116. številka Ljubljana, v sredo 23. maja. XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dansvcfier, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Zo li jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in p.> -i kr., Če se trikrat ali večkrat Dopisi naj se izvole" frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka Htolba' D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. rat tiska. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v petek. Narodni shod Notranjcev v Postojini. (Konec.) G. župnik Sajovic pravi, da ve, da je v No-tranjskej zelo razširjena misel, voliti g. dr. Strbenca, moža, hi je jurist, vsestransko izobražen, ki pozna deželo in prebivalca do pike, in „da je duhoven, tudi ne Škodi". Njegova preteklost in sedanjost glasno govori zanj. Ali zdaj, ko se mu je zatrdilo od verjetne strani, da centrnlni odbor iz svoje inicijative kandidira g. dr. St. v druzem okraji, zatorej on v tem slučaji prepričano v imenu duhovščine podpira izvolitev starih poslancev. (Živio, bravo!) To potrdi javno g. dr. Vošnjak. G. Hinko Kavčič meni, da bi se bolje oziralo na kmirovalca in posestnike in da naj le ti odločujejo ; ljudstvo je strašno obremeneno od vseh stranij in upa pomoči iz sebe in ne od doktorjev. Ravno tega mnenja je g. Zelen. Temu ugovarja g. Padar, da kmetovalec Bfamo kot takšen ne more vsestransko zastopati neroda in interese vseh stanov. Kmet sam deje: tacega treba, „ki kaj zastopi in zmore". Zahtevi, da naj odločuje pri volitvi samo kmetovalec, se nasprotuje od druge strani logično: „pl a ć u j eš d a vek V govori in glasuj! Jednake bremena, jednake pravice!" In faktično kandidiramo odličnega kmetovalca in narodnega ekonoma, kajti gospod dr. Vodnjak je uzoren vinogradnik roko in peresom in on je oča naših narodnih denarnih zavodov1'. (Dobro!) Centrum je zadel in pretrgal daljno debato g. Jeršan, češ: „pokažite se tisti, ki hočete na drugo skledico vage, ali povejte jih, če so težji, onda bomo panje." (Veselost!) No, ker ni nihče stopil „više" in ker ni nihče koga objavil, sprejel se je predlog g. zapisnikarja z veliko večino. Pri nasprotnem glasovanji ne dvigne nihče roke. G. Obreza, predsednik: nNaŠa prihodnja kandidata sta g. dr. Vošnjak pa g. dr. Zamik!"4 (Živela, živela!) — Obadva gospoda sprejmeta kandidaturo zahvalno, češ, da jima je v posebno Čast biti poslancema tako odličnim in zavednim volilcem ter poprosita, naj se jima kuj naznanijo posebne želje in težnje volilnega okraja. Vsi govorniki poudarjajo, da se bodo rane našega volilnega okraja večinoma zacelile, da ravnata g. poslanca po zgoraj razvitem programu. Drastično veselost prouzročilo je opravičevanje gosp. dr. Zamika na interpelacijo g. Jos. Milavca, načelnika cestnega odbora, zaradi šrang in ceste preko Cirknice, Blok v Sodrašieo in dalje, češ, da se govori, gosp. poslanec ni podpiral to za naš kraj jako nujno in važno vprašanje. „Jaz sem bil in sem in bom vedno za šrange, posebe Še za te v mojem volilnem okraji. Dosti dokaza temu je, da me moji kolegi v zboru in odsekih kar po domače „šrangur" imenujejo" . . (Čujte!) Ravno tako odločno imenoval je g. dr. VoSnjak glase, da bibilon k eda j delal ali govoril proti cesti na Rovte, zakotno obrekovanje. Ko šo g. Gruutar v kratkih, lepih besedah poprosi poslanca, da naj napneta vse moči, da se trpečemu narodu, ki komaj še diha, olajša stanje in povrne kmalu blagost — „teža v na je naloga poslančeva, a lepa tudi, če ima srce in voljo za blagost ljudstva!" — popraša gosp. predsednik, kaj bode z mestom in trgoma V — Najprej se prebere telegram župana L^-nassi-ja in več veljavnih tržanov z Vrhnike, ki je bil že objavljen in v katerem je izrečeno, da se VrhniČanje podvržejo vsakemu d en usnje m u sklepu. Gosp. Obreza se odločno brani novemu bremenu, „državni poslanec sem (živio), trgovec, posestnik, oča in še ne prav dobrega zdravja, ne moreni več žrtovuti — —" Tudi nov predlog g. kaplana Brodnika, sprejeti kandidaturo g. Obreze in nove prošnjo ue obveljajo. Zdajci nasvetuje gosp. notar Bezeljak, da se ponudi sedež poslanca za mesto in trga g. Franu Hrenu. (Živio!) „Mož je Notratijec, veliki posestnik, trgovec, kmetovalec in skozi in skozi poštena duša. Na Notranjskem je on že mnogo koristil kot narodnjak in domač veliki trgovec ..." G. Jos. Milavec poudarja podpirajoč to, da je gosp. Hren bil mnogo let vzglede «#epan, načelnik okrajnega cestnega odbora, da *-zdaj sveto' ^lec v trgo-vinskej zbornici; on pričakuje, da bode s poznanim trdnim značajem in skušnjami gotovo izvrstno zastopal naše Notranjske interese bodi mest, trgov ali občin. In ko tudi g. dr. Vošnjak omenja srečne kandidature z g. Hrenom — pravi leta, da sprejme mandat, da hoče kolikor več bode imel prilike, t o I i k o v e č d e 1 a t i z vsemi močmi z a p r a -vice naroda, za blagostanje ljudstva, podpirati obrt in pomagati trgovini. „Živio, živio Hren" bil je odmev tem poštenim bene.lam. G. Obrezi se živim odobravanjem k sklepu votira zaupanje in zahvala zu trud pri sklicevanji in vodstvu shoda. Po tem Gncijalnem delu napolnili smo tesno dve sobi pri prejšnjem županu g. Vičiči, kjer smo se zabavali veselo in prostodušno, dokler ni napočil čas, da smo se razšli z veselim zadostenjem v srci, da smo se udeležili tako tabornega shoda, pri katerem je bilo toliko in tako odličnih rodoljubov. Do ra n. Politični razgled. \ol iMtiiJe dežele. V L j ubijan* 23. maja. Razpust <>K«t deželnega zbora je hudo popaiil fukcijo/ne oponente. „N. Kr. Presse" piše o tej radevi: „Izpolnena je tedaj terjatev, katero so Čehi izza štirih let neprestano zahtevali. V prvič iz*a časa fundamentu In ih člankov sešel se bodo v dan 5. julija v Pragi zopet deželni zbor s češko večino. O pomembi tega razpusta se Nemci v Českej nemajo motiti. Oni, ki so imeli jednajst let večino v deželnem zboru, skrčili se bodo v manjšino kake LISTEK. Domači pogovori. KIV. Gospod dr. Fr. J. Celestin nam je povedal v 5. številki „Ljubljanskega Zvona", da nam je treba zdrave realne kritike, brez katere literatura postaje i ko stoječa voda, ki se usmradi in jo začne preraščati kisla močvirna tvava. Kritika namreč poučuje in vodi kak ar skrbna mati svoje dete, svari, da se ne pišejo nepotrebne stvari, uči, kaj in kako naj se piše, sodi napisano, ter poučuje pri tem pisatelja in občinstvo, pa tudi z vso odločnostjo povzdigne svoj glas, ako bi kdo hotel literaturo zlorabiti, kvariti občinstvu okus, srce in um. Te zares zlate besede so nas poškropile kakor spomladanski dež žejno razpokano zemljo. Kdor pozorno čita nekatere najnovije plodove naše literature, Čuti dobro, da se je začel delati okrak na Btoječej vodi, ter da so jo tudi Že začele preraščati kisle močvirne trave, pa da je nastopil skrajni čas, v katerem bodemo morali začeti brez vsakega obzira svariti občinstvo in pisatelje, ter povzdigovati svoj glas proti tistim, ki kvarijo občinstvu okus, srce in um! K sreči preseza tak posel moje „obzorje", pa zato se ni bati, da bi jaz komu škodo delal, ampak ko bi me kdo vprašal, kako naj piše slovensk roman, bi mu odgovoril čisto kratko: piši po priliki tako, kakor je pisal dr. Detela svoje „Malo življenje", pa bo dobro. To je moje prepričanje, in tega prepričanja ne bom zatajil tako, kakor je bil jedenkrat pokojni Fran Kurelac zatajil svoj kratki genitiv. To vam moram povedati, kako se je zgodilo. Fran Kurelac je bil ženijalen hrvatski pisac, pa hud je bil, in gorje tistemu, ki bi bil hotel nje govej jezikoslovnej znanosti prigovarjati.. S svojim kratkim genitivom je imel posebne težave in vojskoval se je zarad istega z „zagrebačko školo" tako, da bi bil življenje dal za svoj kratki genitiv. Nekega dne se je prigodilo, da se je šel Ku- relac kopat v morje na Reki z našim Ivanom Trdinom. Trdina je bil na glasu plavač, Kurelac pa kar nič ni znal plavuti, a vsled te svoje nespretnosti je bil pregloboko v vodo Eagasil in mislil je, da ga bodo požrli morski valovi. V tej velikej stiski je začel na pomoč klicati prijatelja Trdino: „Janez, pomozi mi!" „Reci, da genitiv nevalja!" „Neću!" „Pa utoni!" „Janez, uebudi lud, podaj mi ruku!" „Reci, da ti genitiv nevalja!" „Neću — oj, oj, dragi Janez, ako Jttoga ina-deš, dodji po me, podaj mi ruku!" „Reci, da ti genitiv nevalja!" „Ne — — nevalja — nek ide do vraga i genitiv, samo mi podaj ruku — nevalja genitiv!" Zdajci mu je Trdina priskočil na pomoč, ter ga je izvlekel iz globučiue, a ko je KureJac Čutil tla pod nogami, je začel kregati Trdino, zagrozil mu je, da se ne bo več hodil ž njim kopat, a njegov genitiv da je dober, pak zagrebški genitiv da ne Bedenidesetorice in bodo v deželnt m odboru, ako se jim posreći obdržati večno v skupini mest, zašto paoi jedva z dvema posUneema. Cehi se že pripravljajo izvabiti svoj prid iz tega položaja. Akcijski program se te danes priobčuje v „Narodnih Listih.** Cehi sedaj ne bodo začenjali s smotrom, kakor 1. 1871., oni ne bodo delali takoj fundamentalnih člankov, nego si bodo najprej za vselej osigurali većiuo deželnozborsko. Še te ko se tako zravnajo pota in se nemogoča stori povrnitev nemške večine, hote zopet označiti in uveljaviti svoje stare želje". Hrt atttKi člani regmkolarne deputacije od potovali so v Pešto z malim upanjem do uspešne rešitve Reškega vprašanja. Prizivaje se na soglasni ukrep deželnega zbora z I. 1880, da je Reka hrvat sko mesto in da spada državnopravno k Hrvatskej, hočejo hrvatski zastopniki v razgovor spraviti državnopravno stran tega vprašanja In če se to odbije, potem je vse to obravnavanje smatrati neplodnim. — V ponedeljek je bila prva dotična s«ja, katere so se udeležili razen članov deputacije tudi premier T is z a, ministra Bede kovic in Orczy in pa guverner Reski Geza Szapary. Predsednikom izvo ljen je grof Oziraky, poročevalcem pa dr. Makso F & l k. Dokler Be ne dožene kak rezultat, imajo biti obravnave tajne. V/prejme se nasvet Falkov, da se naj deptlt&cije Reke in hrvatskega saboia i/rečejo, kako stališče da zavzemajo nasproti operatu regni kolarne deputacije z 1 1869., kateri je tedaj odo braval ogrski državni zbor in pa tudi lti,ka. V prihodnji s-eji se bode ta izjava priobčila. Včeraj vršil se je v UIi»wltvi slovesni uhod cara in carice, ki vtcbuja mej vsemi slavnostmi največ pozjrnosti in bojazni. To je namreč najdaljši javni čin vsega kronanj », pri njom pride car najbolj v neposredno dotiko z ljudstvom, pomikajoG se počasi cele tri ure po ulicah Moskovskih. Pred Krem-ljem | ozdravilo bode lOOOO otrok iz vseh zavodov s petjem carski par. Na petih mesiih so postavljeni muli paviljoni, v katerih bodo pozdravljali carja guverner Moskovski, mestni glavar, vrhovni guverner, mariali plemstva in deželna deputacija. Najbolj se I bode pojavljalo ljudsko mišljenje pred mestom pri ' „slavnostn h vratih-, kjer se največ sveta lahko /bere.' „Nordd. Alig Ztu.u priobčuje zadnjo primko spomenico do rimske kurije. V njej se kon-statuje, da kurija ni principijalno nasprotna nazna-nilnej dolžnosti; vlada pa jej pripisuje veliko važnost, ker cerkev tudi drugim vladam daje sodelovati pri nameščeni! katoliških duhovnov. Vlada pruska da upa na sporazumi jenje; ona ponuja kuriji za omejeno naznanilno dolžnost v zameno revizijo mainih postav glede pristojnosti cerkvenega sodišča. — Kakor poroča „Germama", je kurija že oddala svoj odgovor v roke pl, Schliiz r-ja; ona zahteva nadaljevanje obruvnav na podlagi prejšnjih dijdomii-tičnih aktov. Anglija ima zopet mnogo opraviti z južnoafriškim vpnšanjein. V deželi Bisutov nastal je ustanek in v deželi Zulov so se razmere, odkar je dobil Kečevajo od svojega tekmeca Usibepu ja jako občutljive udarce, tako na slabo obrnile, da celo „Daily Newsu svojo vlado nagovarjajo k zopetnemu posredovanju. In tako pride zuluško vprašanje zopet na površje. Kakor poroča znana dopisnica lady Flo-rence Dix'e, ki je biia dlje časa poročevalka „Mor-ning Poste" v južne j Afriki, prišla je ta stvar zato tako daleč, ker da so Kečevaia slepili in vzlic danej obljubi mu vrnili le jako mali del njegove prejšnje zemlje. Dopisi. [Izv. dop J Mnogo vriša se vršeča „slavnost" v Mi spregovorimo o tej „slav- slovenskega jezika je njega nemogoča, ako lz Ptuja 22. maja je napravila o Binkoštih tu židovsko-nem^kih listih nosti" post festum in bi še sedaj ne, ko bi ti listi ne raztrobdi toliko lažij mej svet, in radi tega hočemo aranžerjem navedene demonstracije, oziroma pisačem onih člankov nekoliko potipati na prste. Nesmo se varali, trdeč, da je ta „slavnost" le nemška demonstracija; in da je bila to prav nesramna demonstracija, svedočijo vsi govori ali napit-nice, govorjene pri tej priliki. Že prvi govornik, znani kričač in semkaj privandrani Piskač, poudarjal je odločno, da je „ein deutsches Fest" iu ham mer-atnbos dr. Scbmiderer je isto trdil, mej drugim rekoč: „ihr (mestnjanov) Deutscbthum in so erheben-der, rucksichtsloser Woise zum Ausdrucke zu brin-gen, — das Mark ist deulsch" itd. Da, vsi govori, vse napitnice bile so polne prusjauskega duha in iz njih lahko sodimo, da je to pravcata ptujska, oziroma spodnje-štajerska irredenta. Kdor naš'h razmer ne pozna, soditi bi moral, da stanujejo pri nas v istini le Nemci in da je Ptuj pravo nemško mesto. Priznati moramo, da je naše mesto zelo ponemčeno, ali praviliJNemcev imamo le pičlo Število in vsak meščan zna razen nemški tudi slovenski, kajti brez znanja Veaka eksistenca v Ptuji za hoče z ljudstvom občevati. Naši nemškutarji pa ne smejo iz tega soditi, če trobi velika večina meščanov v njihov rog, da je potem že vse nemško. Barem vam je znano, da imate vse denarne zavode v vaših rokah in s temi silite mirne meščane trobiti v vaš rog. Ni pa res, da je tudi kmetsko ljudstvo za vami, kakor lažnjivo trdite. Vaša trditev, da se je „eitie schier endlose lleihe von Laudlcuten" navedene demonstracije ude ležila, je gola fraza. i Da bodete vi svoje vini^arje v mesto zagnali, nesmo dvomili, tudi smo vedeli, da pride nekaj radovednežev to komedijo gledat.; ali če štele količkaj pravični, morate priznati, da je bilo kmetskoga ljudstva prav malo več, nego ga je vsako navadno nedeljo v našem mestu. Tiste pa, ki bo šli k vam zastonj jest in pit, pa vam privoščimo iz vsega srca. Tudi tiste vam darujemo, ki so na Jožefov spomenik položili vence ali nikakor ne tistih, ki se te nemško-prusjansko-žnlovske demonstracije neso udeležili, t. j. jedra našega ljudstva. Neumevno se nam pa zdi, da se tacih demonstracij udeležuje tudi tukajšnjo vojaško veteransko društvo, društvo, kojo šteje najmanje dve tretjini udov Slovencev in ki bi vsled svojih pravil moralo biti po polnem nevtralno. In vender se nahajajo Slovenci, ki to društvo gmotno podpirajo. Sicer pa smo mi mnenja, da je društvo s tem dejanjem svoja pravila prekoračilo. Katerega mnenja pa je politična oblast? Tudi muzikalno društvo se razveseljuje podpore nas Slovencev. In tem našim ljudem se še vedno neso oči odprle? ali ne vedo, da se to društvo porablja le za nemške demonstracije V ali še vedno ne vedo, iz katerega razloga letos 1. maj-nika, kakor običajno vsako leto, nesmo imeli godbe? ali je mar vredno tako društvo slovenske podpore? ali mari naši nasprotniki Čitalnico podpirajo, iu vender ni druzega, nego slovensko zabavno društvo. Posnemajmo tedaj v tej zadevi naše nasprotnike. Tudi „nemški mariborski" dijaki udeležili so se omenjene demonstracije in po'o/.ili venec z napisom: „deut-che Studeuten in Marbufg". No, če že taki po bal ur- smejo politiko tirati, potem pa vi Mi-heliči, Duhači, hammer-ambosi, GlanČniki et tutti quanti neste več za rabo in odstopite rado volj no od svojega ščuvanja in rogovilstva! Povejte nam gospodje ravnatelji mariborskih učilnic, kaj mislite s tacimi pobalini-pjlitiki storiti? povejte nam, kaj bi storili s slovenskim dijakom, ki bi se „drzuol" se slovenske jednake aiav-nosti udeležiti? ali vam je zouno gg. ravnatelji, da dijaki srednjih šol (visoke šole baje v Mariboru Še nemarno) vsled naredbe c. kr. popečiteljstva za bo-gočastje in pouk od 24. julija 1849 št. 5260 in v novic razglašeno od istega popečiteljstva z dopisom od 25. oktobra 1873 št. 14472 celo v nepolitična društva ne smejo zahajati. Mi sicer ne dvomimo, da so se pobaliui brez vaše vednosti na „političen pot" podali iu — memogrede omenjeno — pred cerkvijo oo. minoritov in pred „Narodnim domom" kričali „[>ereat", aii mi vam to z dobrim namenom naznanimo, da storite svojo dolžnost in da imate v prihod nje na take baze dijake pazkco. Od „Wachtarceu, t. j. lista Ščuvanja iu rogo-viljenja, pa bi zelo rad zvedel, kje stanuje tisti „stari duhovnik-', ki je svojim vernim rekel: „idite k onej (Jožefevej) slavnosti in Častite njegov spomenik itd." Mi si usojamo trditi, da tega duhovnika barem v našem okraji ni in, ako ga nam „MVachterca" hoče imenovati, pripognili te bodemo globoko, potrkali na prsa in dejali: me i culpa, obžalujemo, da smo tebe draga „W*chtercau razžalili. Dokler se nam pa istinitost navedenih besed ne dokaže, toliko Časa smatramo tega dopisnika nesramnega lažnjivca. velja, katerega je tudi v mislih imel, ko je rekel, da ne velja genitiv. Tako je Trdina rešil Kutelcu življenje, a Ku relac je rešil svoj genitiv, čeravno ga je bil v stiski zatajil. Zdaj vem, gospod urednik, da vam je od-lehnulo pri srci, ker ste se bili gotovo prestrašili začetka mojih današnjih pogovorov, misleći da bom kritiziral domače literarne produkte, ter vam nakopal na glavo raznovrstnih situostij, pa sem vam povedal jedno čisto nedolžno o Fr. Kurelcu in našemu Ivanu Trdini, katerega nam naj božja previdnost vzdrži še mnogo let! Iz tega naj tudi moji sovražniki povzamejo, da nesem prehudoben, pa če sem tudi malo hudoben, vender ne tako, da bi mi mogli reči „druhal" ali da bi me na kres vrgli in zažgali. Če hočem kaj pisati, moram tudi povedati kaj, drugače se lepo zahvaljujem na takej pisateljskej časti. Itak se me že nekateri izogibljejo in pravijo, da ni varno meni kaj povedati, ker žurnalisti ne morejo nič zamolčali in so kakor stare babe, ki (Vi morajo vse povedati, kar vejo in kar ne vejo. ste jako ljubeznivi. Ur.) Tako se je nedavno zgodilo, da se je moj prijatelj prof. Janez brez mojega znanja oženil. Ko sem ga te dni interpeliral zaradi tega dejanja, in zakaj da mi ni nič povedal o tem, je rekel: „Zato ti nesem povedal, ker bi me bil ti v „Slov. Narod" dejal." Res je, da bi ga dejal, ker si je našel nevesto nekje blizu Rateč na Kranjskem, in bi ta okolnost sama ob sebi brez osobe Janezove, ki je vse časti vredna, zaslužila, da pride mej „domače stvari". Tako pa, ker so me razglasili kot vašega dopisnika, zdaj nič kaj takega ne zvem, ali pa vse prekasno zvem, ko je stvar že zastarela. Jaz vsakemu dobremu in poštenemu našemu človeku privoščim ženo, ker nas je itak premalo na svetu Slovencev in Hrvatov, pa ne gledeč na to okolnost, je dobro če bo človek oženi, ker se mu pri tem znatno razširi njegovo „obzorje", in to tudi nekaj velja. Spectabilis. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani 22. maja. Navzočnih je 24 mestnih odbornikov. Predseduje župau g. Grasselli. Poverjevalcem zapisnika imenuje g. župau gg. Hribarja iu Stupico. Prebere se vabilo c. kr. deželnega predsedstva zaradi ude-ležitve pri procesiji v stolnej cerkvi. OJsek za pri-skrbljevanje stanovanj o priliki 600 letnice naznanja, da si je izvolil g. Ravniharja predsednikom. Mesto Zagreb pošlje poročilo o svojem delovanji 1. 1882. Vršijo se po listkih volitve: dveh odbornikov v volilno komisijo za volitev dveh deželnih poslancev v Ljubljani; jedne^a zastopnika mestnega odbora v odsek za oskrbovanje zaklade tukajšnje c. kr. velike realke namesto g. Dreo ta, in dveh članov v vodovodni odsek namesto gg. BUrger in Dežman. Gosp. dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka, da so se mestnim stražnikom izplačale leta 1882 talije v znesku 96 gld., kar mestni zbor odobri. Dr. Mosche poroča na dalje o dopisu predsedstva c. kr. finančnega ravnateljstva glede kapitalizovanja ustanove cesarja Friderika IV. Finančni odsek predlaga, da se vsota, ki nese 60 gld. obresti, izplača ali v gotovini ali pa v 4% državnih obligacijah, kar zbor odobri. Gosp. dr. Mosche' poroča o nekaterih popravah, ki so se zvršile v poslopji tukajšnje velike realke in nasvetuje, da se dovoli delež 133 gld. 36 »/i kr-. katere ima po pogodbi plačati mestna blagajnica. Nasvet se potrdi. G. dr. Mosche poroča nadalje o prošnji Jaueza Julija Kantza, zaradi povračila užitnine od špirita za jesih za 1. 1882 v znesku 600 gld., ker je, kakor je razvidno \i knjig, g. Kantz porabil 1. 1882 vkupe 357 veder špirita za jesih. Finančni odsek nasvetuje, da se g. Kantzu nakaže 600 gld. Gosp. dr. D o 1 e n e c vpraša, ni li nobene druge kontrole, koliko bo porabi špirita. Dr. Mosche od- govori, da mestni komisar pregleda knjige in potem porofa Gosp. P eter ca izjavi, da je bil vsekdar že v prejšnjih letih zoper to povračilo. Saj ima Kantz na Glincah jesiharno, čemu treba v mestu poviačila. Gospod Peterca nasvetuje, nuj se mu za 1. 1882, ker se mu je obljubilo, da povračilo, za-naprej pa naj se mu sporoči, da ga ue dobi več. Dr. Mosche opomui, da za 1. 1883 mu bode še trebi dati povračilo, ker se mu je obljubilo in je dotična svota tudi že postavljena v proračun. Dr. Derč predlaga, da se predlog g. Peterce izroči finančnemu odseku. Gosp. K uš ar misli, da ima mesto vender nekaj dobička, akoravno da povračilo, ker se porabi več špirita. Gosp. Žužek meni, da se špirit lahko odda drugim in upiše tudi tisti v knjige, ki se rabi v jesiharni na Viču. Gosp. Fortuna pravi, da je bilo povračilo le prej potrebno, dokler ni bilo zunaj mesta jesiharne ; zdaj to odpade. Pri glasovanji se sprejme predlog finančnega odseka, predlog g. Peterce pa se izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje. Gosp. H r i ba r poroča v imenu finančnega od seka o terjatvi „AVieuer Bankgesellsckafttt glede plačila v pogodbi ustanovljene V« % upravnine za izplačevanje dobitkov. Banka zahtevala je 285 gld. 45 kr ; ker je pa mnogo dobitkov napravila sama, jej od tega ne gredo odstotki za upravni no in se banki po nasvetu finančnega odseka dovoli le 43 gld 67 kr., ter se jej na vprašanje odgovori, da je mestu vse jedno, ali pošlje izžrebane srečke naravnost al pa potom eskomptne banke kranjske. (Konec prih.) Domače stvari. — (V včeraj šn jej sej i mestnega zbora ljubljanskega), ki je trajala od 6. do Va10. ure zvečer, sklendo s« je, da se premesti živinski trg s 1. oktobrom t. I. pred klavnico in se za to potrebni in mladike ter z niimi napolnila že cel predpasnik, zročili so jo mestnim paznikom, ki so jo odvedli na magistrat, kateremu bo učiniti daljše korake, da se tako vanddično oškodovanje gozda primerno kaznuje. Želeti bi le bilo, da bi občinstvo vedno postopalo tako, ko v tem s'učaji, kajti le na ta način bode mogoče priti v okom pomanjkanju drevesnega naraščaja v mestnem gozdu. — (Iz vrhniškega sodnijskega okraja) piše nam prijateljska roko: „Nedavno ostavil e novoimenovani notar zatiški, gospod Viktor G lo bočni k, Vrhniko, kjer je deloval nad tri leta kot pristav c. k sodišča, oziroma sodnik v kazenskih zadevah. V tem času je dan na dnn rastlo zaupanje in spoštovanje do moža, kateri je bil na svojem mestu v pisarni, ljubezniv v občevanji, prijatelj kmetu in gospodu ter zvest narodnoj našej stvari! In ko je gospod notar Globočnik odhajal ta mesec na novo svoje delo, mogel se je prepričati iz tega in onega odlikovanja, da je bil v resnici priljubljen v odli čnih krogih našega okraja. Da ga je pa tud: čislal in cenil priprostejši narod, o tem ga lehko uverimo mi, ki z narodom le-tem občujemo in ki v njega imenu poš ljamo v svet to skromno a prfarčno za upnico uradniku značaj nem u, vrlemu možu!" — (Umrl) je včeraj dopoludne v Ljubljani g. Viljem Ogrinc, c. kr. okrajni sodnk v Metliki Pokojnik bil je za mladih let iskren narodnjak ter objavil več slovenskih, osobito estronomičnih spisov Pozneje pa se je prelevil v strastnega nasprotnika vsemu, Irar je narodn"ga. — (Bralno društvo v Gorjah) namerava prihodnji teden položiti temeljni kamen svo jemu „Narodnomu domu". Lepa misel našli je tedaj v naših vrlih Gorjanih tudi dovolj pogumne in vnete može, da se izvede kljubu vsem težavam in oviram in vsem marnjem nekaterih, ki se po pivnicah spod-tikajo nad pezdirjem, a bruna v svojem lastnem očesu ne čutijo. Načelništvo društva je k sreči v Budimpešta 22. maja. Ministerski predsednik Tisza vzprijel je deputacijo srbskega kongresa. Skof Teofan Zivkovič predložil je prošnjo, da se kongres skliče v 7. dan junija. Tisza e tudi za to, da se skliče, a pozneje. Tisza izrekel je, da je v Ogrskej vsaka cerkev svo-)odna in se sme razvijati po svojem „caiion-uB, glede patrijarha pa: Nj. Veličanstvo potrdilo je volitev Angjeliča, vlada tedaj ne dovoljuje nobenega napada na stališče patrijarhovo, kakor tudi tega ne, da bi se srbski cerkveni zakladi rabili za politične namene. Moskva 22. maja. O 6. uri zvečer bil je slovesni uhod carja in carice skozi brezštevilno množico mej nepopisljivim navdušenjem. Ravno zdaj so cerkvena opravila v raznih cerkvah Krenila. Nebo oblačno. Rim 22. maja. Depretis naznanil je zbor-nicema ostavko kabineta. Kralj izročil mu je zopet sestavo novega kabineta. Do 30. junija odloži se zborovanje. Bukurešt 22. maja. Zbornici sta se otvorili. Prestolni govor izraža neomajljivo prepričanje, da Evropa ne bode posezala v pravice Rumunske, nezavisne države, tudi ne zahtevala, da izvede ukrepe, katerih se Uuniun-ska ni udeležila in katerim ni pritrdila. prostor nakupi od treh lastnikov za 5500 gld. Aloj-jtakih rokah, da se je nadejati veselega svršetka. Siju Korziki dovolilo se je, ako izpolni stavljene; — (Toča) pobila je pred par dnevi na Raki pogoje, da sme ograditi kupljeno zemljišče na Vrtači »a Dolenjskem v treh vas.-h Npletavala je s toliko in preložiti javni pot. Obširneje poročamo prihodnjič, silo. da se je na hrastovih deskah poznalo. — (Nova gozdna sprehajališča.) Tivolski gozd je od nekdaj najpriljubljenejše sprehajališče Ljubljančanov in tujci, ki ga obiščejo, ne morejo se tej v neposrednoj bližini mesta ležečej na-ravskej krasoti zadostno načuditi. A do letošnjega leta se je nekako osteutativno zanemarjal in oni, ki Se je hotel po njem sprehajati, riskiral je svoje zdi a ve ude korakajoč čez mogočne korenine dreves, ki so prepregale vse steze iu preskakujoč jurke, katere je voda tekom let o deževnem vremenu izkopala. Tem bolje nas tedaj veseli, da moremo le-toB v tem obziru konstatirati velik napredek. Mestnega zbora odsek za olepšavo mestu dal je namreč izpeljati lepo iti skladno pot za sprehajalce od švicarske hiše na vrh gozda in od tam naprej do razpotja, kjer se končuje mestno posestvo. S te poti, ki pelje po jako lepih partijah gozda, je pa tudi v resnici iznenadujoč pogled na ljubljansko mesto in obkrožujočo ga ravnino, pogled, ki mora vsacega očarati. Zato je pa letos gozd tudi izredno oživel Od ranega jutra do poznega večera romajo tolpo sprehajalcev do prekrasnega razgleda, odpočivajoČ sem ter tja na klopeh, katerih je sprehajalcem še le od letošnjega leta obilnejše števito na razpolaganje. Tudi vse dosedanje gozdne poti, ki se že od pamti veka neso posipale, bile so letos popravljene in posute. In to vse je izvršil novi, čisto narodni mestni zastop, zavoljo česar mu k začetku tako uspešnega delovanja iz vsega srca čestitamo. — (Pokojni baron Codelli) zapustil je, kakor se čuje, svojo bogato zbirko slik kranjskemu muzeju, In pa 5000 gld. gotovine za zidanje nove norišnice (ki je mej tem že zgotovljena). Mej sli kami nahaja se mnogo originalnih in dragocenih, ter je z njimi takorekoč postavljen temelj kranjskoj ga leriji slik, katere živo pogrešamo. — (Gozdno poškodovanje.) Včeraj do poludne prejeli so sprehajalci v tivolskem gozdu — („Slovensko literarno društvo na Dunaj i" ) — naznanja nam o zadnji društveni dobi predsednik, gospod D. Majaron — razpustilo se je ' 11. dan t. m radovoljno. Izredni glavni zbor, ki je e-to sklenil v smislu društvenih pravil, obrnil je tudi društveno invtje in sicer takole: Gotovino ^ znesku blizu 70 goldinarjev dobi „Jurčičeva us tanova", knjižn'co v okolo 90 zvezkih pa akad društvo „Slove ni j 8." na Dunaji. Obe ponudbi sta tudi sprejeti. — (Banka „Slavi j a") sklenila je v prvem etošnjem četrtletji, t. j. do 31. marcija, 9772 novih zavarovalnih pogo.ieb za kapital 11,303.824 gld., za car se ji je plačalo zavarovalnine in pristojbin 347.OGl gld. 76 kr. Denarni promet glavne blagaj niče znašal je 1,933 183 gld. 83 kr. in od bankinih kapitalij bilo je v tem časi uloženih 220 825 gld 06 kr. v resko moravskih in galiških posojilnicah, 634.067 gld. 46 kr. pa izposojenih na zemljišča Gasilne brizgalnice je oddala banka v tem časi občmnm. Za škode se je izplačalo v tem četrtletji 79.426 gld. 48 kr. Samoupravna društva za zavarovanje užitka in pokojnin postajajo čez dalje bolj priljubljena. Pristopilo jim je namreč do konca mar cija t. 1. 675 členov, ki so zavarovali užitkov pokojnin za 125.047 gld. 84 kr. in upisali ulog 503.585 gld. 14 kr. Zastopniška pokojninska zaloga imela je do konca marcija t. I. 4154 deležnikov in njeno premoženje narastlo je na 32.779 gld. 09 kr m Telegrama „Slovenskomu Narodu": Praga 23. maja. Deželnozborske volitve I so razpisane: Za kmetske občine v 28. dan| junija; za mesta in obrtnijske kraje v 30. dan junija; za trgovinske zbornice v 2. dan julija; za veleposestvo v 3. dan julija. Maglaj 22. maja. Veči del Bosne zapal I Kreditne akcije je sneg, jeden meter na debelo. Sadno drevje I [gj^11 ženo, ki je mladim smrekam in jelkam rezala vršičke' je vsled tega močno poškodovano. Napol. Javna zahvala. Podpiralni zalogi slovanskih vseueil ščnikov v Gradci blagovolili so na dalje v tekočem letu darovati: a) v gotovini: Gospodje: Anton Besenšok, gimn. prof v Sofiji, Franjo Breznik, gimn. prof. v Novem Mestu, dr. Gregor Krek, vseučilišč ni profesor v Gradci, o Franjo Sal P.rc, vodja gimnazijskega konvikta v Št Pavlu na Koroškem, dr. Franjo Sunonič, uradnik na vs>-iičiliščnej knjižnid na Dunaji in dr prava Juraj Sterbenc, župnik v Hrenovicah pri Postoj ini po 5 goldinarjev; gospođa: Roman oparl, dekan in Kolumban Urnik, k plan v st. Paulu na Koroškem po 8 goldinarji'; gospoda: Peter Fri-dav, oskrbnik v Nošencih pri L utomeru iu Alfred Fibhlich pl. Feldau, dijak v Gr.ulci po 2 goldinarja m gospodu: o. Benedikt Scliluder, prof. v Št. P« vi u na Koroškem in Franjo Železmger, prof v Gradci po 1 goldinar; b> gospod Valentin Krisper, posestnik v Ratečah papirja v vrednosti 5 goldinarjev. Vsem gospodom darovateljem izrekajo podpisani v imenu opravilnega odbora podpiralne zaloge tukajšnjih slovanskih vseučiliščnikov ter invMiu vseh onih, ki iz tega zavoda dobrote uživajo, nnjiskre-nejšo zahvalo. Bog povrni! V Gradci 22. velikega travna 1H83. Prof. dr. Gregor Krek, I. r. predsednik. Suplent Josip Leiidovšek, I. r. blagajnik. Filozof Janko llezjak, 1. r. tajnik. Umrli ko v IJiibijani: 18. mija: Tolik« 1'ajaar, usnjarskega pomočniku sin, 3 leta, Sv. Petra centa St. 70, za sušico. — Liza Lampič, ti'Barjeva žena, f>l lot, Tlorijansko ulico št. 18. za mišico. 19. maja: Jauez Efaig, čevljar, zdaj prisil jenec, 18 let, Poljainki nasip st* 50, za jotiko. 21. maja: Marija baronica Lazzarini, deželo hrambo-nega majorja hči, 18 V, lotu, Turjaški trg štev. 2, ta diao-ritido. 22. maja: Marija Pešnak, krojačeva Žena, 86 lot, Zvonarske ulici) št. 8, za sušico v grlu. — Viljem Koželj, komatarjev um. 17 dni, Marijo Terezije cesta št. «», za božjastno. V deželnej bolnici: 17. maja: Jožef .Jenčič, gostač in patentalni invalid, 71 let, za oslabljuujem. 18. maja: Mica Tavčar, tfnstija, 72 let, za rakom.—. Jora Kastelic,' krojačeva žena, 40 let, za jetiko. 22. maja. Pri Nlvuu: Troll z Dunaja, — Dr. Tonkli iz Ho-rice. _ pott iz Gradca. Pri M»1I6I: Peterka z Dunaja. — Orcca iz Trsta. — Polzor z Dunaja._ ZOuLir^Gvjslca, "borza dnd 28. maja. (Izvirno telegraficno porodilo.) Papirna renta.......... 78 gld. 50 kr. Srebrna renta .... ..... 79 „ Zlata renta........ • • B8 • :')• u marčna renta......... 93 , Akcije narodne banke....... 839 , r,. __ 11 _ »m« 304 120 50 10 95 50 75 15 C. kr. cekini........... Nemške marka....... 4°/0 državne srećke iz I. 1854 250 ^Id. Državne srečke iz L 1864. 100 „ 4"/f avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5n/„..... *J°/o štajerske zemljišč, odvez. oblitf. . Dnnava reg. srečke 6% ■ • 10() ghl. Zemlj. obč. avstr. 41/an/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabeti«.o zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 5 n 6ti 58 ■ 55 119 ■ 75 170 n — 98 n 75 120 n 30 n — 87 h 20 103 D — 113 75 118 m 20 102 fi — 105 n — 170 n 50 18 n 75 113 7> 25 217 n 75 Tr/nr cene v IJultl.jaiil dne 23. maja t. 1. Pšenica, hektoliter Rež, „ . . Ječmen n Oves, „ , . Ajda, n . . Proso, . . . Koruza, „ Leča , Grah „ . . Fižol „ . , Kiompir, 100 kilogramov Maslo, kilogram. Mast, „ Spe h frišen „ „ povojen, „ Surovo maslo, r Jajca, jedno..... Mleko, liter ..... Goveje Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš ...... Golob....... Seno, 100 kilogramov . Slama, „ „ Drva trda, 4 kv. metre . mehka, . . - meso, kilogram gld. kr. 7 64 5 4 4 55 2 92 4 55 5 4 5 60 8 _ 8 _ 10 _ 3 21 — 96 — 88 — 70 — 78 — 85 — l2/3 -- 8 — 60 — 54 — 60 no _ oo 50 — 17 2 9»> 1 96 8 — 4 — Tužnim srcem naznanjam vsem p. n. prijate-teljem in znanecni, (hi je Vsemogočni poklical danes zvečer k sebi mojega preljubega sinčeka dva meseca starega, da ga izroči zopet v naročje njegovi preblagi mamic, ki se je mulo prej pro* selila v večnost. Ilirska Iiistrica, dne 21. maja 18K3. Tngnjoči oče Da vnrin !*iiiilc<»v i e. kr. okr. šol. nadzornik. Koledarčki za L1883., kolikor jih je še ostalo, prodavajo se zdaj po »O kr. (prejšnja cena 70 kr.). (354) Iv. Giontini v Ljubljani. Usnjarsk pomočnik, dobro izurjen v svojem rokodelstvu, «lol»i tukoj Mluzho pri gospodu (351—1) Matevžu Završnik-u v Cerknici. Ofertni razglas, s katerim se lazpisuje izvršitev postavljanja preko 300 komadov drogov za zastave, ki se imajo postaviti pred prihodom Nj. Veličanstva ob cestah, ulicah in na javnih trgih mesta Ljubljane, — po otertnej obravnavi. Oddajajo se dotični oferti skrajno do sobote 2«. t. ui. popoludne ob 5. uri v pisarni podpisanega odbora (Kongresni trg št. 12, pritlično, prva vrata na levo). Pogoji se izvedo ondnkaj vsaki dan od 7i9. nre do 10. uro dopoludne. (343—3) V Ljubljani, dne 18. maja 1883. DefcoracijtiFci eksehutivn-i odbor. Usojam si p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da imam v prodaja.niči Tereek & Nekrep, mi MoMtncm trjg-ii &t. IO v LJiitil juni, dobro asortirano zalogo krasnih in dobrih "VOZ, osobito kmetske vozove (bagerle), un pol /adclaiic vozove itd. in prodajem jih po prav nizkih cenah. Naročila vozov vsake vrste se sprejemajo in dajejo naznanila o cenah ravno tam. Za dobro in čedno blago se daje popolno poroštvo. Priporočam se v obila naročevanja. Spoštovanjem Fran Šiška, (335—2) kovaški mojster v H rast j i. ♦ TJmotiio .234—12) ♦ l z&he in zohovj a f J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu t ♦ brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj« in Z ♦ vse zobne operacije ♦ I zobozdravnik A. Paichel, | + poleg Hradeekvjevega mostu, I. nadstropje. £ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Deželna blagajnica preseli iz svojih dosedanjih piostorov ter bo za-6enŠi od |»c>tlia «Im«: Sfc.1*, t. ura do vati začenjala V Iliši na cenarja Ju/el.i lrt;ii st. 1 (stara hranilnica), in sicer v tem redu, da bode bla- j gajnik nameščen pritlično v prostorih c. kr. plačil-; nega urada, likvidatura deželne blagajnice pak v I prvem nadstropji na desno, tikoma pro.-torij c. kr. j glavnega davkarskega urada. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 21. maja 1883 (865—1) Deželni glavar: Thurn. 4 « 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Marsalla najfinejše dietično Sicilijansko desert - vino. Za rekonvalescente, po daljših boleznih oslabele osebe, za otroke ga ni bolj krepilnega sredstva. Kot desert-vino voliti jo pred vsemi vini, ki se prodajejo po trgovinah. V steklenicah po 1 gld.. prodaje pravo samo G. Piccoli, lekarnar tt Xj j"u."blj ani, na Dunajski cesti. (291—2) Rimski vrelec [Ronerouelle] S Usojam se naznanjati, da sem otvori! na Bre I 9 v baron Z o is-o vej hiši it. 20 lastni vino (planinski GiesshiluleiO. l%»sl;mo. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat izkusan liek proti trajnom kašlju plućevine I itlsooa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, k"iSSSS?" (PASTILLEN) Najčistejša al k ;i lična slatina, jako peneča se, zelo ukusna, katera nikdar ne pocrni vina, t. j. ona je popolnem prosta fcveplenokisle soli. Vedno uspešna pri slabem ali pa motenem prebavlje-aji, črevesnem katuni, kašlji, boleznih v obistih, mehurji ■ in pri ženskih belih. (4—18) Neprecenljiva V svojem blagodejnem učinku pri slabi- PH,