Stabilizacija zahteva več
Occnjujcmo, da kljub ugodnim Gnančnim rezuhatom poslovanje gospodar-stva obdnc Ljubljana Mosle-Polje ni bilo ugodno.
Fizični obseg proizvodnje v indu-striji je ostal na lanskoletni ravni. V nekaterih ozdih je obseg proizvodnje celo padel (Olma, Totra — tozd Iz-delki iz plastičnih mas. Žito — tozd Šumi, Pletenina, Gradis — tozd Obrat gradbenih polizdelkov, Papir-nica Vevče — tozd Tehnični papir). Vzroki nižjega obsega proizvodnje so največkrat pomanjkanje surovin in zastoji v proizvodnji. Prav takose je znižal obseg proizvodnje v grad-beništvu, ki si s težavo zagotavlja normalno zasedenost zmogljivosti. Vzrok temu je občutno skrčenje ob-sega investicijske dejavnosti. Dej-stvo pa je, da je najbolj prizadeto gradbenišlvo v Ljubljani. V občini je celotni prihodek gradbeništva pora-stel za 17 c/c, v Sloveniji predvidoma za 20 %, v Jugoslviji pa za 30 %.
Nominalno je celotni prihodek go-spodarstva porasel za 38%, porab-Ijena sredstva pa za več kot 40 %, kar je imelo za posledico, da se je doho-dek gospodarstva povečal bistveno manj: za 31 %. Tako večina ozdov v gospodarstvu ocenjuje. da so se cene surovin in reprodukcijskega mate-riala dvignile bolj kot cene njihovih končnih izdelkov. V skrajnih prime-rih je tako stanje privedlo tudi do izgub, kot npr. v Julonu (5,4 miodin) in Izolirka — tozd Ljubljana (22.7 miodin), vdrugih primerihpanarob rentabilnosti poslovanja. Višina izgub je bila v letu 1981 za 15% večja kot v letu 1980. Poleg zgoraj omenjenih ozdov so izgubo izkazali še Izolirka — tozd Obratna dejav-nost (2,6 mio din), kar izhaja še iz preteklih let, Integral — lozfl Globus (6,5 mio din) — delno zaradi viso-kega dcleža neplačane realizacije, delno pa zaradi nezasedenosti zmog-Ijivosti (zaradi omejitve uvoza in pomanjkanja rezervnih delov je bilo neuporabnih 10—12 vozil) in Ko-munalno podjetje Ljubljana — tozd Družbeni slandard (5 mio din) zaradi prenizkih cen storitev.
Delitvena razmerja v dohodku so se konec leta 1981 poslabšala, vcn-dar so bila kljub temu ugodnejša kot leto prej. Del dohodka za skupne po-trebe je rastel hitreje kot dohodek (vendar tudi zaradi vštetja prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj, ki jc bil prej del skupne porabe v toz-dih, splošna poraba je porastla znatno manj kot dohodek. Po druž-benem dogovoru bi moral porast itiase osebnih dohodkov za 5 9< zao-stajati za rastjo dohodka. Organiza-cije zdruienega dela se tega dogo-
vora niso držale, saj bi se osebni do-hodki lahko povečali za 29 %, dejan-sko pa so se za 32 %. V gospodarstvu občine je kar 70 ozdov, ki presegajo dovoljeno maso osebnih dohodkov. Likvidnost gospodarstva je slaha, saj so se povečale terjatve iz poslovnih razmerij in zaloge, zmanjšala pa so se denarna sred-stva in vrednostni papirji. Med v iri sredtev so dolgoročni viri sredstev manjši kot dol-goročno vezana sredstva. primanjkljaj se
krije  iz  kratkoročnih  virov,  kar zopel slabša likvidnosl.
Zelo pozitivna pa so bila gibanja v zu-nanjetrgovinski menjavi. saj se je izvoz v letu 1981 povečal ra Ul^i. plan je bil presežen, od tega na klirinško področje za 49%, na konvertibilnem področju pa je nekolikozaostajal—zaS %. Vvozjebilza 13 9r manjši kot v letu 1980. Kolikor je bilo to pozitivno za plačilno bilanco, je na-sprotno zelo slabo vplivalo na proizvodnjo (v nekaterih tozdih so bili zastoji že kar stalni zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza).
H. G.