ŠTEVILKA 143 LETO XIII. 31. AVGUST 1979 brestov obzornik lasilo delovne organizacije ■" Sindikati v prizadevanjih za stabilizacijo Na svoji 5. seji je republiški svet zveze sindikatov razpravljal o najpomembnejših vprašanjih stabilizacije in ob tem opredelil neposredne naloge organov in organizacij zveze sindikatov Slovenije. Posebej je bilo poudarjeno, da v sindikatih povezujemo prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo z nalogami pri uveljavljanju družbenega načrtovanja ter pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih načrtov, še posebej pa z uveljavljanjem stališč republiškega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in o uveljavljanju načela delitve po delu. Vemo, da se je sicer akcija za uveljavljanje teh stališč že pričela in da so delavski sveti temeljnih organizacij dolžni na pobudo osnovne organizacije sindikata razpravljati o stališčih ter sprejeti neposredni program uresničevanja, vendar zaradi pomembnosti te akcije stališča še enkrat na kratko povzemamo. Osrednje vprašanje pri prizadevanjih sindikatov za gospodarsko stabilizacijo je predvsem vprašanje, kakšna naj bo delovna vsebina osnovnih organizacij. Poudarek naj bi bil predvsem v tem: 1. Spoznati je treba resnost gospodarskega stanja, ki terja ustrezno obnašanje poslovodnih organov in vseh delovnih ljudi v delovni organizaciji. 2. Spoznati moramo pomen sprejetih ukrepov izvršnega sveta, ki so nujni za uresničevanje letošnje resolucije o gospodarskem razvoju in ki so potrebni zato, ker samoupravno organizirano združeno delo v okviru svojih nalog ni uspelo samoupravno zagotoviti uspešne izpolnitve predvidenih usmeritev. 3. Storiti moramo vse za to, da se v sleherni delovni organizaciji na podlagi polletnih periodičnih obračunov najresneje lotimo analize gospodarjenja ter sprejmemo ustrezne ukrepe. Pri tem je treba razumeti razredni in politični pomen boja za stabilizacijo, saj se v inflacijskih gibanjih sproti razvrednotijo rezultati dela delavcev in se zmanjšuje zanimanje za dobro gospodarjenje. Treba je tudi oceniti, kako v neposrednem življenju uresničujemo smernice, sprejete ob razpravah o zaključnih računih. 4. Zavzemati se moramo za večjo produktivnost dela v delovni organizaciji in pri tem predvsem oceniti: — Ali so glede na razvojno usmeritev in na možnosti za zagotavljanje vse načrtovane naložbe še vedno realne. Pretehtati je treba, ali so načrtovane naložbe v skladu z razvojnimi usmeritvami iz srednjeročnega načrta, predvsem pa, ali prispevajo k zmanjševanju uvoza in rasti izvoza. Dogovoriti se je potrebno za vrstni red pri uresničevanju naložb in v ta namen tudi združevati sredstva. — Prizadevati si je treba za večjo avtomatiziran j e proizvodnje, v posodobitev in humanizacijo tehnološkega procesa; s tem naj bi zagotovili manj neposrednega telesnega dela. — Bolj si je treba prizadevati za varčevanje, za boljšo organi- zacijo dela in delovno disciplino, za delitev dela in specializacijo, za sporazumevanje v reprodukcijskih celotah, za ustrezno politiko delitve dohodka in osebnih dohodkov in ne nazadnje, več storiti v zvezi z inventivno dejavnostjo. 5. Potrebno je zaustaviti pritiske za naraščanje cen. Razprave v osnovnih organizacijah sindikata naj izpostavijo predvsem bistvena vprašanja gospodarjenja v temeljnih organizacijah, nakažejo naj možne rešitve, določijo nosilce za izpeljavo nalog in jasne roke. Predvsem pa naj vse delovne ljudi, samoupravne organe in družbeno politične organizacije postavijo končno le zavedati, da lahko potrošimo samo toliko, kolikor z na realna tla, saj se moramo lastnimi napori tudi ustvarimo. D. Frlan Predvsem o kreditiranju S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA LES Osrednje teme na pretekli seji so bile vprašanje potrošniških kreditov, gospodarski položaj temeljnih organizacij združenega dela — proizvajalk furnirja in organiziranje organizacij združenega dela lesarstva v samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino. Izvršni odbor Ljubljanske banke — združene banke je sklepal o razdelitvi dodatno združenih sredstev v znesku 360 milijonov dinarjev med temeljne banke za kreditiranje prodaje trajnih po-trošnih dobrin. Vendar so merila tako ostra, da le ena ali morda dve temeljni banki izpolnjujeta pogoje. To se nanaša predvsem na delež avista sredstev, ki jih mora imeti temeljna banka na- ms j. * mb' 3 -jr ^ v // sltaitaii Naše jezero naj bi bilo (po znanstvenih ugotovitvah) nepotvorjeno naravno okolje menjena za potrošniške kredite. Zato je potrebno akcijo usmeriti v temeljne banke, da bi ta delež povečale, pa tudi da bi z akcijo za združena sredstva za prihodnje leto nadaljevali. S tem je tesno povezano tudi kreditiranje izvoza, kjer banke ne dajejo izvozne stimulacije ter prevoznih in zavarovalnih stroškov. To povzroča organizacijam združenega dela — izvoznikom velike gospodarske in finančne težave — še posebej, ker je izplačevanje izvoznih stimulacij neredno in časovno vedno v veliki zamudi. Izvršilni odbor je sklenil, naj si združenje čimbolj prizadeva, da bi zadevo začeli reševati in bi jo tudi rešili tako, naj bi kreditirali celotno vrednost izvoženega blaga -— vključno z izvoznimi stimulacijami. Komisija izvršilnega odbora za proizvodnjo furnirja je predložila izvršnemu odboru gradivo »Predlog ukrepov za ureditev stanja na področju proizvodnje in porabe furnirjev iz eksot«. V njem opisuje težko stanje v teh temeljnih organizacijah. Le-te se srečujejo z velikimi težavami pri nabavi fumirske hlodovine, še posebej pa pri nabavi hlodovine tropskih lesov. Četudi je načeloma uvoz te hlodovine prost, morajo za vsako pošiljko dobiti soglasje. Poleg tega morajo ob uvozu te hlodovine plačevati vse uvozne dajatve; pred dobrim letom pa so bile ukinjene tudi refakcije za prevozne stroške. Pri prodaji furnirja pa imajo težave zato, ker domača proizvodnja ni »zaščitena« s carino. Zato porabniki furnirja veliko uvažajo, četudi imajo furnir na zalogi domače furnirnice. Po obširni razpravi je izvršilni odbor soglašal z vsemi tistimi predlogi akcij, ki se nanašajo na izboljšanje pogojev pri nabavi hlodovine tropskih lesov; ni pa soglašal s predlogi, katerih cilj je zmanjševanje uvoza furnirja. Izvršilni odbor je tudi menil, da je glede na devizno in splošno stanje v gospodarstvu dolžnost vseh temeljnih organizacij — porabnikov furnirja, da se pred od-ločitvijo za uvoz furnirja dejansko prepričajo, če furnirja, ki ga rabijo, ni mogoče nabaviti v domačih furnirnicah. V Sloveniji deluje že drugo leto samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino; lesarske organizacije združenega dela so članice te skupnosti, svojo aktivnost v njej pa izražajo v peti enoti skupnosti. V peti enoti skupnosti delujejo članice skupnosti iz gozdarstva, lesarstva, papirništva, grafike in založništva. Predsedstvo pete enote je predlagalo — glede na zakon o SISEOT ter njen statut, da se le-ta reorganizira, saj doslej ni organizirana v skladu z njimi. Organizacije združenega dela — članice skupnosti iz pete enote namreč nimajo nič skupnega pri zunanjetrgovinskem delovanju — na primer organizacije združenega dela iz grafične dejavnosti in organizacije združenega dela lesarske dejavnosti. Izvršilni odbor je zato sprejel pobudo, da organizacije združenega dela lesarstva (lahko tudi skupno z organizacijami združenega dela gozdarstva) oblikujejo enoto skupnosti ter imenoval iniciativni odbor. Enota bo imela sedež v prostorih združenja »LES«; tudi strokovna, organizacijska in administrativna dela za enoto bo opravljala delovna skupnost združenja. P. Oblak IZ VSEBINE: NOVOSTI IZ TEMELJNIH ORGANIZACIJ • O NAŠI NELIKVIDNOSTI • NAŠE SUŠILNICE e NA IVERKI — REKORD • POHIŠTVO BO — BOLJE e O NAŠIH LETOVA NJIH • KADRI V NAŠI OBČINI e INOVACIJE • STALNE RUBRIKE Nelikvidnost še vedno na pohodu Skladno z resolucijo o ekonomski politiki Jugoslavije je zvezni izvršni svet aprila letos sprejel odlok o skupni denarni in kreditni politiki Jugoslavije za leto 1979, s katerim ureja količino denarja v obtoku. Osnovna naloga denarno kreditne politike je, da ugotovi potrebno količino denarja v prometu, s katerim bi zagotovili cilje gospodarske politike glede na proizvodnjo, promet, zunanjo trgovino in ma področju cen. V resoluciji o ekonomski politiki je predvideno, da bo realni družbeni proizvod porasel za 6 odstotkov. Če temu dodamo še 12 odstotkov na račun povečanja cen, naj bi tako denarna masa letos porasla za 18 odstotkov. Znano pa je, da so cene že v prvem polletju višje kot za 12 odstotkov, kar pomeni, da bi morala denarna masa porasti letos za veliko več kot je bilo določeno z omenjeno resolucijo. Posledica tega je, da je svet guvernerjev Delo pri nadmiznem rezkarju Jugoslavije sprejel sklep, ki podrobneje ureja denarno kreditno politiko Jugoslavije. Predvideno je, da banke letos lahko povečajo svojo denarno maso za 19 odstotkov in sicer: — v prvem polletju za 12 odstotkov, — v devetih mesecih za 15 odstotkov, — do konca leta za 19 odstotkov. Ker je bil ta sklep o povečanju denarne mase sprejet razmeroma pozno, šele v maju, so imele banke nemalo težav. Zato so odpovedale nekatere že potrjene aranžmane, predvsem pa ne odobravajo nobenih novih kreditov, saj le s težavo pokrivajo obveznosti iz preteklih let. Sklep sveta guvernerjev -se je nanašal tudi na stanovanjsko izgradnjo. Zato so nastale nekatere težave tudi pri odobravanju stanovanjskih kreditov. Omenjeni ukrepi so seveda vplivali tudi na poslovanje Bresta. Sezonski vpliv prodaje in uvajanje novih programov sta povzročala stalne likvidnostne težave. Najemali smo kredite za izplačilo osebnih dohodkov pri banki in pri republiških rezervah, likvidnost pa smo reševali predvsem z avalom in z eskon-tom menic. V zadnjem obdobju letošnjega leta pričakujemo večji izvoz, pa tudi prodajo na domačem trgu. Vendar pa bodo likvidnostne težave ostale, saj tudi obveznosti do konca leta niso majhne. S. Zidar ssus O UMETNEM SUŠENJU MASIVNEGA LESA V TOZD POHIŠTVO Kvalitetno posušen masivni les je osnova za kasnejše strojne in površinske obdelave. Tudi kvaliteta končnega proizvoda je v veliki meri odvisna od kvalitete posušenega lesa. Z neustreznim sušenjem povečujemo izmet in tako dražimo naše proizvode, kar pa pomeni manj dohodka in manjšo konkurenčnost na trgu. V TOZD Pohištvo se ne moremo pohvaliti z ustreznim umetnim sušenjem masivnega lesa. Oprema sušilnic se ni spreminjala vse od postavitve pa do danes. Na voljo imamo tri sušilne kabine, katerih kapaciteta pa ne zadošča povsem za nadaljnjo strojno obdelavo. Gre za star sistem zidanih sušilnic z bočnimi ventilatorji, ki pa je še vedno dokaj priznan. Žal so sušilnice med njihovo »življenjsko dobo« trikrat prestavljali; vsakič so napravili po nekaj večjih ali manjših napak, tako da današnja podoba sušilnic ne ustreza več vsem predpisom o kvalitetnem sušenju. Zadnjikrat so bile sušilnice prestavljene ob rekonstrukciji leta 1969. S sušilnicami so bile čedalje večje težave, saj je njihova oprema čedalje manj ustrezala zahtevam o kvalitetno posušenem lesu. Začeli so misliti na obnovo sušilnic in leta 1973 je žičnica iz Ljubljane izdelala ponudbo za njihovo temeljito obnovo. Naložba bi tedaj veljala 120 milijonov starih dinarjev, vprašanje umetnega sušenja pa bi bilo rešeno. Skoraj istočasno pa smo na Brestu začeli razmišljati o gradnji skupne decimirnice —- skupnih sušilnic. Osredotočenje tovrstne dejavnosti prispeva k zniževanju proizvodnih stroškov in izboljšuje kvaliteto. S postavitvijo centralnih sušilnic pa bi prenehale obratovati dosedanje v TOZD Pohištvo. S takim razvojnim programom Bresta smo soglašali tudi v TOZD Pohištvo in smo ponudbo Žičnice zavrnili. Ker smo vsako leto pričakovali ukinitev sušilnic, ie bilo tudi zanimanje delavcev v TOZD Pohištvo zanje vse manjše, kar pa je pomenilo še dodatno siromašenje že tako slabih sušilnic. Zaradi objektivnih težav smo naložbo v skupne sušil- nice odlagali, težave v TOZD Pohištvo pa so postajale vse večje. Sredstva, ki bi jih tedaj vložili v temeljito obnovo, smo izgubljali v odpadkih. To bi bila naložba, ki bi se izredno hitro obrestovala. Iz omenjenih vzrokov v naše sušilnice že leta nismo vlagali ničesar, tako da je sedanje stanje postalo nevzdržno. Naložbe v skupne sušilnice pa v sedanjem težkem gospodarskem stanju ni pričakovati tako kmalu. Zato je vsaj malenkostna obnova naših sušilnic nujna, kajti le tako se bomo vsaj deloma izognili odpadkom, ki nastajajo pri sušenju. Obnoviti bi morali vsaj tiste naprave, ki so nenadomestljive pri vodenju sušenja. Začeti bi morali že na skladišču žaganega lesa. Dobavljene deske so tam izpostavljene vremenskim neugodnostim in do prvih večjih poškodb v lesu pride že tam. Nujno potrebno bi bilo dobavljati žagan les v pokrit prostor, kjer bi ga letvičili. Da bi se izognili večjim stroškom, bi v ta namen lahko usposobili barako, ki je za vzorčno delavnico. Ta baraka je sedaj povsem neizkoriščena, usposobili pa bi jo lahko skoraj v celoti sami in sicer z zelo majhnimi stroški. V sušilnih kabinah pa bi bilo potrebno urediti odvod konden-zata iz grelnih teles, urediti odvod odpadnega zraka, pravilno namestiti psihrometre za ročno spremljavo sušenja, zamenjati šobe za vlaženje lesa in namestiti nove naprave za avtomatsko ali polavtomatsko vodenje sušenja ter urediti še druge manjše stvari. Prav gotovo bi naprave za vodenje sušenja predstavljale največji strošek. Toda dosedanje Foxboro naprave (darilo UNRE iz leta 1946) so povsem odpovedale in sušilničar nima nadzora nad potekom sušenja. Za te naprave rezervnih delov ni več, tako da je njihovo popravilo nemogoče. Celotna dela nas bi stala okrog 50 starih milijonov, s tem, da bi morali vložiti veliko lastnega dela, s čimer pa so ob zasedenosti naše mehanične delavnice s sedanjo naložbo tudi težave. Omenjene obnovitve so nujne in najmanj, kar moramo napraviti, če hočemo biti kos zahtevnemu zunanjemu tržišču. S takim obsegom del naših težav pri umetnem sušenju seveda ne bomo povsem odpravili, kajti še vedno bo ostalo vprašanje premajhne kapacitete sušilnic. Zaradi njihove prezasedenosti pogosto skrajšujemo čas sušenja ter zanemarjamo fazo izenačevanja in kondicioniranja. Tako še dodatno prispevamo k slabi kvaliteti posušenega lesa. Povečanje kapacitet pa bi bilo povezano z velikimi izdatki, ki jih sedaj nismo sposobni prenesti. R. Palčič Iz TOZD POHIŠTVO — furniranje robov Pred poskusnim obratovanjem Skladno s srednjeročnim programom Brestovega razvoja smo v TOZD Pohištvo lani v septembru pričeli z naložbo v novo lakirnico, ki rešuje proizvodno grlo i.n odpravlja nočno delo žena. Naložba vključuje izgradnjo proizvodne hale s približno 1300 kvadratnih metrov površine, celotno opremo za sestavo lakirne linije za površinsko obdelavo ploskovnih pohištvenih elementov in sušilnike za površinsko obdelane masivne pohištvene elemente z vsemi potrebnimi napeljavami in avtomatskim protipožarnim sistemom. Če smo bili lahko še nekako zadovoljni z izvajanjem gradbenih del, ki so bila končana praktično v pogodbenem roku, pa žal tega ne moremo reči za dela pri montaži lakirne linije, ki po pogodbi z dobaviteljem opreme (SOP Krško) zaostajajo za skoraj sedem mesecev, računajoč pri tem zadnji rok celotne dobave. Odločitev, da smo v letošnjem aprilu pričeli s postopno dobavo in montažo, je bila sicer is stališča zamud pravilna, vendar nam je zaradi nekontinuirane dobave povzročila nemalo težav. Elementi opreme niso bili dostavljeni vedno v logičnem vrstnem redu montaže ali pa so bili nepopolni. Ritem montažnih del se je tako stalno spreminjal, kasnitev pa zaradi pomanjkanja kadra in tudi zaradi naših notranjih slabosti ni bilo mogoče sproti izravnavati. V tem trenutku so montažna dela na lakirni liniji že končana in preskusili smo že delovanje posameznih strojev in naprav v liniji. Končujemo tudi z montažo sušilnikov ob brizgalnih kabinah, napeljavo strelovoda, izdelavo in montažo odsesovalnih vodov, barvanjem in z drugimi, sicer na videz drobnimi deli, ki pa skupno terjajo še mnogo vloženega dela. Pred nami je tudi še celotna uresničitev projekta proti požarnega sistema, ki ga bo dobavil »D j uro D jako vic«. Računamo na tako dinamiko preostalih del, da bo mogoče v drugi polovici septembra opraviti tehnični pregled v poskusnem obratovanju. Med tem časom bo potrebno zagoto- viti tudi vse potrebno za varno delo, opraviti meritve strojnih in električnih napeljav, rešiti vprašanje odpadnih voda, ki nastajajo v jaških brizgalnih kabin z vodno zaveso in za celoten projekt zagotoviti ustrezne dokumente, ki so pogoj za pridobitev obratovnega dovoljenja in s tem za zaključek naložbe. Po končanih delih na objektu lakirne linije bomo dokončno uredili in zaključili naložbo na novem skladišču furnirja, hkrati pa v novih prostorih uredili tehnološki proces krojenja in razreza furnirja. D. Lesar ti . OPRAVIČILO BRALCEM Zaradi objektivnih »počitniških« razlogov za to številko nismo uspeli pripraviti nekaterih stalnih rubrik. Bralce prosimo za prijazno razumevanje. Najbrž ste tudi opazili, da že drugič nimamo priloge OBZORNIK ZA OBČANE. O tem, kakšna bo njena prihodnja usoda, bomo pisali prihodnjič. Delovna enota — obdelava masivnega lesa — TOZD POHIŠTVO Vtisi z letošnjega Gorenjskega sejma 20. avgusta je bil zaključen 29. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju. Trajal je od 10. avgusta. Ta sejemska prireditev je letos privabila 690 razstavljalcev iz domovine in tujine ter pomeni eno izmed osrednjih prireditev za prodajo blaga široke potrošnje v Sloveniji. Na njej so sodelovale različne gospodarske organizacije, predvsem industrijske, proizvajalci domače obrti, kmetijskih in gospodarskih strojev, živilske industrije, proizvajalci gradbenih strojev in gradbenih izdelkov, predstavile pa so se tudi naše turistične organizacije. Tudi letos je na sejmu sodelovala Koroška gospodarska zbornica z bogato turistično ponudbo. Koroška vabi na ogled kulturnih spomenikov, prijateljem zimskega športa pa nudi smučanje in planinarjenje v znanih središčih zimskega turizma. Med razstavljenimi izdelki so tudi letos prevladovali stanovanjska oprema, gospodinjski aparati in bela tehnika. Naši izdelki so bili zastopani pri vseh trgovskih organizacijah, ki redno sodelujejo na sejmih. Razstavljali smo svoj celotni proizvodni program v različnih postavitvah. Največ povpraševanja je bilo po kuhinjah; tudi dokaj naročil zanje smo prejeli. Na ugodno prodajo kuhinj poleg njihove kvalitete in zunanjega videza prav gotovo vpliva sprejemljiv dobavni rok treh tednov (za kuhinje po naročilu), ki ga moramo obvezno obdržati, saj bi vsako podaljševanje omajalo zaupanje kupcev. Iz TOZD POHIŠTVO Cerknica smo razstavili prvič spalnico in samsko sobo KATARINA WH. Tako je imel kupec res široko možnost, izbirati med KATARINO WH, KATARINO BL, regaloma KATARINA I in II iz JELKE Begunje, pri Slovenijalesu Viž-marje pa je lahko dobil tudi še ZALO. Naročil od vseh razstavljalcev še nismo dobili, pričakujemo pa dobre prodajne rezultate. Od sedežnega programa prednjačita v prodaji MOJCA P in MOJCA L, pa tudi IVA je zanimiva. V prihodnjem letu bodo na razstaviščnem prostoru štirje specializirani sejmi. Z izgradnjo večnamenskih prostorov pa bo Gorenjski sejem tudi organizator strokovnih, športnih in rekreativnih prireditev. M. Zakraj šdk Negor - ime za ognjeodporno ploščo Z obratovanjem nove tovarne mineralnih plošč se bo na našem tržišču pojavil povsem nov izdelek. Izdelan je iz surovin, ki se doslej pri nas še niso pojavile v obliki plošč. S tem se je pojavila tudi potreba po komercialnem imenu, ki bo obenem zaščitni blagovni znak za ognjeodporno mineralno ploščo. V Brestovem obzorniku in Lesninarju je izšel interni razpis, na katerega smo dobili 25 odzivov. Imen je bilo predlaganih več, ker so posamezni avtorji prispevali več predlogov. Na Brestu se je sestala posebna komisija. Njeni člani so ugotovili, da nobeno predlagano ime ne zadovoljuje v celoti in je sama imenovala ploščo NEGOR. Osnovno zamisel za to ime sta dala dva predlagatelja, zato jima je komisija podelila po 500 din. To sta avtorja pod šiframa N. N. in A. R. Novo ime izhaja iz negorljivosti, ki je osnovna značilnost plošče. Nagrajenca naj dokažeta svoje avtorstvo s kopijo poslanega dopisa pri tov. MIKŠETU, ki bo poskrbel za izplačilo nagrade. Nagrajencema čestitamo, vsem ostalim pa se zahvaljujemo za sodelovanje! Nova jedilniška garnitura iz Brestove proizvodnje Pojem BRESTA — njegova sestavljanka KATARINA Možnosti za sodelovanje OBISK PRI AMERIŠKEM KUPCU GERDAU CO. Zadnji teden v juliju smo obiskali ameriško firmo Gerdau CO. iz Los Angelesa, ki kupuje in prodaja naše izdelke (iz TOZD Pohištvo in iz Jelke.) Glavni namen tega obiska je bil, da se seznanimo s tipičnimi ameriškimi površinskimi obdelavami in jih tudi sami praktično opravimo. Kupec je pripravil ogled laboratorija in praktične demonstracije pri firmi Lilly, ki izdeluje površinske materiale. Uporabo teh materialov smo si ogledali tudi v dveh tovarnah, ki izdelujeta tipično ameriško pohištvo. V obeh tovarnah smo takoj opazili velike razlike med našo in njihovo proizvodnjo. V glavnem uporabljajo masivni les in le malo je furniranih delov. Kvaliteta lesa je zelo različna; od najkvalitetnejšega do najbolj slabega, skoraj gnilega in črvivega. Pri vsem tem je še najbolj zanimivo to, da je cena enaka ne glede na kvaliteto. Pred leti je bil slab les bistveno cenejši od dobrega, zdaj pa razlik praktično ni. čiti barvo, osenčiti, posvetliti, narediti pike in podobno. Po ogledu teh tovarn in nekaterih velikih trgovin smo si oblikovali dobro podobo o ameriškem pohištvenem tržišču. Kar 95 odstotkov je takega pohištva, katerega proizvodnja je v grobem opisana. Torej: masivno, čim starejšega videza, preprosto. Samo slabih 5 odstotkov je »modernega«, ravnega in zelo dragega pohištva, ki je v glavnem danske in italijanske proizvodnje z zelo poudarjenim MADE IN... Naš kupec Gerdau CO. ima za nas precej programov, katerih proizvodnjo bi lahko prilagodili naši tehnologiji. Prihodnji razvoj pa bi morali graditi na sodelovanju naših tehnologov z njihovimi konstruktorji in oblikovalci. Treba bi bilo poiskati skupno pot, ki bi ustrezala naši proizvodnji in zahtevam ameriškega tržišča. A. Kogej Kako iz zagate? UKREPI ZA ODPRAVO IZGUBE V TOZD MASIVA Tudi furnir sestavljajo tako, da je videz furniranega elementa čimbolj masiven. Listi furnirja so različnih širin in iz različnih vezov. Pri fumiranju uporabljajo izključno bela lepila in hladno lepijo. Obdelovalni stroji so zelo stari, tudi 50 do 60 let. Dosti je težkega telesnega dela, saj so delovna mesta precej neurejena. Odsesovalnih in prezračevalnih naprav skorajda ni. Skratka, delovni pogoji so veliko veliko slabši kot pri nas. Veliko pozornost posvečajo brušenju, ki je res kvalitetno. Pri vsakem brusilnem stroju, največ je tračnih brusilk, so z obeh strani pod določenim kotom postavljene luči, da delavec lahko nadzoruje kvaliteto brušenja. V oddelek površinske obdelave pridejo vsi izdelki že montirani, večkrat, zaradi čim starejšega videza, z umetno poškodovano površino. Vse površinske materiale nanašajo z brizganjem, potem pa se začnejo ročne obdelave: brisanje in mazanje s krpami, ščetkami, čopiči, jekleno volno, nanašanje črnih pik in različnih drugih učinkov. To dela najmanj dvajset ljudi. Lakirajo v glavnem z razmeroma mehkimi nitroceluloznimi laki. Največkrat obdelujejo skupaj cele garniture (omarice, mize, postelje), tako da so res enake barve. Serije so majhne, na primer 200 do 300 garnitur in jih večkrat menjajo. Take površinske učinke, ki smo jih videli, je z našo tehnologijo praktično nemogoče doseči. Pred sabo imajo ves izdelek in natančno vidijo, kje je treba še izena- Periodični obračun za prvo letošnje polletje je v TOZD Masiva pokazal slab poslovni rezultat. Skladno z zakonom smo pretehtali vzroke za tako stanje. Kaže, da je del vzrokov objektivnega značaja, del pa tudi notranjih težav v temeljni organizaciji. Med objektivne vzroke spadajo: sezonska prodaja pohištva, prodaja izdelkov v prvem tromesečju pred spremenjenim, dohodkovno zanimivejšim programom proizvodov, večja proizvodnja za izvoz, večji stroški materiala ter zastarela tehnologija. Med notranje težave pa vsekakor prištevamo slabo delovno disciplino in slabo izkoriščanje surovin in materialov predvsem zato, ker potrošnja repromaterialov stimulativno ne vpliva na osebne dohodke. Obenem z analizo vzrokov pa je zbor delavcev sprejel tudi program ukrepov za odpravo izgube, V tem programu so tudi načrt proizvodnje in prodaje ter predvideni finančni rezultat. Del ukrepov je kratkoročnejši in se nanašajo na nekatere tehnološke rešitve, ki bodo zagotavljale večji pretok materiala skozi tovarno, boljše izkoriščanje dragega lesa, odprodajo neku-rantnih materialov in izdelkov zaradi zmanjšanja stroškov za obratna sredstva. Kot dolgoročne naloge pa je treba našteti naslednje ukrepe: nagrajevanje za prihranek pri materialu, uvedba nadomestnih delavcev v strojnih oddelkih in njih nagrajevanje, ponovna analiza in uskladitev normativov časa, pri operativnih načrtih izračun o zasedenosti kapacitet, uva- janje novih dohodkovno zanimivejših izdelkov v proizvodni program s tem, da sedanji program nadrobno analiziramo, ustrezno ukrepati za odprodajo starih (izvoznih) zalog izdelkov, predvsem pa zagotoviti, da bo izvoz na konvertibilno področje ob interni stimulaciji donosen. Omenim naj še, da zastavljeni načrt proizvodnje za drugo pol letje nikakor ni majhen, saj sprejeta obveza znaša okrog 50 milijonov dinarjev, od tega kar 22 milijonov za izvoz. Tudi ocena prodaje kaže rast, saj naj bi znašala v drugem polletju 55 milijonov dinarjev. Finančni rezultat, izračunan na osnovi predvidene realizacije in stroškov proizvodnje, pa kaže, da bo izguba v celoti pokrita, predviden pa je ostanek dohodka ob koncu leta v višini 1.830.000 dinarjev. Seveda brez upoštevanja interne stimulacije izvoza, ki pa naj bi za našo temeljno organizacijo po delovni zamisli znašala približno 2,3 milijona dinarjev. Zbor delavcev je predlagani program ukrepov soglasno sprejel, seveda z obvezo, da to ne bo samo napisano na papirju, temveč so vsi nosilci nalog dolžni zboru poročati o izpolnjevanju ukrepov. J. Mele Prizadevati si moramo prav vsi UKREPI ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE V TOZD POHIŠTVO CERKNICA Analiza o delovni produktivnosti v naši temeljni organizaciji je potrdila domneve, da upadata fizični obseg proizvodnje in produktivnost dela na zaposlenega. Iz analize je razbrati: 1. V prvem letošnjem polletju smo v primeri z lanskim skrojili na dan kar za 3,85 odstotka manj ivernih plošč. To pa predstavlja, ne upoštevaje velikosti krojenih elementov, dejansko zmanjševanje obsega proizvodnje. 2. Po izračunu obsega proizvodnje v norma urah dnevno na zaposlenega je v prvem polletju letos produktivnost padla za 4,10 odstotka v primerjavi z lanskim prvim polletjem. 3. V tem obdobju je število izgubljenih dni na zaposlenega poraslo kar za 1,66 odstotka. Pri tem je treba poudariti, da so izgubljeni dnevi na račun dopustov porasli za 11 odstotkov in da so izgubljeni dnevi zaradi bolniške do 30 dni porasli kar za 16 odstotkov, računano na zaposlenega v neposredni proizvodnji. radi manjkajoče opreme za novi sušilni kanal ne moremo zapreti dohoda do kanala. Precejšnje težave so se pojavile marca tudi v oddelku nanos ploskovnih elementov. V tem mesecu je pogonska veriga popolnoma odpovedala. Zato smo od 1. marca do 21. marca stali 2,6 izmene pri troizmenskem obratovanju. Od 21. marca pa je zaradi dokončne okvare verige kanal stal celih pet izmen. Zaradi stalnih okvar verige (mesečno je bilo zastoja do štiri izmene) smo naročili novo verigo iz uvoza (v letu 1978 smo jo zamenjali z verigo domače izdelave, ki pa po kvaliteti ni ustrezala). Na srečo smo verigo dobili iz uvoza že 23. marca in smo jo montirali v najkrajšem možnem času. Zaradi stalnih okvar verige smo skušali nadomestiti zastoje tako, da smo delali v tem oddelku na proste sobote in tudi ob nedeljah. Razumljivo je, da so ti zastoji povzročili manjšo proizvodnjo in tudi nižjo produktivnost dela, Nanos laka — iz TOZD POHIŠTVO Pri obravnavi padca produktivnosti pa je le potrebno upoštevati, da lani v prvem polletju še ni bilo rekonstrukcije, ki je letos tudi vplivala na produktivnost. V zvezi z rekonstrukcijo so bile v januarju in delno v februarju motnje v klejarni. V tem času smo vpeljavah novo stiskalnico. Ko je bila pripravljena za delo, je pričela s troizmenskim obratovanjem za čas, ko smo prestavili staro stiskalnico. Vendar tudi v troizmenskem obratovanju nove stiskalnice ni bilo zafurniranih dovolj plošč, kar je imelo za posledico manjšo proizvodnjo. Ker nam SOP Krško ni pravočasno dobavila potrebnih naprav (še sedaj ni vse dostavljeno), se je rekonstrukcija časovno podaljšala. Tako smo imeli pretrgano transportno pot vse do maja, pa tudi sedaj še ni popolnoma urejeno medfazno skladišče, ker za- saj je v tem obdobju zaradi omenjenega montaža stala celih 17 izmen. Čedalje več zastojev je tudi zaradi okvar na ostalih strojih. Temu se ni čuditi, saj so razen strojev, ki smo jih nabavili pri sedanji rekonstrukciji in nekaj redkih izjem že vsi stroji stari nad deset let in temu primerno tudi iztrošeni. Ne malo težav nam je povzročala prepozna dobava furnirja, zlasti za KATARINO WH, še posebno pa za pisalne mize GER-DAU. Za pisalne mize GERDAU smo imeli veliko težav s pravočasno nabavo vezanih plošč za predale, pa tudi z nabavo ostalega materiala, zlasti okovja. Poleg tega smo imeli težave tudi pri pravočasni dobavi masivnih elementov za KATARINO WH. Prav gotovo so močno vplivali na obseg proizvodnje, pa tudi na pro- duktivnost, sorazmerno majhne serije in novi izdelki. Posebno poglavje predstavlja pretok materiala oziroma ozka grla pri mozničenju in tudi pri fumiranju robov. Dokler nismo izločili stare for-matke, ki sedaj razrezuje lesonit v razrezu plošč, so bile kapacitete formatnih krožnih žag sorazmerno vsklajene. Težave so se pojavile tudi z ukinitvijo programa ZALE, saj je bilo pri tem programu več manjših elementov, ki smo jih lahko mozničili na malo mozničarko S 25. Zato se pretok materiala od formatnih krožnih žag dalje letos toliko bolj zaustavlja. Prav mozničarka, pa tudi furnirja robov, predstavljata pravo ozko grlo v proizvodnji. Seveda ne moremo trditi, da so samo omenjeni razlogi opravičilo za slabšo produktivnost dela. Najbrž je tudi vprašanje, koliko imamo efektivnega delovnega časa med časom, ko smo na delu. Seveda to ne velja samo za neposredno proizvodnjo, ampak tudi za zaposlene v režiji. Dejstvo je, da ob takšnih razmerah in rezultatih proizvodnje nismo bili brezbrižni, saj smo najmanj enkrat mesečno imeli proizvodno konferenco poleg kolegijev in ostalih sej in sestankov, na katerih smo razpravljali predvsem o obsegu proizvodnje in produktivnosti dela. Naj omenim nekatere najpo-membnej še sklepe delavskega sveta s seje 20. aprila: —• Prizadevati si je treba za večjo produktivnost dela. — Vzdrževanje strojev in delovnih naprav mora biti še bolj sprotno, zlasti, ker so stroji zastareli. Zato je treba izdelati načrt in sistem vzdrževanja. — Izboljšati moramo tehnološke postopke, jih racionalizirati in modernizirati; delo je treba humanizirati. — Vodje oddelkov morajo biti bolj dosledni pri zagotavljanju delovne discipline. Mlajše delavce, ki najpogosteje kršijo delovno disciplino, je treba ob ravnati na sestanku oddelka ali na sindikalni skupini. O teh vprašanjih naj razpravlja tudi mladinska organizacija. — Kvaliteti dela je treba posveti več pozornosti. Od delavcev moramo zahtevati, da si prizadevajo za boljšo kvaliteto dela in več storiti na področju nagrajevanja kvalitete dela. — Zagotoviti moramo boljšo preskrbo tovarne s surovinami in materiali. V prvi polovici maja je o vprašanjih proizvodnje in produktivnosti razpravljal tudi poslovni svet. Na njem so bila sprejeta stališča, da je potrebno vložiti vse možne napore, da bosta dosežena večji pretok materiala in večja produktivnost. 18. maja je bila strokovna konferenca, na kateri so bili vsi vodje oddelkov in služb. Na konferenci je razprava tekla predvsem o tem, kako uresničiti sklepe delavskega in poslovnega sveta oziroma, kako povečati obseg proizvodnje in produktivnost dela. Naj nanizamo samo nekatere najpomembnejše zaključke. 1. Zaradi slabe kvalitete bukovega lesa in zelo slabega izkoriščanja le-tega je treba takoj proučiti možnosti: — da se že ob dobavi lesa ugotovi, ali kvaliteta lesa ustreza potrebam; — ali bi kazalo les Masirati pred sušenjem ali po sušenju; — ugotoviti vpliv sušenja na kvaliteto lesa. 2. Prodaja pohištva še vedno nazaduje, tako da so sedaj zaloge gotovih izdelkov večje kot na začetku leta. Prodajo računamo pospešiti s tem: — da razširimo ponudbo z novimi izdelki, — da noiščemo nove trgovine, ki bi bile pripravljene prodajati naše pohištvo, — da bomo delali več za izvoz, Delo v površinskem oddelku — TOZD POHIŠTVO — da bomo s pomočjo javnih sredstev obveščanja seznanili potrošnike, kaj jim nudimo, — da bodo naši izdelki čimbolj kvalitetni in izdelani s čim nižjimi stroški, saj bomo na trgu konkurenčni le tako, da bomo potrošnikom nudili čimbolj kvalitetne izdelke, ki ne bodo predragi. 3. Bolje moramo izkoristiti delovni čas in delovna sredstva. Zato je potrebno: — da nihče v TOZD neopravičeno ne zapusti delovnega mesta; — da servirke, ki razvažajo osvežilne pijače, vsakdo počaka na delovnem mestu in prav tam popije osvežilne pijače ali kavo; — da garderobe uporabljamo le v izjemnih primerih, ker bodo sicer zaklenjene; — da gremo z delovnega mesta na malico šele ko zazvoni; — da ob koncu izmene prenehamo z delom le toliko prej, da se uredi delovno mesto. Stanje se je nekoliko popravilo že v juniju, zlasti pa v juliju, saj je bilo v juliju skrojenih na dan 4934 kvadratnih metrov ivernatih plošč, kar je za 40 odstotkov nad dnevnim povprečjem prvega polletja in 39 odsotkov več na dan kot v lanskem juliju. Potrebni pa so še naslednji ukrepi: 1. Dosledno moramo uresničiti sklepe delavskega sveta z aprilske seje, poslovnega sveta, ki je bil v maju in strokovne konference, ki je bila 18. maja. 2. Za razreševanje ozkega grla pri mozničenju in furniran ju robov je potrebno oskrbeti oddelek II. strojna z dodatnimi ustreznimi delavci, tako da bo možno na omenjenih strojih delati tudi v tretji izmeni. Dokler to ne bo kadrovsko rešeno, je treba na omenjenih strojih reševati ozka grla z nadurami oziroma z delom v prostih sobotah. 3- Proučiti je treba, kaj napraviti s staro mozničarko WEKE, ker sedaj ne ustreza svojemu namenu. 4. Proučiti moramo možnost za nabavo nove mozničarke in možnost povezave v linijo GA- BIANI. 5. Temeljito je treba proučiti vsklajenost strojnih kapacitet v oddelku II. strojna in ustrezno ukrepati. 6. V najkrajšem možnem času je potrebno dokončati nov sušilni kanal, ker nam šele ta omogoča tudi montiranje strojev v montaži za pribivanje podložk in montiranje odmičnih spon. 7. Pripraviti moramo vse po trebno za remont starega sušilnega kanala ter za' povezavo z novim — tako da bodo pri remontu tekla dela čimbolj nemoteno. 8. Pregledati je treba vse nove stroje zaradi morebitnih reklamacij in jih po potrebi tudi uveljaviti. 9. Ponovno moramo pri obračunu osebnih dohodkov vpeljati popravke vrednosti točke oziroma ure glede na uspeh oddelka. 10. Pripraviti je treba sistem nagrajevanja inštruktorjev, vzdrževalcev in tehnologov tako, da bo njihov osebni dohodek odvisen od uspeha proizvodnega oddelka. 11. Potrebno je uvesti tudi sistem nagrajevanja po kvaliteti. Ker pa je to vezano na enoten sistem nagrajevanja, je potrebno, da se dela na tem sistemu pospešijo. O vseh teh vprašanjih je 16. avgusta razpravljala tudi osnovna organizacija komunistov v TOZD POHIŠTVO. Na tem sestanku so bili poleg ostalih zaključkov oblikovani še naslednji ukrepi: — Ves strokovni kader si mora prizadevati za znižanje stroškov proizvodnje; — proučiti je treba organizacijo TOZD v celoti s posebnim poudarkom, kako bodo inštruktorji čim bolje obvladovali svoje področje dela. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da je potrebno s temi vprašanji in z ukrepi za boljše gospo-darjenje seznaniti vse zaposlene v temeljni organizaciji. T. Bavdek Julija -rekord! USPEŠNA PROIZVODNJA TOZD IVERKA V JULIJU _Na Ivenki smo v juliju zabeležili vrednostno rekordno proizvodnjo. Izdelali smo skupno za 27.704.448 dinarjev neoplemenite-nih in oplemenitenih plošč. S tem smo za 22 odstotkov presegli načrtovano proizvodnjo v juliju. Nekaj več kot 15.000.000 dinarjev odpade samo na vrednost izdelanih oplemenitenih plošč. V fizičnem pogledu predstavlja to 154.000 kvadratnih metrov oplemenitenih plošč. Toliko teh plošč doslej še nismo napravili, saj se je proizvodnja gibala vedno izpod 100.000 kvadratnih metrov. Največ je k temu pripomogla tretja izmena v oddelku za oplemenitenje plošč. S tem ukrepom smo dodatno izboljšali tudi izkoriščenost kapacitet tovarne. Julij predstavlja prekretnico za našo temeljno organizacijo tudi v da smo začeli občutneje zmanjševati proizvodni primanjkljaj, ki smo ga beležili v vseh mesecih prvega polletja z izjemo maja. Že v prvem polletju smo ocenili, da bomo letošnje planske obveznosti izpolnili lahko samo s povečano proizvodnjo oplemenitenih plošč. Julijski rezultati potrjujejo pravilnost naše odločitve. če se bo proizvodnja gibala v okviru julijske, tudi naprej lahko računamo na uspešno izpolnitev planskih obveznosti v letu 1979. Za takšne ocene imamo nekaj bistveno ugodnejših objektivnih pogojev v drugem polletju (surovine, vreme, remont) kot smo jih imeli v začetku leta. D. Mazij NAŠI LJUDJE Jože KOMIDAR je star triindvajset let in je zaposlen na Marofu v Loški dolini na skladišču žaganega lesa od maja 1978. leta kot pomočnik vodje skladišča žaganega lesa. Na vprašanje, kako je zadovoljen s svojim delovnim mestom in kako dela v mladinski organizaciji, je povedal: »S svojim delovnim mestom sem kar zadovoljen in ga tudi z veseljem opravljam. V mladinsko organizacijo pa sem se aktivno vključil v srednji šoli v Cerknici leta 1972. Tedaj je bil na lesni tehnični šoli tudi prvič ustanovljen mladinski aktiv.« Kot prizadeven in delaven mladinec je Jože sprejel dokaj odgovorne naloge tudi na kulturnem področju. Je predsednik mladinskega aktiva v Nadlesku, član predsedstva področne konference ZSMS Loška dolina, član skupščine občinske kulturne skupnosti in predsednik DPD SVOBODA pri krajevni skupnosti Stari trg. »Kako ocenjuješ delo v DPD SVOBODA, kjer aktivno delaš?« »Delo teče po zastavljenem programu tudi v DPD SVOBO- DA. Ta ima v sestavu pet sekcij in sicer dramsko, pevski zbor, kino sekcijo, foto klub, vključujemo pa tudi godbo KOVINOPLASTIKE Lož. Sam aktivno delam v dramski sekciji. Naše amatersko gledališče je v preteklem obdobju dokaj bogato prispevalo h kulturnemu življenju, saj smo naštudirali sedem dramskih del s tridesetimi predstavami, ki smo jih imeli tudi izven naše krajevne skupnosti in občine. Pevski zbor je imel dva samostojna koncerta, sodeloval pa je pri vseh kulturnih prireditvah v kulturni skupnostti. Kinosekci-ja deluje nemoteno, predvaja pa tudi izredne filme, primerne za šolsko mladino. Naša knjižnica ima sedaj 1800 različnih knjig. Naše društvo sodeluje pri vseh družbeno političnih manifestacijah, pri odkritjih spomenikov lin obeležij iz NOV, akcijah civilne zaščite, slavnostnih sejah, skratka, povsod, kjer se pokaže potreba. V načrtu imamo tudi obnovitev kulturnega doma v Starem trgu. V ta namen smo posredovali potrebe krajevni skupnosti za načrtovanje sredstev v prihodnjem Letošnje poškodbe pri delu V prvem letošnjem polletju se je v naši delovni organizaciji poškodovalo 84 delavcev, kar pomeni v primeri z lanskim prvim polletjem za 13 odstotkov več. Zaradi posledic poškodb so delavci izgubili 807 delovnih dni, kar je za 19 odstotkov manj kot lani. Resnost poškodb izgubljenih dni na poškodbo. Najbolj TOZD Gaber, najresnejše pa so bile v se je zmanjšala s 13,68 na 9,6 je poraslo število poškodb v TOZD Tapetništvo. Več nam povedo podatki v spodnji razpredelnici: Število poškodb srednjeročnem planu. S tem bi bili zagotovljeni pogoji za boljše delo na kulturnem področju v Loški dolini.« Tako nam je Jože predstavil svoje delo, ki je obenem tudi odraz kulturnega življenja v Loški dolini. Sam pa tudi rad igra nogomet v trim ligi. Doma pomaga očetu na kmetiji, predvsem pri težjih kmečkih delih. V prihodnjem družbenem in osebnem življenju mu želimo še veliko uspehov! M. TOZD stroj 1 dela \ c a * g. 1 Indeks na leto 1978 št. pošk. na 1000 zaposl. št. izg. dni Indeks na leto 1978 Izgub, dni na poškod. Pohištvo 5 23 i 29 100 73,2 211 128 7,27 Masiva 7 5 2 14 93 93,6 142 69 10,14 Žagalnica 1 4 1 6 86 61,4 63 100 10,50 Gaber 3 4 1 8 200 108,8 84 93 10,50 Iverka 1 11 — 12 100 155,8 48 17 4 Tapetništvo 3 3 — 6 300 89,5 67 837 11,16 Prodaja 1 2 5 8 75 71,4 75 198 9,3 Skupne dej. — — 1 1 50 11,4 117 265 5 SKUPAJ: 21 52 11 84 113 73 807 81 9,6 Šepec Ni še vse urejeno MODERNIZICIJA TOVARNE POHIŠTVA GABER ŠE VEDNO POTEKA Tovarna pohištva GABER je v preteklih letih dosegla zares dobre razvojne in poslovne uspehe. To je še toliko bolj razveseljivo, če vemo, da je prav naša tovarna doživljala hude gospodarske težave. Nič kaj radi se ne spominjamo prejšnjega obdobja, ko je bila tovarna v hudih finančnih težavah. Tedaj namreč tudi prizadevnost delavcev ni več zalegla. S starimi stroji in utesnjenimi prostori ni bilo več mogoče y korak z razvijajočo se sorodno industrijo. Navkljub težavam delavci nismo obupali. Preudarno smo se odločili, da bomo začrtali svoji tovarni in sebi novo razvojno Pot. S pomočjo celotnega BRESTA smo pričeli uresničevati te cilje. Med drugim smo zamenjali oziroma nakupili nove moderne stroje, uvedli novo tehnologijo in razširili proizvodne prostore. Kljub temu modernizacija tovarne še vedno poteka. Sedaj smo kupili novo stiskalnico za stiskanje kuhinjskih omaric, ki bo nadomestila vse tri stare stiskalnice. Urediti pa moramo še ostale Prostore: skladišče repromate- nlala, skladišče gotovih izdelkov, garderobne prostore, sanitarije ter izpopolniti še ostale oddelke. Potrebno bo tudi večje usposabljanje, zaposlenih, saj imamo zelo izpopolnjene stroje m tehnologijo. boljšo produktivnostjo in boljšo, delovno disciplino se je izboljšal tudi standard zaposleni'K Kljub temu pa so osebni dohodki, ne samo pri nas, ampak na celotnem BRESTU premajhni, predvsem za delavce v neposredni proizvodnji, ravno tako pa tuni nekatera režijska dela, ker nagrajevanje teh delavcev ni najbolj posrečeno. Če govorimo o uspešnosti naše tovarne, pa ne smemo mimo težav, ki nas tarejo v proizvodnji. Prvi del tovarne — strojni oddelek — izdeluje v velikih količinah polizdelke kuhinjskih omaric. Velike količine izdelujemo zato, da so stroji bolje izkoriščeni. Te polizdelke vskladišči-m° v skladišče polizdelkov, ki je za sedanjo proizvodnjo še vedno Premajhno. Drugi del tovarne —-oddelek predmontaže in montaže ~~ izdeluje kuhinjske omarice BREST po naročilu. Ta dva oddelka bi povečala količinsko proizvodnjo za 30 odstotkov, če bi kuhinjske omarice delali v velikih serijah. Kljub temu smo se odločili za naročilniški sistem proizvodnje, ker imajo s tem tudi manjše zaloge in manjšo vezavo obratnih sredstev. Skladišče gotovih izdelkov sedanjim potrebam ne zadošča. To skladišče je premajhno za vskla-diščenje dveh kuhinj, saj sprejme največ do osem tisoč kuhinjskih omaric. To je premalo za nemoteno odpremijanje kuhinj v trgovino ali do kupca. V samem skladišču nimamo prostora za pripravljanje kuhinj za odpremo in v lepem vremenu to postorijo kar na dvorišču. V slabem vremenu pa pripravljajo kuhinje za odpremo v samem skladišču in tedaj je oddaja tudi temu primerna. Zaradi tega pripravljamo proizvodnjo kuhinjskih omaric brez vrat, tako da bi vrata prilagali k omaricam. S tem bi zmanjšali količino omaric v skladišču in bi skladišče gotovih izdelkov zadoščalo za dve kuhinji BREST. V tovarni izdelujemo mesečno okrog enajst tisoč omaric v eni izmeni s 145 zaposlenimi. Vsako leto imamo manj zaposlenih in kljub temu proizvodnjo poveču- jemo. Letos smo načrtovali količinsko za 8 odstotkov več kot v preteklem letu. Po letošnjih kazalcih proizvodnje pa računamo, da bomo načrt presegli za pet odstotkov. I. Gornik V TOZD Pohištvo se je poškodovalo 29 delavcev, od tega eden na poti, pet pri strojih, ostali pa pri različnih drugih opravilih. Poškodbe so bile lažje, vendar pa se je število izgubljenih delovnih dni kljub temu dvignilo kar za 28 odstotkov. Pogostost poškodb na 1000 zaposlenih je nekje na poprečju delovne organizacije. TOZD Masiva ima razmeroma visoko pogostost, pa tudi resnost poškodb, saj je oboje precej nad poprečjem. Število nezgod v tej temeljni organizaciji se je zmanjšalo za 7 odstotkov, število izgubljenih delovnih dni pa kar za 31 odstotkov. Skupno se je poškodovalo 14 delavcev, od tega dva na poti, sedem pri strojih, ostali pa pri raznih drugih delih. Stanje v TOZD Žagalnica bi bilo zelo ugodno, če bi bila resnost poškodb manjša. Število poškodb se je sicer zmanjšalo za 24 odstotkov, pogostost na 1000 zaposlenih pa je tudi nižja od poprečja delovne organizacije, vendar pa so delavci za vsako poškodbo ostali doma poprečno kar deset dni in pol. Najbolj je število nezgod pri delu poraslo v TOZD Gaber in sicer za 100 odstotkov. Prav tako so pri vrhu tudi po pogostosti poškodb in po številu izgubljenih dni na poškodbo, pač pa se je za 7 odstotkov zmanjšalo število bolniških dni, izgubljenih zaradi poškodb pri delu. V TOZD Iverka je sicer ostalo število poškodb na enaki ravni kot lani. Pogostost poškodb pa je daleč najvišja in znaša 155,8 poškodovanih na 1000 zaposlenih ali 15,58 odstotkov vseh delavcev. Zelo zanimivo pa je, da se je število izgubljenih delovnih dni zmanjšalo kar za 83 odstotkov, resnost poškodb pa je daleč najnižja v vsej delovni organizaciji (4 dni na poškodbo). Najresnejše so bile poškodbe v TOZD Tapetništvo, saj so za vsako izgubili kar 11,16 dneva. Skladiščenje kar pred samo tovarno F. Mele Poenotiti merila REGRESI ZA ZDRAVSTVENI ODDIH NAJ BI BILI ENOTNI Delavski svet skupnih dejavnosti je na predlog socialne delavke in zdravstvene službe potrdil zdravstveni in regresirani oddih šestim članom delovne skupnosti. V razpravi o posameznih primerih in o načinu povračila stroškov se je izoblikovalo stališče, da bi morala strokovna služba pripraviti predlog internega akta, ki bi določal enotne kriterije za vso delovno organizacijo. *'•**' mm mm mmm trrv Irm vm m-m mm 1 I =E rnsrr ~~“rr * 22 l* c mm mm mm «**> *"r I eh r. S* «* *wjr wrr Še ena tipično »lesarska« kompozicija (igra našega fotografa) Zataknilo se je namreč pri tistih primerih, ko si posamezniki, ki imajo takšen oddih odobren, sami organizirajo rezervacijo in po končanem oddihu priložijo najrazličnejša potrdila o plačilu, ki pa so pogosto sporna. Prevladala so mnenja, naj na osnovi priporočila zdravstvene službe odgovorna služba organizira oddih v kraju, ki je po mnenju zdravnika za posamezne osebe najbolj primeren. Skratka, celotni postopek za zdravstveni oddih je potrebno uskladiti z internimi samoupravnimi akti in ga prirediti tako, da bodo merila za vse člane delovne organizacije enotna in da bo vsak delavec seznanjen, kakšne ugodnosti lahko pričakuje iz regresa za zdravstveni oddih. Š. Bogovčič Nekaj mnenj o dopustih in letovanjih Smo tik pred koncem glavne turistične sezone in več ali manj so si naši delavci že nabrali novih moči za prihodnje delo. Vprašali smo nekatere izmed njih, kako so preživeli dopust, ali je na Brestu dovolj poskrbljeno za organiziran dopust, pa kaj bi morali v prihodnje narediti na področju organiziranega oddiha. Do konca avgusta je namreč organizirano letovalo komaj petinosemdeset Brestovcev, kar predstavlja slabe štiri odstotke od vseh zaposlenih. ... pri hiši — največ našega dopusta gre preč Letovanje smo imeli letos organizirano le v dveh obmorskih krajih. V Valbandonu pri Puli smo v počitniškem domu sekretariata za notranje zadeve SR Hrvatske imeli rezerviranih devet sob s tridesetimi ležišči in na Rabu tri sobe z desetimi ležišči. Čeprav cena enodnevnega bivanja v Valbandonu in na Rabu v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami ni bila višja, pa iz razgovorov lahko sklepamo, da so stroški letovanja za večino naših delavcev previsoki. Razmisliti in proučiti bi bilo treba novejši način letovanja v prikolicah, ki je v zadnjih letih postal najbolj priljubljena oblika letovanja med našimi delavci. Na eni od preteklih sej predsedstva konference sindikata je bilo že dogovorjeno, da se za leto 1980 od predvidenih sredstev za letni regres del sredstev nameni za regresirano letovanje ali za nabavo lastnih prikolic. Torej pričakujemo, da se bo nekaj le premaknilo. Zaka| tako? Center za mladinske delovne akcije pri Republiški konferenci zveze socialistične mladine Slovenije je posredoval razpored letošnjih mladinskih delovnih akcij. Po tem razporedu je bila občinska konferenca zveze socialistične mladine Cerknica dolžna zagotoviti sode-lovanje na dveh zveznih mladinskih delovnih akcijah, in sicer v akciji »Palic 79« v Vojvodini od 9. junija do 7. julija in v akciji »Posočje 79« od 5. avgusta do 2. septembra. Franc Klančar — voznik viličarja v TOZD Gaber Letos na dopustu nisem še bil. V maju, ko smo v Gabru imeli kolektivni dopust, sem delal po dest in več ur na dan. Le dva dni na koncu tedna sem izkoristil za izlet v bližnjo okolico — v naravo. Sicer pa ne porabim letnega dopusta za ležanje in posedanje, še manj pa za letovanje na mor-ju.Raje tri dni delam v tovarni kot preživim tri dni na morju. Imam majhno kmetijo in tako najdem v delu na polju, pozno jeseni pa pri klanju prašičev, vse svoje zadovoljstvo, razvedrilo in tudi počitek. Organizirano letovanje prek Bresta je za našega delavca predrago in preveč oddaljeno. Čim-prej bi morali začeti razmišljati o nabavi lastnih prikolic. Te so premakljive, letovali pa bi lahko vsako leto drugje in ceneje. Delo na polju ... Betka Vesel — delavka v lakirni v TOZD Žagalnica Sem bolj rahlega zdravja, zato po priporočilu zdravnika vsako leto preživim del dopusta v toplicah. Letos grem v šmarješke Toplice. Rada bi šla že med kolektivnim dopustom, pa se tega nekako ni dalo urediti. Da bom lahko šla sedaj, mi je moral poslovni svet odobriti dodatne tri dni dopusta. Med kolektivnim dopustom pa sem z družino obi skala starše na domu in jim nekoliko pripomogla pri kmetijskih opravilih. Sama bi vedno želela dopust preživeti v toplicah. Navadila sem se tako. Tiste sodelavke pa, ki imajo može zaposlene v Kovinoplastiki, pa dopust preživijo v njihovem počitniškem domu, kjer je ceneje. Mislim, da bi tudi Brest moral nekako priti do lastnega počitniškega doma. Marija Štefan — disponentka v TOZD Prodaja Ko sem ob neki priložnosti znanki omenila, da sem preživela dopust kar na »Golanu«, sprva nisem razumela njenega začune-nja. Šele ob dodatnih pojasnilih sva se sporazumeli, kje ta »Golan« v resnici je. Ker gradimo hišo, smo se letovanju na morju letos odpovedali. Kljub temu pa sem dopust preživela prijetno in dvakrat koristno. Stroškov namreč ni bilo, z možem pa sva pri hiši opravila veliko takih del, ki bi jih sicer morala plačati. Sedanji način organiziranega letovanja na Brestu mi ne ustreza Prihodnjo rešitev vidim v nabavi lastnih prikolic. Ta oblika letovanja meni in sodelavkam najbolj ustreza, pa tudi cenejša je. Odrekla bi se tudi delu regresa, da bi slednjič le imeli tudi Brestovci svoje lastne počitniške zmogljivosti. Toni Zidar — delavec v službi za avtomatsko obdelavo podatkov v Skupnih dejavnostih Za pravi oddih potrebujem predvsem mir. Našel sem ga na južnem delu otoka Krk v vasi čižiči. Sem hodim z družino na oddih že nekaj let. Pred tem na letovanje na morju nisem mislil. Šele rahlo zdravje otroka me je prisililo, da sem začel letni dopust izrabljati res za oddih in sprostitev. Za Brestove delavce je letovanje organizirano precej skromno. Vendar sodim, da tudi takih navad, da bi letni dopust izkoristili za oddih, večina naših delavcev nima. Sem za to, da bi Brestovci slednjič le našli primeren kraj na morju, kjer bi zgradili počitniški dom. Redka je namreč delovna organizacija, ki danes svojega počitniškega doma nima. Marija Intihar — delavka v pred-montaži v TOZD Masiva Dopust sem z družino preživela v počitniškemu domu v Valbandonu pri Puli. To je zelo miren kraj in turistov ni veliko. Res smo se lahko odpočili. S postrežbo in hrano smo bili zelo zadovoljni, pa tudi družabnega živi j e-, nja ni manjkalo. Ogledali smo si puljsko areno in druge bližnje znamenitosti. Edino meduze so bile nadležne. Za štiričlansko družino so stroški za tako letovanje kar precej šnji. Delavci z nižjimi dohodki si to resnično težko privoščijo. Tudi oddaljenost nekatere zadržuje. Nimajo pač vsi lastnega prevoza. Večina naših delavcev se navdušuje za letovanje v prikolicah, ker je to ceneje. Meni ta oblika letovanja ni všeč, ker sem tako ves čas zaposlena s kuhanjem in je potem tako kot doma. Na Brestu bomo morali res najti boljši in cenejši način za oddih in omogočiti letovanje čim večjemu številu zaposlenih. Franc Brence — TOZD Pohištvo Dopust sem skoraj v celoti izkoristil za gradnjo hiše. Če gradiš hišo, si pač ne moreš privoščiti še letovanja na morju ali v planinah. Gradnja hiše zahteva celega človeka in tudi vsa finančna sredstva, tako da sem na morju lahko samo v mislih. Mislim, da je za letovanja zelo slabo preskrbljeno. Vse premalo se posvetimo delovnemu človeku Tako kot stroj tudi človek potrebuje svoj čas za počitek. Na slednjega pa na Brestu že leta pozabljamo oziroma mu nudimo premalo. Mislim, da bi morali nabaviti prikolice. Tako bi si tudi delavec z nižjimi osebnimi dohodki lahko privoščil morje. Ančka Kržič — TOZD Pohištvo Dopust sem preživela doma. Dela na kmetiji je vedno dovolj. Kmečka žena težko najde čas za pravi dopust, saj je treba ravno poleti spraviti krmo za živino in še drugih del je veliko. Kar se tiče organizacije letovanja menim, da je slabo in bi bilo treba bolj poskrbeti. Tudi tisti, ki bi šli radi, nimajo organizira nega cenenega letovanja kot ga imajo marsikatere druge organizacije. Ne izključujem pa možnosti, da bi se tudi jaz podala za nekaj dni, če bi bili boljši pogoji. V prihodnje bi vsekakor morali nabaviti prikolice ali pa tudi počitniški dom. Jože Snoj — delavec v TOZD Iverka Dopust sem preživel z družino v Valbandonu. Letovišče je last republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Hrvatske in je v njem za razvedrilo in počitek kar v redu poskrbljeno. Nekoliko slabše so same sobe, ki so najete za našo organizacijo. Po mojem mnenju na Brestu —- kar se tiče počitniške rekreacije — nimamo ničesar, če izvzamemo najemniške pogodbe z drugimi organizacijami. V prihodnje bi morali nujno kupiti ali zgraditi nekaj kapacitet nekje ob morju. Tudi kakšna prikolica, ki bi bila vsako leto v drugem kampu, ne bi bila odveč. Jožica Škrlj — članica izvršnega odbora sindikata na Jelki Prav velikega zanimanja za organizirano letovanje med delavci Jelke ni, čeprav je opaziti, da se vedno več delavcev zanima za možnosti organiziranega letovanja. Na razpis za letovanje se letos ni prijavil nihče. Delavci so povprašali po možnostih letova nja v prikolicah. Ker teh ni bilo, so si organizirali letovanje sami ali pa so ostali doma. Večina jih meni, da je letovanje v prikolicah naj cenej še in posebno za dru žime z majhnimi otroki naj pri mernejše. Sama nisem letovala, ker imam m ah j ne otroke, pa stanovanje v zasebni sobi in prehrana v restavraciji ne prideta v poštev, če bi bila na voljo prikolica, bi se za gotovo prijavila. Ker Brest nima svojega počitniškega doma, se iz ieta v leto išče možnosti, kje zagotoviti dovolj prenočišč. Zato je razumi ji vo, da so penzioni vsako leto dražji in si delavci z nižjimi dohodki letovanja ne morejo privoščiti. Tako velik kolektiv kot je Brest bi vsekakor moral imeti svoje zmogljivosti za letovanje Vem, da je izgradnja počitniškega doma draga in težko izvedljiva v krajšem času. Možna pa bi bila postopna gradnja, tako da bi eno leto odkupili zemljišče, zatem nabavili nekaj prikolic, nato zgradili restavracijo, in zagotovo bi čez nekaj let našim delavcem lahko nudili poceni in udobno letovanje. Na Jelki je vse pogosteje slišati predlog, da bi vsak nekaj prispeval, da bi se odpovedali nekaterim izdatkom sindi kata in začeli z nabavo prikolic To bo zagotovo podprla osnovna organizacija sindikata, če se v okviru celotnega Bresta na tem področju ne bo premaknilo na bolje. Mislim pa, da si moramo vsi prizadevati, kako bi letovanja organizirali za celoten Brest skupaj, ker je to najbolj racionalno. Zataknilo se je že takoj na začetku. Sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, predsedniki sindikatov in mladine so bili dolžni obvestiti o tem svoje člane ter se resno lotiti pridobivanja mladih v obe delovni akciji. Iz občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna naj bi bilo v delovni akciji »Palic 79« 50 mladincev, dejansko pa jih je bilo z nemalo truda zbranih samo 32. Tudi za delovno akcijo za Posočje ni bilo dosti bolje, saj se jih je od 40 predvidenih udeležilo le 24. Obe brigadi so morali zato dopolniti z brigadirji iz tamkajšnjih občin oziroma iz drugih brigad. Kljub takemu odzivu pa so mladinci v Paliču dosegli presenetljive rezultate, saj so postavljene norme izmed vseh tamkajšnjih brigad najbolj presegli. Za svoje delovne rezultate so dobili trak akcije in diplomo o družbeni dejavnosti, 17 posameznikov priznanje udarnika in še več drugih priznanj. Tudi mladinci v Posočju so v tem času že presegli postavljeno normo. Na zaključku akcije so se ob analizi opravljenih nalog poka- zale vse nepravilnosti, ki so povzročile tako majhen odziv mladih. Prav gotovo je eden izmed vzrokov, da so brigadirje zbirali le nekaj dni pred odhodom na akcijo, pa tudi sicer je bila priprava na celotno akcijo površna in nezadostna. Kakšen pa je bil odziv mladih v Brestu? Naj omenim samo podatek o udeležbi v eni akciji, ki bo jasno pokazal, kako malo je zanimanje za takšne akcije. V zvezno mladinsko delovno akcijo za Posočje so se od devetnajstih predvidenih prijavili in udeležili samo trije. Kje so vzroki za tako majhen odziv in zakaj se mladina na Brestu ne zanima za delovne akcije? Na to vprašanje so predsedniki mladine iz temeljnih organizacij dali precej odgovorov in če vse skupaj strnemo, pridemo do ugotovitve, da mladina danes živi drugače kot v preteklih letih. Nekateri mladinci tudi nimajo prave predstave o delu in družbeni dejavnosti v mladinskih akcijah. Mnogi namreč trdijo, da je tam treba samo delati in da imajo dela dovolj doma. V. Dovjak Že več kot leto je minilo, odkar je nehalo poslovati skladišče za zamenjavo praznih za polne plinske jeklenke v našem malem mestu. Tako so bile gospodinje odvisne od skladišč na Rakeku in v Grahovem. Pred kratkim je ta nevšečnost rešena. Na stari cesti na jezero, nasproti Urbasove hiše, je zgrajeno zasilno skladišče. Polne jeklenke zamenjujejo za prazne vsak dan od osme do desete ure in popoldan od petnajste do sedemnajste ure, ob sobotah pa od osme do enajste ure. Za nameček pa še to: V Grahovem lični lepak opozarja, da ima vsako gospodinjstvo lahko po tri jeklenke. Ena stane nekaj čez petdeset starih tisočakov. Zima se bliža s hitrimi koraki, ko rado zmanjka tega, še nekoliko poceni goriva, zato ne bo odveč, da že sedaj, ob pripeki razmislimo o zalogi, za vsak slučaj. Pri najrazličnejših rekordih bo po vsej verjetnosti omenjeno tudi naše malo mesto oziroma njegov občan. 24. avgusta je namreč Ludvik RIS s sopotnikom — veslačem Cvetkom BAJCEM iz Postojne odrinil iz Krškega po Savi na dolgo pot do Beograda. Nekaj podobnega je pred leti uspelo ljubljanskemu TOFU, vendar s čolnom s pomožnim motorjem. Podvig naših fantov z Elanovim kanujem na vesla je do sedaj edini primer v Sloveniji. (Iz številke 23 — 30. avgust 1969) KAJ BOMO POKAZALI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Razen dnevne sobe DANIELA, ki jo bomo tokrat razstavili v nekoliko izboljšani izvedbi (trosed z izvlečenim ležiščem), bomo seveda prikazali tudi že popularno dnevno sobo FLORIDA, ki bo prav tako nekoliko izboljšana. Od novih izdelkov bomo prikazali še dve nekoliko bogatejši dnevni sobi, sobo ALEKSANDRA z vgrajenimi aparaturami »stereo« in blagajno ter nekoliko izpopolnjeno enodnevno sobo iz programa ABCD. Mimogrede ne bo odveč poudariti, da je sestava garniture ABCD na letošnjem Salonu pohištva v Ljubljani dobila najvišje priznanje —■ »ZLATI SPOJ«. Ker smo že znani proizvajalci stilnega pohištva (AERLY AMERICAN, MEDITERAN, SPANISH PROVINCIAL itd.), bomo razstavili kombinacijo salona y-70 in y-90, ki so ravno tako požele že mnogo Priznanj na tržišču. II. STROJNA NA SVOJEM MESTU Rekonstrukcija kljub nekaterim zapletom teče v glavnem v rokih in tako kot je bilo določeno. Od 10. do 17. avgusta smo opravili rekonstrukcijo II. strojne delavnice, tako da je sposobna sprejeti nove stroje ki bodo v glavnem prispeli septembra in v začetku oktobra. PROIZVODNJA KLJUB REKONSTRUKCIJI NAD PLANOM — TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK Naj k doseženemu obsegu proizvodnje v mesecu juliju dodam še Podatek, da smo v primerjavi z istim mesecem lani dosegli povečanje z indeksom 154. Rezultat je tudi posledica vse bolj obvezne kooperacije na področju ploskovnega, pa tudi masivnega pohištva. PROIZVODNJA KLJUB REKONSTRUKCIJI NAD PLANOM — TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA Zelo smo lahko zadovoljni, da je proizvodnja kljub rekonstrukciji dosegla rezultate, ki so jih zahtevali akcijski mesečni načrti. Ta podatek pa ni pobuda samo za TP Cerknica, ampak tudi za vse tiste člane kolektiva in izvajalce, ki uspešno delajo pri modernizaciji Tovarne pohištva Cerknica. Kako je z nabavo strojev? Bliža se jesen in z njo tudi zaključek rekonstrukcije gradbenih objektov. V Cerknici smo zgradili nov objekt I. strojne in sušilnico, rekonstruirali klejarno, sedaj prekrivajo pred II. strojno, v zaključni lazi so gradbena dela nove kotlovnice. Tovarna v Martinjaku je z nadzidavo dobila popolnoma nov videz. Vse to sedaj čaka na dodatno opremo. Tehnologija, prirejena novim dimenzijam, je zahtevala izpopolnitev strojnega parka.' Zato bomo letos nabavili okoli 80 strojev m naprav za potrebe naših tovarn. SKLADIŠČA na iverki bo treba povečati Novo skladišče plošč bo v podaljšku sedanjega razreza plošč (prizidek na Iverki) in sedanjega skladišča iverk, ki jih proizvaja TIP. Raztezalo se bo proti potoku Cerkniščica v dolžini 40 metrov. Skupna kvadratura skladišča bo okrog 1300 kvadratnih metrov. Skladišče bo namenjeno zn vskladiščenje okrog 1900 kubičnih metrov raznih vrst Plošč. 15 let TKGOVSKO-GOSTINSKEGA PODJETJA ŠKOCJAN Podjetje se namerava v prihodnje še bolj posvetiti gostinski dejavnosti. Zato pripravljajo načrte za razširitev hotelskih zmogljivosti v Rakovem Škocjanu, ki naj bi jih realizirali z ustreznim poslovnim Partnerjem. K programu sodi tudi ureditev Zelških jam, asfaltiranje ceste Unec—Rakov Škocjan in seveda šolanje gostinskih kadrov. V naslednjem šolskem letu bodo štipendirali na gostinskih šolah kar 44 nčencev. že sedaj ima v podjetju blizu 60 % zaposlenih gostinskih celavccv končano ustrezno poklicno šolo. Še bolje je v trgovski stroki, kjer je 90 % takih kadrov. letos smo letovali Sezona letošnjih dopustov je pri kraju. Splošna služba je z rezervacijami omogočila, da je na enajstih krajih letovalo 71 članov kolektiva in 20 njihovih družinskih članov. Kadri - osnova za prihodnji razvoj Septembra bosta v javni razpravi dve pomembni gradivi s področja kadrovske politike — poročilo o izvajanju družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike ter osnutek novega družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Cerknica. Ustava SR Slovenije, zakon o združenem delu, družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji ter drugi zakoni oziroma dokumenti, ki podrobneje opredeljujejo sestavne dele kadrovske politike, so narekovali vsebinske spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Cerknica iz 1974 leta. Obseg dopolnitev in sprememb je bil tolikšen, da je bilo potrebno oblikovati nov osnutek družbenega dogovora. V njem so seveda upoštevana tudi vsa tista določila dogovora iz 1974. leta, ki so v skladu z omenjenimi zakoni in dokumenti. Na novo so opredeljena predvsem naslednja področja kadrovske politike: načrtovanje kadrovskih potreb in razvoja kadrov, usmerjeno izobraževanje, poklicno usmerjanje, inovacijska dejavnost, družbena priznanja ter politika kadrovanja za potrebe federacije in za področje mednarodnih odnosov. Da bi bila javna razprava o osnutku družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike čimbolj temeljita, bo posredovano v javno razpravo tudi poročilo o izvajanju družbenega dogovora iz 1974. leta, iz katerega povzemamo nekaj ugotovitev. PREMALO STROKOVNIH KADROV Izobrazbena struktura zaposlenih v naši občini je dokaj neugodna, saj ocenjujemo, da ima komaj 1,4 odstotka delavcev visoko šolo, višjo 2,6 odstotka, srednjo 13,5 odstotka, poklicno 34,4 odstotka, priučenih delavcev je 27,8 odstotka in nekvalificiranih 20,3 odstotka. Podatki o dejanski in zahtevani izobrazbi zaposlenih delavcev kažejo, da mnogi nimajo ustrezne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo. Primanjkuje predvsem delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Zaradi pomanjkanja teh kadrov zaposlujejo manj usposobljene kadre na zahtevnejša dela in naloge, kar spet slabo vpliva na boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Veliko povpraševanje po delavcih ozkega profila kaže, da se naše gospodarstvo prepočasi modernizira in usmerja v tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo. ŠTIPENDIRANJE PREMALO NAČRTNO Skoraj vse delovne organizacije s sedežem v naši občini odvajajo za izobraževanje nad 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov, slabše pa je v temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo sedež izven občine in namenjajo izobraževanju od 0,5 do 1 odstotka od bruto oseb- KOVINOPLASTIKA LOŽ — PODELJENE ŠTIPENDIJE Za šolsko leto 1979/80 so v Kovinoplastiki razpisali skupno 37 štipendij za poklicne, srednje, višje in visoke šole, podelili pa le 28 štipendij. Za tehnične poklice — od poklicnih šol do fakultet — niso mogli podeliti štipendij v razpisanem številu, ker je bilo premalo kandidatov. Za administrativne in ekonomske poklice pa je bilo zanimanje prosilcev daleč nad številom razpisanih štipendij. Pri podelitvi štipendij se je tudi tokrat pokazalo neskladje med kadrovskimi potrebami združenega dela in z željami ter ambicijami kandidatov oziroma njihovih staršev. Obenem pa se je še enkrat pokazalo, da je usklajevanje usmerjenega izobraževanja s potrebami združenega dela še vse premalo učinkovito. nih dohodkov. Ob delu se izobražuje 183 delavcev, vendar skoraj polovica na ekonomskih in organizacijskih smereh, manjše pa je zanimanje za izobraževanje tehničnih profilov. Okrog 400 učencev, dijakov oziroma študentov prejema kadrovsko štipendijo v občini, 172 pa je štipendistov iz združenih sredstev. Seveda se za temi številkami skrivajo tudi neskladja med potrebami našega gospodarstva in željami mladine, saj vsako leto ostane nepo-deljenih precej štipendij za poklicne šole. S tradicionalno delitvijo na »moške« in »ženske« poklice, ki je v naši občini še močno prisotna, je povezano tudi pomanjkanje učnih mest za dekleta, ki so prisiljene iskati učna mesta izven občine. Del potreb po delavcih tudi v naši občini pokrivamo z delavci iz drugih republik, niso pa vsem zagotovljeni minimalni standardi. Nujno bi bilo, da začnemo samoupravni sporazum, ki je bil podpisan 1977. leta, tudi upoštevati in da tudi tem delavcem zagotovimo normalne življenjske pogoje. Delovne organizacije bodo morale posvečati večjo skrb delovnim invalidom, ki jih je vedno več ter v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje poiskati načine za njihovo prekvalifikacijo. PREKUPČEVANJE S KADRI Čeprav smo v družbenem dogovoru zapisali, da podpisniki med seboj ne bodo nelojalno konkurirali pri pridobivanju kadrov, tega nismo uspeli odpraviti: Povračilo stroškov šolanja delovni organizaciji, ki je tako pridobljeni kader štipendirala, je prešlo že kar v navado. Pojavi nelojalne konkurence pri pridobivanju kadrov so povezani tudi z načrtovanjem oziroma z nenačrtovan jem kadrov. Ravno na tem področju smo napravili najmanj. Že vrsto let ugotavljamo, da načrtovanje kadrovskih potreb ni ustrezno, da je izkustveno in grajeno na osnovi ocen sedanjega stanja ter da ne načrtujemo na osnovi objektivnih kazalcev in z metodami, ki so strokovno že potrjene. Večjo skrb bi morali posvetiti tudi evidentiranju mladih sposobnih strokovnjakov, ki bi bili po dodatnem usposabljanju pripravljeni prevzeti odgovorne naloge in dolžnosti, saj je motiviranost za prevzem odgovornih nalog oziroma dolžnosti premajhna. DOGOVOROV SE MORAMO DRŽATI V družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike smo se zavezali, da bomo takoj po veljavnosti dogovora storili ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili uresničevanje dogovora. Ti ukrepi se nanašajo tudi na organiziranje in vsebinsko razvijanje kadrovskih služb, da bi s tem omogočili delovnim ljudem in samoupravnim organom, da bi bolj kvalitetno in popolneje uresničevali kadrovsko politiko. Poleg tega, da večina kadrovskih delavcev nima ustrezne stopnje izobrazbe, so odstopanja tudi v smereh izobrazbe, kar je povezano tudi s tem, da je izobraževanje za te poklice urejeno šele v zadnjih letih. Ker je uresničevanje kadrovske politike tesno povezano z delovnim področjem kadrovskih služb, saj je le na podlagi temeljite strokovne priprave možno uspešno reševanje kadrovskih vprašanj in sprejemanje kadrovskih odločitev, bi morali hitreje razvijati kadrovske službe in kadrovski funkciji zagotoviti enak pomen kot ga imajo druge funkcije. JAVNA RAZPRAVA NAJ BO TEMELJITA Prikazano stanje na področju izvajanja družbeno dogovorjene kadrovske politike terja od vseh udeležencev, da se aktivno vključijo v razpravo o poročilu in osnutku novega družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike. Ne smemo pozabiti, da smo mi vsi — tako delavec v združenem delu kot v krajevni skupnosti in na vseh drugih področjih — oblikovalci kadrovske politike. Mi smo tisti, ki opozarjamo na potrebe po razvoju kadrov, načrtujemo te potrebe, prek svobodne menjave dela dajemo sredstva za celoten sistem izobraževanja in odločamo o kadrih, ki povzemajo odgovorne gospodarske in družbeno politične funkcije. Zato nam ne sme biti vseeno, kakšen bo naš družbeni dogovor o kadrovski politiki. L. Oblak Premog bo! Iz vzrokov, ki jih poznamo, so letos nastale resne težave pri oskrbi s premogom. Tako kot že nekaj let nazaj, smo tudi letos že v januarju sklenili pogodbo s Kurivoproda-jo iz Ljubljane za vso količino, ki so jo prijavili člani našega kolektiva (700 ton). Prve količine smo pričeli dobivati iz bosanskega rudnika Banoviči že v aprilu in do konca maja je bila preskrba dokaj v redu. Ko pa je rudnik Banoviči pričel z obnovo separacije, se je dobava ustavila. S sklepom republiškega komiteja za energetiko je ta izpad pričel nadomeščati lignit iz Velenja, ki pa je seveda občutno slabše kvalitete, kar se še posebej pozna pri kurjenju peči za centralno kurjavo. Do sedaj so bile od pogodbene količine dobavljene 603 tone premoga. Ker pa je precej članov delovne organizacije prijavilo potrebo po premogu z zamudo, moramo, če naj ustrežemo tudi zamudnikom, preskrbeti še okrog 350 ton premoga, za kar pa so, kot je trenutno videti, povsem realne možnosti. Premog naj bi bil dobavljen v septembru in oktobru. P. Kovšca Startali smo z ustvarjalnostjo Naslov je spodbuden; žal pa za sedaj pomeni samo to, da smo začeli pripravljati samoupravni splošni akt, ki naj podrobneje uredi področje ustvarjalnosti pri delu. Doslej veljavni pravilnik je bil sprejet že leta 1965. Izhodišče za novo ureditev pa je zdaj veljavni samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, ki v 109. členu določa: »Delavec, ki z izumi, tehničnimi izboljšavami, koristnimi predlogi ali z drugo obliko ustvarjalnosti pri delu prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi s tem sporazumom z zakonom, pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji.« Omenjeni sporazum tudi postavlja glavna izhodišča za določanje višine nadomestila, odprta pa pušča vprašanja, kateri organi in po kakšnem postopku naj določijo višino nadomestil za posamezno obliko ustvarjalnosti pri delu. Zato bo novi akt PRAVILNIK O USTVARJALNOSTI PRI DELU urejal zlasti naslednje zadeve: 1. določil bo organe, ki v temeljni organizaciji obravnavajo posamezne oblike ustvarjalnosti pri delu in opredelil njihove pristojnosti; 2. določil bo postopke in načine za obravnavanje posameznih predlogov; 3. opredelil bo dolžnosti in pravice avtorjev in uporabnikov posameznih oblik ustvarjalnosti pri delu ter podrobneje razčlenil merila za njihovo odmero; 4. razrešil bo druga vprašanja, ki se porajajo pri obravnavanju posameznih oblik ustvarjalnosti pri delu oziroma postavil izhodišča za reševanje takih vprašanj. Zdaj so v javni razpravi posebne teze, v katerih so nanizana glavna vprašanja, ki so se pojavila že na samem začetku pri izdelavi omenjenega pravilnika. V teh tezah je predlagano, naj o predlogih odloča poslovni svet in nato na drugi stopnji delavski Naši upokojenci 20. julija 1979 je odšla iz TOZD MASIVA Martinjak invalidsko v pokoj naša dolgoletna delavka Ljudmila Bambič iz Malega loga. V naši tovarni pohištva je bila zaposlena od 1. 3. 1961. leta. Delala je v strojnih oddelkih tovarne. V pokoj je odšla iz opravljanja del in nalog pomožna dela na tračni žagi. Delovni kolektiv se ji zahvaljuje za njeno marljivo delo in ji želi še mnogo zdravih let! Kolektiv TOZD MASIVA TP Martinjak V juliju je odšla v invalidski pokoj Tonka Druško. Pri nas je bila zaposlena dvajset let na raznih delih v Skupnih dejavnostih. Pred upokojitvijo je opravljala dela in naloge disponenta v TOZD Prodaja. Upokojil se je tudi vodja družbene prehrane na Brestu tovariš Jože Urbas. Obema želimo še mnogo zdravih let! TOZD Prodaja Skupne dejavnosti in sodelavci BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko HARMEL, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Andrej ŠEGA, Miha ŠEPEC, Franc TRUDEN, ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). svet temeljne organizacije. Za proučitev strokovnih vprašanj lahko ta dva organa imenujeta posebno strokovno komisijo. Iz tez je razvidno, naj bi postopek za obravnavanje posameznega primera obsegal tri dele: — postopek za prijavo predloga, — postopek za ugotovitev primernosti, uporabnosti in koristnosti predloga, — postopek za določitev nadomestila in za ureditev morebitnih drugih pravic ter dolžnosti. Nakazano je tudi nerešeno vprašanje, ali naj organiziramo na ravni delovne organizacije strokovno obdelavo vseh predlogov ustvarjalnosti pri delu (referent za ustvarjalnost pri delu). Drobnih vprašanj je seveda veliko in jih v tem zapisu ne mo- K MARLESU naj bi se na pobudo družbeno političnih organizacij in organov občinske skupščine Maribor pripojili Lesna industrija Ptuj in delovna organizacija Slog Maribor. Čeprav sta bili analiza o upravičenosti pripojitve in poprejšnja obravnava dokaj temeljiti, pa referendum v Marlesu ni uspel, predvsem zaradi bojazni, ker obe omenjeni delovni organizaciji poslujeta na robu rentabilnosti. V STOLU je bilo zvezno posvetovanje o uresničevanju samoupravnih sporazumov s področja pridobivanja in razporejanja dohodka v jugoslovanski lesni industriji. Poleg 40 udeležencev iz delovnih organizacij so bili prisotni tudi predstavniki zveznega in republiškega sindikata. Udeleženci so izmenjali izkušnje in prikazali uporabljene rešitve pri razporejanju dohodka, čistega dohodka in pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Ob tem pa so se dotaknili tudi ključnih vprašanj o gospodarjenju in o položaju lesne industrije. V MEBLU se zavedajo prihodnjih kadrovskih težav pri zaposlovanju novih delavcev. Brezposelnosti na tem območju praktično ni več, selitveni tok delavcev iz enega kolektiva v drugi je vse večji, zaustavilo se bo tudi zaposlovanje delavcev iz drugih republik, mladi se neradi odločajo za te poklice in tako naprej. Rešitve vidijo v iskanju novih, notranjih kadrovskih virov, v tehnološko intenzivnejših naložbah, učinkovitejši organizaciji, boljši izrabi razpoložljivega znanja in delovnega časa, remo vseh nanizati. Med ostalimi vprašanji se porajajo zlasti taka, kot so na primer vprašanje razmerij med temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije, vprašanje nagrajevanja celotne »inovacijske verige«, vprašanje nagrajevanja neuporabljenih predlogov in podobno. Vsa prikazana ali pa samo omenjena vprašanja bomo v pravilniku morali urediti tako, da bomo utrdili sodobno družbeno zastavljeno smer na področju inventivno-ino-vacijske dejavnosti. Naša naloga je predvsem v tem, da se organizirano lotimo spodbujanja idej, ki vodijo k tehničnemu napredku in kajpada, da organizirano uresničujemo oziroma uporabljamo koristne ideje. Z. Zabukovec zlasti pa v temeljitih kadrovskih analizah in načrtovanju. V JELOVICI je živahna inovacijska delavnost. Nedolgo tega so nagradili pet predlagateljev za izboljšave in inovacije, ki bodo prinesle precejšnjo gospodarsko korist, že novih pet predlagateljev pa čaka na uradno ocenitev njihovih izboljšav. LIP BLED si prizadeva za izgradnjo mehaniziranega skladišča lesa in za osredotočenje surovin v naravnem bazenu z zadostnim surovinskim zaledjem in ob tovarnah, ki so potrošnik žaganega lesa. Zaradi znatnih sredstev, ki bi jih terjala naložba, še ni znano, kdaj bo do nje prišlo. GLIN Nazarje je že dokaj jasno opredelil smernice svojega prihodnjega srednjeročnega razvoja. Gre predvsem za naslednje cilje: tesnejša tehnološka in gospodarska povezava med gozdarstvom in primarno predelavo lesa; intenzivno posodabljanje žagarske proizvodnje; zagotovitev nemotene proizvodnje ivernih plošč; razvoj predelave (oplemenitenje) ivernih plošč in zagotovitev prodaje le-teh; večja proizvodnja stavbeno mizarskih izdelkov; izgradnja tovarne transportnih naprav za lesno industrijo. V JAVORJU so šli korak naprej v finalizaciji njihovih primarnih izdelkov. V sestavljivi program »sistem Javor Pivka« so vključili tudi panelko in vezano ploščo. Prvi uspehi te dejavnosti so vidni in ugodni, kar dokazuje, da je treba s tako politiko za večji poslovnih uspeh nadaljevati. LEPO PRIZNANJE Za dolgoletno sodelovanje z združenjem zveze borcev je občinska konferenca zveze socialistične mladine Cerknica dobila ob dnevu vstaje kot edina tovrstna organizacija v Sloveniji od zveznega odbora zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije posebno priznanje v obliki plakete in znaka. Naša delovna organizacija se pridružuje čestitki. Filmi v septembru 1. 9. ob 17. in 20. uri — ameriški pravljični film SNEGULJČICA. 2. 9. ob 16. in 20. uri — ameriški western DIVJI ZAHOD. 3. 9. ob 20. uri — jugoslovanska drama ZADNJI PODVIG DIVERZAN- TA OBLAKA. 6. 9. ob 20. uri — italijanska drama POSEBEN DAN. 8. 9. ob 20. uri in 9. 9. ob 16. uri — italijanska komedija DVA SUPER POLICAJA. 9. 9. ob 20. uri — italijanska drama ZAPELJEVANJE. 10. 9. ob 20. uri — francoska kriminalka MOŽ, KI JE MNOGO VEDEL. 13. 9. ob 20. uri — švedski erotični film HOPLA V POSTELJI. 15. 9. ob 20. uri in 16. 9. ob 16. uri — italijanska kriminalka ROMEO PROTI UGRABITELJEM. 16. 9. ob 20. uri — ameriški ljubezenski film TO NORO AMERIŠKO DEKLE. 17. 9. ob 20. uri — ameriški glasbeni film ZVEZDA JE ROJENA. 20. 9. ob 20. uri — ameriški pustolovski film VALENTINO. 22. 9. ob 20. uri in 23. 9. ob 16. uri — ameriški pustolovski film KRALJESTVO MRAVELJ. 23. 9. ob 20. uri — italijanski erotični film CANTERBURYSKE ZGODBE. 24. 9. ob 20. uri — italijanska kriminalka ŽELEZNI PREFEKT. 27. 9. ob 20. uri — ameriški pustolovski film PREGNANI KAVBOJ. 29. 9. ob 20. uri in 30. 9. ob 16. uri — nemški vvestern MED JASTREBI. 30. 9. ob 20. uri — ameriška drama VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE. Iz drugih lesarskih kolektivov z očmi naše kamere Nič nas ne sme presenetiti Namen letošnje akcije »Nič nas ne sme presenetiti« je vse večje podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh področjih našega socialističnega samoupravnega življenja. To pomeni, da so v akcijo vključene v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva vse sestavine družbe, od društev, družbenih in družbeno političnih organizacij, temeljnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbeno političnih skupnosti. Nosilci teh dejavnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah so izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata, ki so skupaj z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izdelali delovne programe v katerih so določeni nosilci za posamezna področja in postavljeni roki. V teh programih je v glavnem zajeto: — seznaniti je potrebno vse delavce o pomenu akcije »Nič nas ne sme presenetiti« družbeno politične organizacije pa z načrti vojne proizvodnje; — izdelati je potrebno analize dejavnosti sindikata na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite; — uskladiti je potrebno obrambne načrte, načrte za proizvodnjo v vojni, načrte civilne zaščite in varnostne načrte z obrambnimi načrti v krajevnih skupnostih; — po temeljnih organizacijah je treba izdelati načrte zaklonišč; — izdelati je treba varnostne o-cene, dopolniti varnostne načrte in izdelati programe delova nja družbeno političnih organizacij v vojni; — seznaniti je treba delavce z njihovimi zadolžitvami v obrambnih načrtih; — usposabljati je treba delavce za delo v civilni in narodni zaščiti; — organizirati odbore Rdečega križa za delovanje v vojni in začeti usposabljati ekipe prve pomoči za občinsko tekmova nje; — organizirati mladinske prostovoljne gasilske desetine; — vključevanje mladincev v teritorialno obrambo in nadaljevati z akcijo »revijo Naša obramba v vsako družino«; — seznaniti je treba delavce o potrebah po mesečni zalogi hrane ; — predlagati, da sprejmejo delavski sveti sklep o delovni soboti 29. septembra; — v temeljnih organizacijah organizirati 29. in 30. septembra vaje ter preveriti aktivnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. J. Troha M DA Posočje 79 17. avgusta smo predstavniki občinske konference zveze socialistične mladine Cerknica obiskali naše brigadirje na zvezni mladinski delovni akciji »Posočje '19«. Prišli smo ravno prav, saj so imeli brigadirji ravno brigadirsko konferenco, kjer smo slišali za rezultate, ki jih je brigada dosegla v I. dekadi. Glede na to, da se ocenjujejo le rezultati izmene, lahko prikažemo samo te uspehe brigadirjev: doseganje norme je v poprečju med 150 do 170 odstotkov. Naša brigada je na udarni dan dosegla 185 odstotkov norme, kar je za 8 odstotkov več od poprečja izmene. Sicer naši brigadirji gradijo cesto proti italijanski meji. Ker smo bili pri njih popoldne, smo se seznanili tudi z življenjem v naselju. Že stenski časopisi nam zgovorno pričajo o delavnosti naših brigadirjev. V naselju je organizirana politična šola »Edvard Kardelj«, ki jo obiskuje 90 odstotkov naših brigadirjev, foto krožek, krožek cestno- prometnih predpisov, imajo pa tudi različna predavanja. Torej so naši brigadirji popoldne zelo zaposleni v interesnih dejavnostih. Če pa že najdejo prosti čas, se ukvarjajo s športom, ter izdajanjem biltena in stenskih časopisov. Zvečer pa so večeri ob tabornem ognju, kulturne in zabavne prireditve. Naši brigadirji začnejo delovni dan ob štirih zjutraj in ga končajo ob 22. uri, poleg pa jih čaka še nočno dežurstvo. Zato jih resnično lahko pohvalimo za njihovo požrtvovalnost in prispevek k razvoju Posočja ter krepitvi bratstva in enotnosti našh narodov in narodnost. V. Otoničar