Stran 190.
NOTRANJEC
naj ukrenejo vse potrebno, da se osnuje
„M 1 e k a r s k a z v e z a“, z a k a t e r o s e m o r a vsakdo
zavzeti, komur je mar bodočnost našega
mlekarstva!
Politične vesti.
Slovenska zmaga v — Ljubljani. Kaj ne, malo
čudno se čnje, če se moramo veseliti nad slovensko
zmago v — Ljubljani. In vendar, kdor pozna našo
Ljubljano, ve, da treba tam še veliko pomesti. Trgovci
so imeli društvo, ki se je sedaj v smislu obrtnega reda
po dolgem pritiskanju spremenilo v zadrugo, v kateri
je vsaka protokolirana tvrdka član. Do zdaj so imeli
Nemci vlado v društvu, slovenske trgovce je javno
mnenje prisililo, da so pritisnili in zmagali.
Slovenščina v uradih. Če naj bo nastopanje
uradov res uspešno in v smislu želja in potreb prebi¬
valstva, je gotovo najmanj, kar se more od države
zahtevati, da nastavi uradništvo. ki razume v vsakem
oziru ljudstvo popolnoma, in da se' uraduje v jeziku
strank — saj imamo urade zaradi prebivalstva. Naša
vlada to pravico krši: Na Koroškem smo po hudem
boju dosegli slov. uradovanje pri deželnem sodišču, pri
okrajnih sodnijah pa so nemški uradniki čisto svoje¬
voljni. Lahko si mislimo kakšni so ukrepi, ako se uradnik
in stranke ne razumejo. Stranke ne razumejo zapisnika.
Pri tem je to grdo žaljenje našega jezika. Proti tem
krivicam se hori „Zveza slovenskih odvet¬
nik o v“, ki je 16. t. m. zborovala v Ljubljani. „Zveza“
pozivlje vse Slovence, da naj se nanjo obrnejo rojaki,
ako se kje krši enakopravnost, da bo potem društvo
samo brezplačno posredovalo proti tistim sodnikom,
Listek.
Narodne šege in navade starih
Vipavcev.
Priobčil Ciril Premrl.
(Konec).
Če je bilo tudi včasih tako hudo, ne moremo
danes presoditi, ker zgodovina o tem molči. Znano pa 1
je, da ni nihče zamudil zaklati jagnjeta in speči ko¬
lača, velikega kot rešeto. Ta kolač so spekli na žer¬
javici, tako da je bil okrog in okrog ožgan in da se
je moralo skorjo oddrgniti. To dvoje so nesli k blago¬
slovu, h kateremu se je podalo vse, staro in mlado.
Iz cerkve so tekli domov, kolikor je kdo mogel, pa ne
kot danes dekleta, ki se skušajo, katera se bo prej
omožila, ampak, da bi preje sedeli doma in jedli veliko¬
nočno jagnje. Vidimo tedaj, da se svet izpreminja in
da ni dekletom dandanes več toliko na tem, da bi
obirale jančje kosti, ampak da bi dobile moža.
Da bi bili ljudje o pustu take šeme kakor so
Letnik I.
glavarjem in drugim ces. kralj, uradnikom, ki prezirajo
slovenski jezik.
Italijani. Vlada ponuja Italijanom visoko šolo v
Roveredu na Tirolskem. Oni pa zahtevajo le univerzo
v Trstu. „Ali Trst ali nič“ — po tem geslu se
vrše shodi v vseh italijanskih krajih.
Ogri. Položaj na Ogrskem je že večkrat bil tak,
da so vsi izjavljali, da je pravkar najslabši. A vedno
prihajajo iznenadenja. Mestni in deželni zastopi (komitati)
nočejo več vršiti nalog za državo. Vlada hoče sedaj
vse te sklepe kot protizakonite razveljaviti. Košutova
stranka poživlja vse občine in komitate naj vladno
odredbo kar brez ozirov vržejo v koš. Ake se bo to
zgodilo, je to že revolucija. V nekaterih krajih so župani
zaklenili že davkarije.
Mirovna pogajanja. Predsednik ameriških Zedi¬
njenih držav je posredoval pri ruski in japonski vladi,
da se začneta pogajati o miru. Odposlanci obeh držav
odpotujejo te dni v Ameriko v Vašington, kjer se
avgusta začno razgovori. Tačas pa si armadi v Mandžuriji
stojita še vedno sovražni nasproti. Vendar najbrž ne
pride več do velike bitke, če Japonci ne bodo stavili
pretiranih zahtev pri sklepanju miru.
Na Ruskem se je vladi posrečilo šiloma zadušiti
upore. Oklopnico „Potemkin“ so vstaški mornarji
izročili rumunski vladi in zbežali v Švico, kjer jih roka
ruske policije ne more doseči. V Moskvi so se vkljub
oviram, ki jih je delala policija, zbrali zastopniki ruskih
„zemstev“ in zahtevali od carja dobro ustavo.
Rusko-japonska vojna.
Na bojišču v Manžuriji se v zadnjem času ni veliko
izpremenilo. Vrhovni poveljnik Linevič utrjuje pozicije
danes, mi ni znano. Tudi prijetnih večerov, ko se tur-
šico slači, Vipavci tedaj še niso poznali, ker je niso
še skoraj nič sejali.
Pozabiti ne smemo mnogoštevilnih vraž in
praznih ver, ki so bile takrat med ljudstvom mnogo
bolj razširjene, kakor danes.
Predvsem so delale ljudem mnogo nepotrebnih
skrbi ,.c op er niceA Vera vanje je bila splošno raz¬
širjena in se ni dala ponekod niti do dandanes iztre¬
biti. Temu se ne bomo čudili, če pomislimo, da so
verovali v copernice tudi izobraženci in da so to vero
najbolj utrjevale razne svetne in duhovne gosposke, ki
so copernice zažigale in mnogo nedolžnih ljudi na ta
kruti način umorile. Če je toča pobila, je bilo to delo
copernic, če je živina zbolela in poginila in če se jej
ni dalo niti s „kolomonom“ pomagati, so to povzro¬
čili „uroki“. Če je človek težko dihal in nemirno
spal, ga je „t 1 ači 1 a mora“, ali pase je „vedomec“
nanj ulegel. Ti „vedomci“ so bili včasih tudi zelo po¬
redni in so imeli celo tako moč, da je morala sedaj ta,
sedaj ona brez moževe zasluge zibati. Prazna vera je
šla tako daleč, da celo mrličev niso pustili pri miru.

NOTRANJEC
Stran 191.
Letnik I.
Svoje vojske z rovi in nasipi, iz evropske Rusije pa mu
prihajajo na pomoč vsak dan nove čete. Razen nekaj
nepomembenih prask z japonskimi prednimi stražami,
se ni nič novega prigodilo na bojnem polju. Pač pa so
dosegli Japonci nekaj na otoku Sahalinu s tem, da so
porazili Ruse pri Dolineju. Ker primanjkuje Rusom
municije in hrane se vedno umikajo in se bodo morali
najbrže vdati Japoncem. Otok Sahalin je pust in nerodo¬
viten, zato je tudi malo obljuden. Rusi so pošiljali tja
le hudodelce. — Na severu Vladivostoka se zbirajo
japonske čete, na morju okoli pristanišča in trdnjave
pa japonske bojne ladje. Kakor je soditi iz poročil,
se bode pričelo kmalu obleganje te močno zavarovane
trdnjave in njen poveljnik je že izdal oklic, naj zapuste
trdnjavo vsi za brambo nesposobni prebivalci. Na Koreji
se Rusi tudi umikajo Japoncem. Najbrže pa ne bode
v kratkem času nobene večje bitke, ker se bliža čas
deževja, zemlja postane močvirnata in za prevažanje
topov nemogoča.
Dopisi.
Iz II. Bistrice. Dne 9. t. m. se je tu v Tomši¬
čevem hotelu vršila veselica gasilnega društva v pro¬
slavo desetletnega obstanka ob velikanski udeležbi
občinstva; posetili so nas tudi zastopniki gasilnega
društva iz Voloske in pa precejšna družba iz Podgrada.
Vse se je dobro obneslo. Prav dobro je ugajala godba
od sv. Križa na Krasu. Pozornost je zlasti vzbujala
tombola vsled glavnih dobitkov: tele in plug. Pogrešali
pa smo petje. Kje je ostal domači kvartet? Pri ti pri¬
liki smo opazili, kako dobro se obnese veselica na
tako široki podlagi. To bi se lahko pogosteje zgodilo.
Če je bil kdo na glasu, da je „vedomee“ in da hodi
nazaj, so šli, odkopali grob in zabili kol skozi mrličevo
truplo. Res, bili so takrat grozni časi, mrtvi so hodili
nazaj „strašit“ in včasih je prišel celo sam hudič s
pravimi konjskimi kopiti h komu v vas.
To bi bila nekaka slika tedanjih časov.
Do dandanes se je mnogo izpremenilo; stare na¬
vade so se deloma opustile, deloma so dobile do danes
že drugo obliko. Kar je bilo, živi le še v spominu
kake stare ženice. Umro enkrat te, in niti spomina
nanje ne bo več.
Izpremenilo pa se je tudi mišljenje ljudstva. Člo¬
veštvo je napredovalo. Vsled izbornih občevalnih sred¬
stev se razširi vsak novi plod človeškega duha z
bliskovo hitrostjo po celem svetu, niti zadnja gorska
vasica ni več zaprta razširjajoči se izobrazbi. Na drugi
strani pa sili tudi borba za obstanek človeka, da na¬
preduje. In v tej borbi, ki postaja vedno hujša, ni več
časa, da bi se pečali z izmišljotinami; kjer se je treba
boriti s krutimi, resničnimi razmerami, ondi ni več
prostora za strahove. Zato pa tudi mineva vera vanje.
Dobro bi bilo, da se na podoben način proslavi dvaj¬
setletnica obstanka družbe sv. Cirila in Metoda. Nemci
so letos povsod proslavljali 40 letnico svojega „Šul-
vereina ; ‘, zakaj ne bi tudi mi z proslavo 20 letnice
naše šolske družbe ji nekoliko donesli „domu na oltar?“
— V kratkem prične novozleteli „Sokol“ s telovadbo.
Do sedaj je bilo pač mnogo zaprek. S prostorom gre
trda. Bolj ko kje drugje čutimo ravno v II. Bistrici
potrebo, recimo, kakor si jaz to mislim. „občinske hiše“.
Bila naj bi to enonadstropna hiša: V pritličju naj bi
se nastanila telovadnica „Sokola“ in uredila shramba
za gasilna orodja. V prvem nadstropju pa naj bi bil
občinski urad in pa čitalnična soba v zvezi z javno
ljudsko knjižnico. Štiri uredbe bi dobile torej v ti ob¬
činski hiši svoje ognjišče. Da je to potrebno, čutimo
vsak dan. Pogoj za čitalnico je, da se mirno razvija;
in to je pa le mogoče v lastnem neodvisnem prostoru.
K temu je pa tudi javna ljudska knjižnica za naše
malo izobraženo, a vedoželjno ljudstvo neobhodno po¬
trebna zahteva. Torej na noge! Oživimo zopet in ne
zaostajajmo! Bistriška čitalnica je ena najstarejših na
Kranjskem; lansko leto je praznovala — žal, da se le
nihče zato ni zmenil — svojo 40letnico. Kako lepe
čase je v teh letih doživela! A kakor se kaže, zadnji
čas prav nič ne napreduje. Saj za to vendar ni vedno
treba, da je v naši sredi kak Vilhar ali Alešovec kot
nekdaj. Poglejmo naše sosede v Zagorju, koliko so
pred nami! Torej popravimo, kar smo zamudili. — Dne
25. t. m. se vrše znova občinske volitve, katere je vlada
po prvem izidu razveljavila na pritožbo ene stranke.
— Dne 13. t. m. so nas posetili člani slov. dež. gledišča
v Ljubljani, vračajoč se iz Hrvatske in Dalmacije.
Kako da so se domačinom prikupili pri svojem prvem
dohodu, nam kaže to, da se je tudi pri letošnjem ob¬
isku pri predstavi nabralo precej občinstva. Kaj bi
hvalil dično ljubljansko družbo, ko jo vendar že vsak
sam dobro pozna in visoko ceni. Želimo le, da bi ta
obisk ne bil poslednji.
Novice.
Poštne vesti. C. kr. poštar g. Friderik Lah na
Rakeku je imenovan za poštarja v Tolmin, gosp. Ivan
Ulepič iz II. Bistrice za Rakek, gospa Zofija Valenčič
iz Starega trga pri Rakeku za II. Bistrico. Pomožni
poštni slugi Anton Žele in Fran Čelhar v Št. Petru sta
imenovana za definitivna. Poštni pomožni uradnik Viktor
Vadnou je imenovan za c. kr. poštarja v Starem trgu
pri Rakeku.
Zupanom je bil izvoljen za občino Vojske g. Ivan
Lapajne, svetovalcema pa Valentin Likar in Andrej Čar,
vsi iz Vojskega.
Telovadno društvo „SokoP‘ v Postojni pri¬
redi dne 6. avgusta, oziroma 13. avgusta (v slučaju
neugodnega vremena) popoldanski pešizlet na Ravber-
komando združen z javno telovadbo, pri koji nastopi