Ameriki, so mm ob kritičnih časih vedno dragevo-lje priskočili na pomoč in ga tudi ob časih hudih gospodarskih kriz obdržali na površju.
DelaVci ! Sodrugi ! Pregledali smo imenik naročnikov in videli, da je mnogim našim naročnikom zopet potekla maročnina. Morda se bode kdo razjezil in rekel, že zopet bodo tirali. Ne moremo pomagati. Vsak teden imamo $105.00 rednih stroškov, in ako ne pride vsak teden toliko dohodkov, smo takoj v deficitu. Fi-nančno vprašanje je v današnji kapitalistični družbi glavno vprašanje in ako hočemo biti z našim Proletarcem solidni, potem ne kaže ničesar d raze ga, kakor da skrbno pazimo, da bomo z dohodki pokrivali stroške!
Prihodnji teden bodemo poslali opomine vsem tistim naročnikom, taaterim je naročnina potekla. Hudo je opominjati delavce sedaj, ko se skrajno slabo dela, ampak drujrače ne gré. Kdor nima dela in denarja, dobival bi pa rad Proletarca in ga pozneje plačal, dotični naj nam piše dopisnico in mi ga bodemo radevolje počaka li, da se razmere v industriji ne. koliko izboljšalo. Kdor pa par tednov po sprejetju opomina ne bode dal nobenega glnsu od sebe, dotičnim pa bodemo primora-ni ustaviti list, ker bodemo mnenja. da ne mislijo biti več naročniki Proletarca Pazite toraj, da n ebode pozneje zavoljo tega prišlo do kakšnega nesporazuma med upravništvom in naročniki!
Za Minnesoto.
Soilr. Pred Miller, bivfii tajnik državne organizacije v Minneso-ti javlja, «I« je tia njegovo mrato izvoljen Nodr. \\\ A. Slafford. Klnbi, ki imajo posla k tajništvom državne organizacije, naj h«> v bo-dočo obraeajo nanj. Njegov naslov jo: 1.117 Western Ave., Min-nrapolis, Minn.
• fv bi socializem danes postal vladajor sistem, bi bila cerkev jutri socialistična.
üugoslov. socijalistična Zveza v Ameriki.
>
E K. SESUTI VA:
Pero BfUmarlch, Filip Oodlna, V. SuAa. P. Kokotovtch, Fr Alei. M. Poloviaa, J. H i pau. 2. Bajaklc. Alex Dubravac, Frank Hren, B. £lkl« in Fr. âaua.
Frank PetrUh, gl. tajnik, 80S W Madison Street, 4th Floor, Chicago, IU.
8eje cksfkutive ao vaako prvo »obuto v mesecu ob 8. zvečer. NADZORNI ODBOR: Mik« Mavrirh, Ohiiago, IU., Aut. Tratenjak, Chicago, III., Nick Hinich, Milwaukee, Wis.
ODBOR ZA TIBKA&NO.
Frank Zaje, Alex Dubravac, Pet. Kokotovieh, Frank Mrgole iu Joa. Hteiner.
Klubi, ki tole govornike, naj se obrnejo do gl. tajniks. ARKANSAS: —
»3. Fort Smith, Ark.—Jugoal. «X. klub, taj. Ant. Pečar, K. F. D. 3, box 14».
Seje ao VKako tret jo iimlcljo v nieaecu, v Jeuaiv Lind, Ark. 107. Hutington, Ark.—Jugonl. »oc. klub, taj. Jno. Jarnovk-h. K. F. D. Box 167, 140. Hartford, Ark. — Tajnik Louis Slamnik, box 36, Hartford Ark.
CALIFORNIA:
68. Oakland—San Franciaeo, Cal.—Ju gosi. Soc. 1'druž., tsjnik Leo Volenik, 1030 Hyde St.
13H. San Francisco, Cal. — Tsjnik A««olf H Huiich, 530 Vermont St., San Francisco, Cal.
COLORADO: —
132. Pueblo, Colo. — Jugoal. hoc. klub, tajnik Cha». Pogorolec, 30* Moffat ave.
ILLINOIS: —
1. Chicago, III.—Jugoal. «oc. klub, tajnik Filip liodina, 'JHiMi So. Karlov ave. 6. ChicaKO, 111. — Jugosl. Soc. Udruienje, tajnik Jos. Horvat, 1830 So. Racine Avenue.
20. Chicago, IU.—Ju gosi. soc. udruienje, tsj. P. Belaniarich, 2306 Clybourn Avenue.	*
45.	Wsukegan, 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Paul Peklaj, 527 Belwedere St., organizator J. Zakovfcek. Seje so vsako drugo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani J. Stratiftarja.
46.	Panama, III. — Jugoal. soc. klub, tajnik Andr Ileriič, 831. 50. V i rde n, III. — Jugosl. *»k\ klub, tajnik Sim. Kaučic, Box 195.
Seje ao vssks 2. in 4. aedoljo v mesecu ob eeini uri zjutraj v Union Hali 56. Kast St. Louis, III.—Jugosl. socialistično udruien je, tajnik F. Franjich, 1328 Nektar Ave.
60. Chicago, III. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik M, Smoje, 330 \N.
25. Pl.	'	. r
64/ Livingston, III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P O 67. Springfield, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, K. R. 8, p. o. Kay t na.
84. Witt, 111. — Jugosl. soc. klub, tajuik John Milosich, Box 102. 92. Ziegler, 111. — Jugosl. so«-, udruienje, tajnik Ceo. Karlovich. Box t?.
109.Granite	City, 111.—Jugosl. »oc. klub, tajnik S. Ujurishieh, b. 665, Madison, IU.
110.	Staunton, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Mostar, box 351, organizator John Pukl, box 147.
128.	Nokomis, IU. — Jugotft. soc. klub, tajnik John Mckimla, box 6«>;. Seje so vsako drugo nedeljo v meseeu.
INDIANA: —
25.	Indianapolis, lud. — Jugosl. soc. skupina, tajuik J. Bruder, 710 N. Holmes avenue.
41. Clinton, lad. — Jugosl. «oc. klub, tajnik I«n. Miliar, 1* Bx 449; organizator Ant. Izdiha, 824 N. i»th St. Seje *o vsako prvo in tretjo soboto v meseca ob 7. uri zvečer. 53 Gary, Ind.—lugosl. soc. udruženje, tajnik D. Jelavich, 1613 Washington St.
KANSAS —
31. West Mineral, Kaus.—Jugosl. »oc. «kupina, tajuik Frank Sprner, box J'-». Kadley Sta., Kana.—Heje vsako 2. in 4. nedeljo \ mesecu ob 2 uri popol-«Ine v K. Mineral, dvorani it 6. 34. Frontenac, Kan*. — Jugosl. so«', skupina, tajnik Jos. Ume k, box 7.
80.	Franklin. Kans. — Jugosl. sik-, klub, tajnik Louis Karlinger, R. F. I». 4. Box 86, Girard, O.	s
81.	Skidmore, Kana.-—Jugoal. »oc. klub. tajnik Frank femažar, R. F. I>. 3, box 261, Columbus, Kans.
82.	Caroaa. Kan»—Jugoal. »oc. klub. tajnik Blai Mezsri, Box 162. 91. Stone City. Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Rok Boiičnik. B..x PK ISS. /LuJurk. Kaiiv — ,lug(»sl. s<x . klub. ttjliei JOO, Bu^, K K 1, Bo* 147,
Rltaburg, Kans.
130./kiffjtp, Kans. — Jugosl. soc. klub. Mimik M.uv Skubn-. Ii. ». piflti, Kan-.
MICHIGAN : —
Hl. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. udruž , taj. Bogdan Miloshevi< h, .i*. herrv av 8s! Detroit, Mich.—Jugosl. Udrui., tajnik M S.tojadinov, 39 Hastings St 114. Detroit. M ich —Jugosl. soc. klub, tajuik Jos. Primer, 338 Ferry ave.
MINNESOTA: —
22. Chisholm, Minn.- Jugoal. '«h-, udruženje. tajnik M. Uavrich, 21» Lake >t r»Ü Aurora, Minn. — Jugos.l soc. klub, tajnik J. I>raAler, Box '.Iv 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. »oc. klub. tajnik Frank Mahnich, Box 332. 142. Irontown, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Butarac, box 284. 14,s. Klv, Minn. — Jugosl. soc. udruienje, »a.jnik M. Mamin, box 62. I32I Virginia, Minn.—Jugoal. soc. udruž., tajnik Ant. Sterle, box 74».
MISSOURI : —	_ ö ,
14. St. Louis, Mo. — Jugosl. »oc. udruž., tajnik F. Ferenčevich. 1S58 S. 9th St
129.	St! Louis, Mo.—lugosl. »oc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave
MONTANA:—
73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkrnan, Dox 44. 96 Hear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Tony Miller. Washoe, M nt 101. K. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Benchma, Box 20]
Seje so vsako prvo nedeljo v meseu v Jos. Lazarja dvorani. 134. Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127.
NEBRASKA: —
149. So. Omaha. Nebr.—Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Mrmosh, 2809—2 R. St.
OHIO: —
2 Glencoe,-O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik I. Älembcrgar, L. Box 12.
Kedne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. Žlembergorju IV K. Youngstown, <>. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Joe Maglama, box los, Voungstown, O.
26.	Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Kari Dorna«*, box 26
27 Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 7lst St Vine. Jurman, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto seboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. 18 Kast Palestine, O.—Jugn«d. aoc. «kupina. taj. Jak. Istenich. b. 304. Seje «e vr*t vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Orga ni rat or Frank Hostnik. 49. ( 'ollin wood, O. — Jugosl. ho«-, klub, tajnik (mis. K aba j. 442 K. l-»bth St.,
Cleveland. O.
6L\ Voungstown, O. — Jugoal. soc. klub, taj. Math Urbns, 231 Kirtland Ave.,
Voungstown, <>.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland, O.—Jugosl. soc. udruženje. tajnik M. Fučec, 1126 E. 01 St. s6 \kron O. -Jugosl soc. udrui. taj. B. BöAnjakovich, 124 E. Chestnut Alley. A9 Lora in, O. — Jugosl. soc. klub, tsjnik Geo. Petkovéek, 1794 E. 29th St 05. Pinev Fork, O..— Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Sedej, P. O. 113. Bridgeport. O.—Jugosl. »oc. klub, tsjnik Frank Matko, R.F.D. 2, Box 33A. 141. Steubenville, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnica Jelena Radovich, 222 So. 5th St.
147. Barberton, O. — Jugoslov. soc. udruženje, Kari Besermenji, 308 E. Brady Street.
OREGON:—
17. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajuik M. KihHlich, 300—1st Street.
PENNSYLVANIA: —
3. N. S. Pittsburg, Pa.— Jugoal. so«, skupina, tajnik John Bestich, 1040 K
5. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box »»62, So.
Fork, Pa.	. „ _ ' . « . .
Forest City, Pa. — Jugosl. soc. »kupina, tajnik Frank Ratais, box 685. E. Pittsburgh, Pa. — Jugoél. soc. udruženje, tajnik J. Busija, box 266;
John Gračanin, organizator...........„
Svgan, Pa—Jugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427.Mergaa, F a Cl a i rt on, pa — Jugosl. soc. udruženje, tsjnik M. Dugina, box 155, Blair Sta. Pa.
32 West Newton, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. I>. 3, bx 50 51 Monessen, Pa.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik 8tef. Pogledië, box 329.
37! So. Si.le Pittsburg, Pa. — Jugosl. w, udruženje, tajnik Geo. I»ii«karirh, 2832 Sarah St.
New Brighton, Pa. — Tajnik J. Svilkovlch, Beaver College, Beaver, Pa.
Herminie. Pp. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Inouïs Bric, R F P 3, box 106, Irwin, Pa.
HermlaleiPa.—Jugosl. soc. klub. tajnik Igfi. K«»lar, B. 73. I«nrgc. P«/— Jugosl. sne. udruženje. tajni* Milan Stakič. |»ox 24. M« Kcès Hocks, Pa. — Jugosl. soc. udruž. Tajnik Mark. Vukčevieh, 322Mr Helen St.
78. Ambridge, Pa.-^Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitev, Bex 552. Seje
vsake tretje nedelje v me», ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. 87. Favette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje se vsako zadnje nedelje v meseeu. _
90 Primrose, Pa.—Jugosl. »oc. udruženje, tajnik Nikola Vilenirn. Box 746. 93 Browndaie, l'a. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, KFD. 2. Forest City. •7 Homer City, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Steve Janlč, Bex 421. 99. McKee» Port, Ps. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. BoAnjak, 606 Maning
10.
12.
13. 16.
59.
63.
61». 70. 77.
100. Ellsworth. Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Mile Uotlich, box 350, Bentleyville, Pa.
104.	Woddlawu. — Jugosl. 10c. udruienje, tajnik M. Premuzich, Box 770.
105.	Marianna, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Joe Milanich, Bos 251.
117.	lJoydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale.
118.	Canonaburg, Pa.—Jugo«l. »oc. klub, tajnik Paul Poseda, box 365, i'anoiis-burg, Pa.
127. Dunlo, Pa.—Jugosl. »oc. klub, tajnik Louis Gomizel, Box 252.
130.	Be«»finer, Pa. — Jugoal. soc. udrui., tajnik H. Babich, Box 141.
131.	E. Pittsburg, Pa.—Jugosl. »oc. klub, tajnik B. Novak, 656K Kowan Ave. 144. Fit* Henry, Pa. — Jugosl. »oc. klub, ta jnik Frank ludof, box 113.
151. Heiitleyvilie, Pa.—Jugosl. soc. udrui., tajnik John Pa*karic, box 536.
WASHINGTON: —
28. Roslyn, Wnsh. — J U goal. »oc. udruženje, tajnik M. Pleie, Box 88. 102. Buckley, Wash. — Jugoal. aoc. udruž., tajnik Nik. Perko\ich, P. O. Spike ton, Wuah.
WISC0N8IN: —
9. Milwaukee, Wie.—Jugosl. soc. udruž., 400 H. Pierce St.
11. Kenosha, Wis. — Jugoal. socialiatično udruženje, tajnik S. Knezek, 119 Maple Court. Organizator Paul Jurca. — Seje so vaako zadnjo nedeljo v mesecu v na Soeialiat gl. atanu.
35. West Allia, Wis. — Jugosl. »oc. udruženje, tajuik S. hardicb, "»26 61 ave. 122. Kacine, Wia.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik l»u*. Pongačev, 947 Geneva St. 137. Kenoaha, Wia. — Tajnik John Kaatelie, is Howland Ave.
WYOMING: —
8. Cumberland, Wyo.—Jugosl. »oc. klub, tsjnik Ant. Aifrar, Box 64. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupins, tajnik Lukas Gro»er, box 341. An drej Kržilnik, box 103, organizator.
Seje ee vsake druge nedslje r mesecu popoldne eh 2. uri v Hali K PeruAka
108. Cambria, Wyo. — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Nik Pražetina, Box 25 136. Rock Spring». Wyo. — Jugoal. soc. klub, tajnik M. MiklauČich, Box 243. 146. Gun, Wvo.—Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Tominc, Box 20.
KONFERENČNI ODBORI. St. 1. Zapadna Pennsylvania. Tajnik Paul ftafar, 622 Panama Avenue, Pittsburgh, Pa.
At. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovich. 356 Emerson PI., Voungstown, O. St. 3. Chicago. Tajnik Pet. Kokotovieh, 23o6 Clybourn ave., Chicago, III. At. 4. Wisconsin. Tajnik I. Celich. 461 54. a\'e., W. AJlis, Wis. At. 5. Missouri in Juini 111. Tajnik L. Todorovich, 3700 LaSalle St., St. Louis, Mo.
USTU V PODPORO.
Joe Kunêiê, Colliiiwood, O., 5()e. — John \Vi<lic, Frontier, Wyo. Hxpresa «hI kol.) 7Hc. — Jugoslovanska soc. kluba štv. 131 iu Ktv. 3 o»l zabave na Silvestrov veèer v K. S. D., Pittsburgh, Pa., $7.40. Anton Stra/isai (Jan. 9.), Lloydell, Pa., HOc. — Martin Maiitonv, Detroit, Mich, 50e. — .lohn klitikoii, Piper, Alabama $1.(K). — Krank Krek, Livingston, III. 40c. Jugoslovanski soc. klub Ktv. 101 $3.35. - J. B. Mi helieh, 25c, Jos. Mihelich 25c. Mrs Jacob Strainer 25c., Jacob Strainer 15c., Mis (legelj 15c., V. 11 relia 15c., Neimenovan 10c, A. Strainer 10c., Frank Novak 10c., Prank Paiijau 10c., Jos. Lozar Sc., Vsi v Kast Helena. Mont. — Ka ; i i (iabreiija 15c., Kr. Krn.jc 25c., J. Oreinel 10e., A. Semic 10c., M. Krofina 25c., Kr. Pod boy 10c., K Ošaben 10e., A. Gabrenja 10c , .1 Bricelj 10c., Jack (iabrenja 10c., M. Rok 5c:, J Lovko 10e., L. Krasna 10c., .1 Meie 25c., Louis Krasna 25c., K. Ludban 25« Vsi v Franklin, R«.
Skupaj............... $18.73
Zadnjič izkazano......$192.88
Vse«* skupaj..........$211.61
Ze<linjene države so kulturne: in pravne države so. In vsakovrstne institucije imajo, da varujejo red.
Anarhistom je naseljevanje v Zedinjetie države prepovedano. Sicer iseejo anarhiste med brez poscluimi in med Atrajkarji. Tam. kjer je res anarhija, je ne najde-
jo.	_____
ZDAJ SO ZA SLOGO.
4,Kaenitner Tagblatt" koneuje svoj letošnji novoletni uvodnik tako-le: "Avstrijski Nemci se v 11-j veliki vojni bore ramo ob rami z neiiemškimi avstrijskimi narodi; sad tega skupnega boja mora biti spoznanje, da je v Avstriji tudi v miru prostora za skupno delo. Ce se v sili in zmagi oživi skupno euv-stvo notranjega zedinjenja narodov, potem se bodo našle tudi državne oblike, ki bodo primerne naravi avstrijske države in posebnosti njenih narodov. Naloga je težka, t oda izpeljiva, ako bo krš-eanski duh, ki združuje ljudstva, močneje nego preje preveval vse naše duševno življenje. To bodi koncem tega resnega, dogo<lk<»v polnega Irta naša novoletna ž«*-lja".
Kdor ne bi poznal avstrijskega Babilona, bi se še dal namazati.
Svetloba potuje s hitrostjo 300.000 kilometrov v sekundi. Ud zvez<ie a v (Vntavru potrebuj« Žarek do nas 4 leta in 4 mesece; od Sirija skoraj 10 let ; od Vege 21 let, o«l polarne zvez«le ^Uj let, od zvezd, ki jih vidimo s trimetr skiin daljnogledom,	let; o<l
zvezd, ki so vidne o šest metrski 111 daljnogledom, 2700 let ; od drugih zvezd 100.000, miljon, deset miljonov, miljardo, deset miljard let i. t. d.
Vprašanje do gospodov teolo go\ : Kje je zdaj prerok Klija, ki se je odpeljal proti nebeaom ne s svetlobo, ampak z vozom?
SODNIK LYNCH.
ave.
Zadnje leto so v južnih državah lineali 52 oseb. Za razloge te "ljudske justice" ni treba veliko vpraševati. Lineani so bili zamorci in belci, moški in ženske, med zadnjimi neko sedemnajstletno «dekle. Sedmim moškim se je oeitalo, da so posilili ženske; med temi sedmimi sta bila dva bela. Sicer pa so pretveze za to "pravičnost" vsakovrstne. Neka ženska je zažgala hlev; neki zamorec je ukradel osla; drug zamorec jo ukradel par čevljev; zopet drug zamorec je v hudi zimi iskal za vetja v nekem hlevu. T. t. d.
Analfabetizem v Avstriji. Po
ljudskem štetju i/, leta 1910. je v Avstriji analfabetistov: ined fVhi 2.3H7r, Nemci 3.12%. Italijani 10.30',, Slovenci 14.65%, Poljaki 27.36,9f bukovinskiini Madžari 36.39^. bukovinskiini Kuiituni 60.39%. Husini 61.03%, Srbohrvati 63.67,% Avstrijsko povprečje znaša 16.52%.
Delavee, ki *e noče u<"iti socializma, je enak človeku, ki se prostovoljno nastavlja roparju.
NA PRODAJ JI
7 vezanih letnikov " Proletarca' \ Kje pove upr. tega lista. . (1 x)
Advertisement.
LAHKO ŽIVLJENJE NA ZEM LJI NA JUGU, KI JE POCENI
Štirideset akrov obsegajoča farma v Arkansasu ali Louisiani vam da življenje takoj s početka in pripravi vam pot do bogastva. Lesne družbe vam ponujajo zemljo, ki je posekan gozd po do $15 aker. Ta zemlja obrodi dvakrat v letu. Vstanavljajo se na selbine tujerodnih ljudi. Pridružite se vašim rojakom v eni teh kolonij in postanite napredni. Z malo vsoto lahko pričnete. Pišite še danes na L. M. Allcn, P T. M., Kock I sla ml Lines, Room 118 La Salle Station, Chicago, 111.
(Advertisement.)
DOBRO ZNANO.
Dobra stvar vedno zmaga, ali dobra reč si pridobi vedno prijateljev in častilcev. Preduo s« vpelje in ustanovi v družini, mora biti ta stvar potrjena in spoznana kot res dobra od matere. Mr. Andrew Yakus nam piše: "Jaz, pisec teh par vrstic, sem bolehal na želodčni bolezni lansko leto več kot 4 mesece. Svetovalo se mi je, naj rabim Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, in resnično, to zdravilo mi je pomagalo — sedaj sem impolnoma zdrav in vesel. To zdravilo je sedaj prav dobro znano v naši družini. Andrew Yakus, 1458 Prcmhrokc Str., Bridgeport, Conn." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je res dobra stvar, ter si jc pridobilo zaupanje tistih, ki so ga rabili pri delni ali popolni izgubi teka, slabi prebavi, zaprtju in njegovih posledicah ter bolečinah v želodcu. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Trinner, izdelovale«, 1339- 1339 So. Ashland Ave., Chicago, III.
V revmatičnih ¡11 drugih musku-larnih bolečinah rabite Triner's Liniment. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60e.	(Advert.)
4«
Drugi in tretji zvezek"
imenika padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva z ozirom na tretje zborno poveljnistvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-stajerskega, spodnje-koroške-ga, tržaškega i t. d. pešpolka; naših lovskih bataljonov, dragonske-ga in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno nad 4000 imen. Vkupno je do zdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo v vjetništvu a pri nekaterih padlih naveden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na :
FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dep. P. New York
Kdo želi razprodajati imenike, naj piše po pogoje.
(Advertisement).
Pazite na ti
"Ako si nameravate naročiti graf of on, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ura, verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
GHAS. J. OGASEIC. M. D.
PRIZNANO DOMtK^
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Dasiravno ie star zdravnik, vendar se do sedjij Se ni nikdar posluževal oglasov. Kdor jc bolan naj sc zaupno obrne do njega. Kadar ste bolani, ne hodite k raznim zdravniškim mnznčcm; cdinolr zdravnik, kateri je vcSč svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URK R do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndale 3133 PHONRi CANAL »OH
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim keglf&ten Bivši Martin Potokar place
Svete pivo v aodfkih in buteljkah in druffe raznovrstne pijane ter unijske amodke. Potniki dobe fedno prenrtfiafe za nizko cp«io. -Postrežba točna in iz-borna. — Vacm Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1*25 S. Murine Ave., Chicago, III
N ič v radne ponaredite alavneg» Pain Ex [teller-ja dobite teato. ako niste pa-zni. Pazite na ¿dro in ime Richter 26c in 60c pri vaeb dobrih lekarnarjih.
F. AI Richter & Co.
74-88 f aikli(lM SI.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIÖ moderna gostiln*. Toči püzenj ko pivo in vtna. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Bine Ialnftd Av.
Chicago, 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistipi aa vsili tidiiftib.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
tdravalk aa notranja bolasal
ln raaecelal*. «ndravrniAka pretakava hraaplaiae—pl* teti je le adravila 1924 Bin« Ialaai Ara., Cfclcafo. Ur od oje od 1 do S popol.; od 7 do • a večer lav on Ckieofi Uveli bolaifci naj piftojo •lorenako
BELL PHONE 1318-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI.
Pittsburgh, Pi
ALOIS VANA
— ii.delovatel j — •
sodovice, mineralne vode in rasnih neopojnib pijač. 1837 80. Pisk 8t. Tel. Canal 1404
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
IA 460 6RAND ATE.,	KEIOSNA, VII
Telefon 1199
J. A. FISCHER
Büffet
Ini an roapologo vaako vrat bo p! ve vino, anodke, Ltd. Izvratai pro«tor za okrepêilo. 87M W. 96th 8t..	Chicago, DL
Tal. Lawndale 1761
Socialistične slike in kartB.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" 1 angleškim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. PoStnino plavamo mi ra tn kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St.,
Cleveland. Ohio
M. A, Weisskopf, M. D.
Izkušen sdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in n» deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1901 So. Aihland av». Tel. reiidenee: Lawndale 89^f.
r V^Vaino upražanjeT *
II a mi opravi J
MM W wijboljl m ufmift £
Konzularne,
• t aroirr ajtka
sodnijske *
vojaške/ffîY 807 ■AB0T,r Ä

Canonsburg, Pa.
V	tukajšnji imaelbini, ki j t» oddaljena o«i PitUburglia 2*2 milj, čutimo demokratično proaperite-to. Tovarna, ki izdeluje plošeevino in je v njej zaposlena večina tukajšnjih Slovencev, dela le polovico ča*a. S 1. februarjem so nam pa od itak bornega zaslužka odtrgali še nekaj nad 12 odstotkov, da delavec bolj«' spozna, kaj je kapitalizem.
V	Amerikanskem Slovencu ae je oglasil neki dopisnik iz tuksjš-nje naselbine, ki se z vso silo zaletava v naš socialistični klub ter nas v svoji zmedenosti imenuje rdečkarje, v eni *api pa tudi na-zadnjake prve vrste. Tako bo prihodnjič zamenjal tudi glavo s peto.
Človek bi mu razložil prve pojem socializma, da bi se mož potom malo poučil o tem velikem gibanju, v katerem nahaja delavstvo svojo moč in se rešuje nekdanje strahopetnosti pod kapitalistični jarem. Toda kaj bi metal bob ob steno T Priporočil bi
matije tri dolarje'mora dati, drugače ga vsegamogočni ne more u-slišati, ker ima preveč opravila z vojnimi prošnjami, s katerimi neprenehoma silijo vauj, da bodo bolj uspešno po krščansko klali iu požigali in tako enkrat v nebesa prišli.
Se nekaj bi rad poizvedel od Vas tam gori na zapadu. Kako si' pri Vas zanimajo za Avstrijo? Ilvalabogu. jaz se lahko pohvalim. Pri nas se še pri društvenih mesečnih sejah protestira proti Srbiji. Ali kaj si more krist jan pomagati? Pri gospodu je dolga roka. Onega, ki protestira, moramo izročiti v bolnico presve-tega Frančiška in takoj roke in noge /.vezati.
Tako, gospod urednik, zdaj se pa Vi pohvalite s takimi društvi tam v Chieagu f Aha! .lih menda nimate. Ste Srbi tam, kaj lie? A mi smo pri nas fantje od fare, Avstrijci, juhe j, juhe j !
Znani, da Vas bo še nekaj zanimalo; to je to, kakor je z bolniki pri naših podpornih društvih. Imamo društvc z imenom Kranj
mu, naj čita socialistične liste, pa kaj ko ne razume, kar čita. sko - Belokranjsko - Sakramen-Socialistično časopisje mu je sko - Avstrijsko - Rimsko - Krš-trn v peti in Proletarea bi uničil, čansko - Katoliško - Samostojno-če bi ga mogel. Pa je /endar pre-i Marije gori v nebo vzete - Pod-več zavednih delavcev, ki ga ne porno - Društvo a člani morajo dajo takim omenjenim hujska za podporo tožiti. Bolniški ob čem na ljubo zadaviti. Aineri- iskalci« tega društva morajo biti kanski Slovenec pa najde odmev strogi in res so taki. ('lan tega le še tam, kjer se dajo slepo po- društva F.iJerlovič je bil bolan; nižni ljudje komandirati od via- bolniški obiskalec ga jo zasačil darjev, katerim je "po možji mi- ko jo kruh jedel, a eden članov losti" od rojstva namenjeno, da <»n ie videl v salonu dan pozneje, pasejo lenobo na miljonih, izpre ko se je zdravega naznanil, in za-šanih od ljudstva, medtem ko ve- to je bil ob bolniško podporo. Ta-lja za reveže ukaz: Od trnja in o- ko jo imel š<» nekaj zaslužka mi sata se boš živel, katerega ti bo rpvni sodnik, da jo oovedal dru-rodila zemlja.	'štveniui uradnikom, da morajo iz-
Lepe in tolažilne besedo so to plačati bolniško podporo Franku za delavca, ki je izgnan od delajtierloviču. Kaj lie, gospod ured-kakor Adam iz raja; Ani. SI. pa nik, takih društev nimate tam v uči in piše, da mora biti tako, da Chieagu?
morajo eni uživati miljone in re Presunila me .i *>•' CM novif«. diti pse iu mačke kakor razvaje- Kranjsko Slovenski Katoliški ne gosposke otroke, drugi pa mo .|,Mlnoti so se skregali in zravsali rajo stradajoči gazati kakor čr- na /adnji komvnerji v Miluau-na živina, dokler se no vrnejo \ , koe, Wis., pa so « ni drugim Očita-prah, iz katerega »o izšli. Na prod ]i najhujše, kar mor« biti. nai^i-
da so socialisti. In potem so šli nekoliko narazen.
Potoni so se namenili delavski naprodujaki, nekdanji delegati iz vzhodnih držav, da ustanove novo, boljšo in h pšo Jednoto. V tej lovi dednoti no bo socialistov in člani bodo plačevali le on dolar več kakor v stari. Sicer pa postane član lahko vsak, kdor ima glavo, da mu ne gre ovratnik preko njo. Katoličani nočejo posnemati socialistov, pa morajo delati drugače. All right!
Socialistične .Jednoto se združujejo, katoliške se razdružujejo; to jo čisto prav in v redu, in jaz pravim: Le tako naprej!
Pozdrav vsem sodrugom!
»Josip Kroteč.
ne časopise in njih čitateVie iti j , A. S. za brezverec,'kar pišejo Tu spoznavajo resnico. Pravoverec pa je, kdor si da potegniti obroč <tkozi nos in voditi kakor med rod po svetu.
Zavednih delavcev ne bo jeza A. S. in njegovega dopisnika odvrnila od poti spoznanja iu.organizacije. Imejmo oči odprte, združujmo so, pa bomo zmagali! • S soc. pozdravom
John Koklich.
Pittsburgh, Pa.
Cenjeno uredništvo Proletarea!
Iz našega mesta prihaja malo dopisov v javnost. Ako je kateri, toga mora napisati tujec ali pa klcrikalec; prvi pride včasih v delavske liste, drugi se pa prilepi v kakšen sveti časopis, kakor na primer Ave Micika, presveti Rafael, Amerikanski Slovenec i. t. <1. Po mojem mnenju na nobeno mesto na svetu ne vpliva molitev ernuhov za mir tako, kakor na naše mesto Pittsburgh, Pa. Po molitvi jo v našem mostu popolnoma zavladal mir. Ali kakšen? Mir mod delom in kapitalom. Vso spava v miru gospodovem. Ako ne bi bilo vojne v tivropi, no bi bilo treba sploh vstajati zjutraj. Dola ni;
Ely, Minn.
Kljub vsem nasprotnikom napreduje slov. in brv. socialistični klub št. 148 prav lopo, in če nas je članov bolj malo, zato lahko pravimo, da smo najboljši. Nekateri sicer pravijo, da bo Ave Mica sedaj razdrla socialistično organizacijo in zavdala Prolotarcu. Jaz pa mislim, da Ave Mica in njeni narekovalei niso ustanovili socialistične stranko in je tudi no gospod ga je bodo. razdrli. Tukaj ni tako, kakor
vzel. Jestli se ne sme, ker so je tre ! pravi stari pregovor: Po farjih
ba postiti, da no zmanjka gospodu jesti, čemu bi vstajali?
Ampak ono je, kar človeka preti rami iz spanja. Najdejo se še avstrijske iivalice, ki se rontači-jo: Avstrija propada, vera je v
je prišla vera gor, po farjih pride dol. Socializem ima drugačne ko« reiiine in močnejše.
Nekaterim ljubeznivim hujskačem in obrekovaleem tudi naznanjam, da jo naša čitalnica, ki je
nevarnosti, apostolsko cesarstvo nepristranska, zdaj prosta dolga, gine. Čujtc, postite so, molite, da ki nas je 30 članov mučil trinajst časa no zamudite!	mesecev. Znašal jo tisoč dvetdes« t
Zato smo imeli lepo priliko dolarjev, ali zdaj smo se ga
preti božičem iti k presveti spovedi in obhajilu, tako da je trumo-ma bilo pobožnega ljudstva po u-
vkljub nasprotnikom ¡znebili.
Tudi društvo "Sokol" štev. 20 S. N. P. J. lepo napreduje ter mu licah. To je bogoljubno, kajne? j je ta mesce zopet pristopilo devet
(lospotl urednik Proletarea, kaj I članov, pa je z Vami, tla se nič ne oglasi- Mislečo rojake pozivam, naj te? Kolikokrat ste opravili spo-i pristopi jo socialističnemu klubu, ved o božiču? Ker le s spovedjo ,|ft bodo politično organizirani in so morejo razmere zbolj^ati, mir ,|ft bodo lahko sodelovali v vpra-ohraniti in Avstrija obraniti, dru- Sanjih, ki se tičejo njihove kožo. gače vse gudbaj!	Za izobrazbo jim pa priporočam,
flospod urednik, v tem se mi naj pristopijo čitalnici, kjer so
smili naš avstrijski-slovenski g. župnik v Pittsburgh!!, Pa., ker je
jim na razpolago raznovrstne knjige in časopisi. Seveda, čo bi
moral izjaviti, da sedaj v Pasu kdo mislil, da bo s čitalnico na-vojne ne more biti faran, kdor pravil velik bussinos. bi se zelo daruje en dolar na leto, nego naj zmotil. Zakaj tukaj nam gre le
POZOR!
Dotične, kateri so naročili
"Družinske koledarje"
in še ne plačali, uljudno prosimo, da prej ko mogoče pošljejo denar, da mi potem uredimo račune in plačamo tiskarno.
za to, tla si olajšamo iu pospešimo izobrazbo.
S soc. pozdravom
J. Teran.
rečeh, o katerih očitno nič no ra zume, naj ne meče nikomur pod nos, da ima več od drugih. Zakaj pri takih pogovorih nima njeno bogastvo nobenega pomena. Sicer pa je tudi lijen mož delavec, odvisen od svojih rok, ona pa od njegovega tlela. In čo ima par dolarjev več kakor kdo drugi, ne prihaja to v postov. Vsi, ki živimo od dola svojih rok, smo odvisni od kapitalizma, dokler ne pridemo do tistega cilja, ki ga gospa najbolj sovraži.
No maram se spuščati v prepir in sovraštvo. Kar aetu povedal, naj ima gospa samo za poduk. Najbolj bi ji pa priporočal napredno knjige in časopise. Potem bi prišla tlo spoznanja, kako zelo se je doslej motila.
Opazovalec.
Dorrisville, 111.
Cenjeno uredništvo! Slučajno sem dobil v roko list
St. Louis, Mo.
Krvava vojna divja v stari Evropi. Kulturni ljudje ubijajo
Proletarec in ker sem spoznal, da tlrUK rfruzega m h(. (|aj0 ubijati je to res pravo orožje proti kapi- druR od <lruz^a. Komu jo to v ko-laliz.nu, si ga naročam; ko mi po- ri8( ¡n /akaj j(l ta vojna Wl ,.a_
točo naročnina, jo pa obnovim. zumej vsak ¿|OVrk, ki nima mrene
Sedaj so razmere tako slabe, da na	v ,M)j za -vero> (|oin< (>4
si človek še za hrano komaj zasluži. Tukaj delamo v premogokopih. Dola se po dva dni na teden; torej no svetujem nikomur, <la bi hodil sem za delom. Brezposelnost jo tukaj že sedaj velika.
Tak je kapitalistični vsistem. Brezposelnost vedno večja, hrana obleka, obuvalo vedno dražja, za-
sarja" kličejo že sedemnajstletne
mladeniče. (V bolnišnici v Chobu na Češkem imajo celo štirinajstletnega vojaka ranjenega, Op. ur.) Rad bi našel človeka, ki bi mi znal povedati, za katero vero se pravzaprav bojujejo. Mohamc-tlauci pomagajo kristjanom ubijati kristjane; katoličani, luteranei,
si.
služok kljub draginji vedno j pravoslavni, anglikanci, kalvini-
sti, budisti, rogani, vso jo pome-
Ztt
kapitalistično vlado, in ostane si- kat(,ro von> |M.avZai>rav ' Najbrže
Delavec mora biti siromak V*"\\*HñU0t Vh,. vzajemno mori
romak, dokler so ne bo zbudil iz spanja pravičnega, se postavil na noge ter pokazal kapitalizmu, da jo v slogi ros močnejši, Seveda samo v, slogi, s katero navaja dela-voe socializem.
Zato bi tudi jaz zaklical vojakom in mislečim delavcem: Združimo se, organizirajmo so, čitaj-mo napredne časopise, pa bomo spoznali, tla jo v tem naša moč.
Vsak zaveden delavec bi moral imeti v svoji hiši Proletarea. ki jo resnično delavski list in delavsko orožje in ima po pravei svoje ime.
S soc. pozdravom
John Klančnik.
Sublet. Wyo.
O delo\ nilt razmerah n«' boni veliko pisal, saj je vsakomur znano, kako' je s. daj p«» Ameriki. Kakor drugod, tako je slabo tudi tukaj. Celo dni in večere imamo časa za vsakovrstna razmotrivanja, in največ s«» govori o Slovencih v stari tioniov ini, t» združitvi Jugoslovanov, o slovenski ligi itd. ljudje so pa zelo vročekrvni, pa prihaja'v takih pogovorih do hudo jeze, pa je po mojem mnenju. čisto nepotrebna. Kdor jo za združitev, je takoj velik nevod-než, zarukanee itd. Ali največ nevednosti je vendar pri naših na-zadffiakih. Preko sto Slovencev nas je tukaj, ali prav malo iih jo naprednega mišljenja. Samo pet
ero vero pravzanravT za ccsarska kraljevo kapitalistično.
Iu za katero domovino? Spominjam se, ko je moj oče leta 1!MMI v neki vasi na Kranjskem, kjer je bival že 10 let, vprašal za domovinski» pravico, pa je ni dobil. Bojeval se je pa leta 18f»(i. na Laškem za domovino. Ko jo bil star, pa domovinsko pravice ni dobil. Za katero domovino se toraj revni delavec kolje? Za domovino Aeronianccv in kapitalistov mora vsak odgovoriti. Kaj pa je cesar, da se mori milijone ljudi zanj.' Kaj je še cesar naredil v korist delavcem? Cesar je oseba kakor vsak človek, samo tla ima ime cesar, in najbolje bi bilo, da s«- nepotrebni troti odpravijo i/ človeške družbe in vpelje sociali stični sistem kateri bo strmoglavil kapitalizem, in tedaj bo mir na zemlji. Dosti je delavcev tu v Ameriki , ki se jako zanimajo za vojno in simpatizirajo z Avstro-ogrsko-nemško-turško zvezo in ji žele zmago. Ali če ima ostati tak sistem kakor dosedaj, je prav vseeno, kdo dobi. (ilavno je, da bi so čini več zdravih delavcev vrnilo iu tla bi bil čim prej konec tega klanja. Obrnimo s«- še v našo novo domovino Ameriko. Tudi tu jo vojna. Na tisočo revnih ljudi gla-duje iu prezeba. Zakaj ? Zato, ker delavec tako hoče. Delavec amer. državljan ima priložnost, tla si iz-
jih poznam, ki so naročeni na ta«, -	. n .„.
«! i bi I -,sa P°l°zaj, pa ga noče. Kajsi trpi glad in mraz v zaduhlih mestnih luknjah, kakor bi pa živel človeško. Prijatelj delavec, pomagaj si, pomagaj tvoji ženi iu deci! \o poslušaj ob času volitev sladkih besed svojega sovražnika. Organizirajmo se vsi pod rdečini prapor jem in združimo so, kakor so združeni naši nasprotniki. Ob volitvah pa 110 volimo samo nekaj delavskih kandidatov v vlado oziroma zakonodajo, temveč volimo za vsa zastopstva vse socialistične
list. Nekateri celo mislijo jih Prolot a fvc spravil v poirubo na onoin in ob vse imetje na tem svetu.
Pred kratkim jo prišel zastopnik Proletarea A. Blažič k Franku Cireju, ki je bil preti nedavnim časom naročen na list, in ga jo vprašal, če no bi hotel obnoviti naročnine. Tedaj se jo pa razburila gospa Cirejeva in zakričala: "Takim ljudem se pri nas ne odpirajo vrata!"
Blažiča ni to prav nič razkači-
., , ...	kandidate, potom bomo rešeni po-
lo. Izpregovoril je nekoliko ponn- .	. ,
, i.,»,	ikon», potem bo en pastir m on
lovalillh besed in otlsel.	. . .
4 .	.	hlev. Preje pa no.
Jaz pa svetujem gospej ( irejo-
vi, da naj se nauči malo spodob- j Torej še enkrat, delavci, podaj-nosti, in Čo česa ne mara, naj to | m» si roke! Proč z naše staro na-
pove z lepo besedo, kakor so go-
vsdo. Delnjmo sebi v korist, da
vori z ljudmi in med ljudmi. Če	no bo treba hoditi od tovar-
je groba, kaže s toni le svojo nooli-	ne do tovarno, od mesta do mosta
kanost, in človek si mora misliti,	prosit za naš vsakdanji kruli. Ka-
da je zrasla bolj med divjimi ljud-	<J»r «ložni in delovali roko
mi v kraju, kjer je oster zrak in	v roki, nam bo prisijala zarja svo-
zgodnja zima.	bodo na jasnem nebu.
Čo pa pride gospa še s kom v	Soc. pozdrav vsem
pogovor o socializmu in o takih	J. K.
fr
Rojaki v Waukegan in Norih Cliicago, III,
POZOR!
Naznanjam varni mojim pri jatel jem, znatnem in doaedanjim obisko-valeem, «la hodem imel v soboto, 27. februarja v moji po*tilni pečeno

ja vrn.jp /a prigrizek. j»rijateljem o trm!
Ne aninudit* dobre pečenke in povejte ikp svojim

216 S. OENB8EE STREET,
WAUKEOAN, ILL
GLAVNICA IN
PREBITEK
$500,000.00
James I. Steplna.
predsednik.
Adolph J. Krasa,
blagajnik.
Chrlslian R. Walkck,
I.	podpreds.
Kmanuel Beranek,
II.	podpreds.
AMERICAN STATE BANK
1825—27 Blue Island Ave., blizo 18 ste ulice.
PREJEMA ULOOE
Na hranilne uloge dajo 3% obresti. Na čekovni račun daje najpovolnejšo postrežbo.
POŠILJAMO DENAR V DOMOVINO
in jamčimo, da se denar no izgubi, temveč se vam povrne, ako bi se ne izplačal.
DAJEMO POSOJILA
s ]>ovoljno nizko cono na poslopja v Chieagu. Ako imate stavbišča (lote) vam pomagamo zgraditi hišna poslopja in to na mesečno odplačevanje, mesto da plačujete stanarino, plačujete svoj doni.
SPREJEMAMO TIRJATVE DENARJA V STARI DOMOVINI
Ako imate denar v stari domovini in ga želite dobite sem, tedaj se obrnite do nas.
SLOVENSKO HRVATSKI ODDELEK
dati Vam hoče vsa pojasnila, ki jih potrebujete. Glavni zastopnik je M. V. Squarcy.
Pošiljamo denar v staro domovino cenefše—kod kedaj popre)!!!
Sedanj! <tas po&ll|amo denar po sledečih cenah:
10 kron 20 kron 50 kron 100 kron 200 kron 250 kron
Hitite poslati sedal!
za
za
$ 2.05 $ 4.05 za $ 9.95 za $19.65 za $39.25 za $49.20
300 kron 350 kron 400 kron 450 kron 500 kron 1000 kron
za za za za za
$ $ $ $ $
58.95 68.85 78.50 88.45 98.00
za $196.00
Izrabite ugodno priliko!
Za denar lamčtmo!
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, III.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenuc, Chlcago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:-"PROLETAREC" se tiskal naši tiskarni
5 pristnih pijai, Kranjuki Brlnjevec, Sllrovlc, Tropinovec, Grenko Vino Id
in to io: ....... -•	-- -
Highlife Bitters. Moj» tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijaie naravno«* i* Kranjskega. Narofite si poskustai zaboj, koliko stekleni« in katere pijane hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklarne Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ai traba plačevati drazih ageirtov. Prodajam samo na debelo. Pilita po renik.
A. HORWAT,
600 N. Chicago, St., Jol¿t,
m.

TRlNtHS
BiTTER-W.HE
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil ln>Iezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim. ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
HORKE V í HO
— V'OM*M TWtxl» •'• »J3 S <,.1.-4 »«•
»CO. 'U
fl&To naravno zdravilo, ohstojrfe iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ima čestokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno utiva pri
okorelih Jetrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izčiftčenje tr»lcj<a, ne da hi se ga oslabilo. To sredstvo oj;iča sestav ter ga usposob'ja, da deluje brez prenehanja. V bo'eznih želodta, jeter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
Izdelufočl kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, ID.
Trincrjav liniment imejte redno pri roki. Moge4e, da ga ne rabit« danes, salo dobro vam bo ustregel jutri pri olajAenju bolečin v milicah ali sklepih. Cena 25c in 50c, po poiti 35c in BOc.