Naše veselje
Priloga „Slov. gospodarja" za deco.
Štev. 8.	L?,	Viti.	3f.	Letnik	II.	,
Spomin zvestobe.
Prijatelj mi je pripovedal to-le zgodbico:
Ko sein bil letos o počitnicah na morju, sem bival v majhni vasi ob lepem morskem zalivu. Pri svojjh izprehodili sem večkrat opazoval jako star grad sredi velikega vrta, ki je imel okoli in okoli visok zid, da nihče ni mogel vanj. Grad je bil prazen, njegovi posestniki so bili, ne vem kje, v inozemstvu. Na grad je pazila stara oskrbnica in mi ga je rada razkazala. Razen par starih slik in knjig ter nekaj prav tako starega pohištva ni bilo dosti videti.
»Tukaj je stanovala Dobrila«, mi je rokla starka, »to je bil njen dom.«
»Dobrila? Kdo je to?«
»Ali o tej žalostni zgodbi nič ne ■ve-sto? Potem pojdite z menoj, pokažem Vam, kje počiva.«
Povedla me jo iz grada preko ceste ir malo kapelico. Razen altarčka ni bilo v njej prav nič. Oskrbnica je pokazala na ploščo v tleh, najbrž kaka grobnica, z napisom »Pokoj ljubovnikoma«.
»Vidite, tu počivata ona in njen mož Miljenko. Povem Vam njuno zgodbo. Kakor sem Vam že rekla, je živeila Dobrila v tem gradu, že več sto let je od lega. Njen oče je bil posestnik gradu in velikega imetja. Bil je silno ponosen. Svojo hčerko Dobrilo bi bil rad dal za bogatega in uglednega plemenitaša. Ona pa je ljubila Miljenka, graščakovega sina onega starega gradu, ki ste ga go-
l
Dolgost
Pri človeku verno, kako star lahko postane. Če je kdo star 100 let ali več, so tega polni že vsi časopisi.
Živali imajo v nekaterih vrstah dosti daljše življenje od človeka, ali vse prekašajo rastline. To vam kaže tale seznam:
tovo opazili tam sredi vasi. Med obema hišama je vladalo veliko nasprotstvo, zakaj, ne vem. Kako je bilo zdaj dalje, pripovedujejo različno. Čula sem,, da Dobrila Miljenka ni hotela pustiti in da sta se na skrivaj poročila v tisti stari cerkvici na koncu vasi. Morda je nisto opazili, ker je že na pol razvalina. Do-brilin oče je za to izvedel, ko je bilo žo prepozno, da bi poroko preprečil. Zato se je skril blizu onega gradu v vafei. Okoli gradu je bil jarek in dvigalni most je vodil prek. Ko se je novoporo-čeni par bližal, da bi šel v grad in ko je Miljenko stopil na mostič, tedaj jo počil strel in mrt&v se je zgrudil, Ubil ga je Dobrilin oče. Nastala je velika zmeda. Dobrila se je nezavestna zgru-i dila, ko je videla svojega moža mrtvega, pozneje je še prav malo bolehala In je od tuge umrla. Oba so poitem skupnp pokopali tu.«
»Ali pa je vse res tako?« sem pcw vprašal.	r
»Ne vem, tako pač pripovedujejo. Pa mislim, da bo v bistvu res tako, saj soj zgodovinski dokazi tu. Sicer pa mora; biti tudi knjiga o vsem tem, pa je nin sem nikoli mogla dobiti v roke. Morda se posreči Vam.«
To mi je povedal prijatelj in je 'do* števil, da se bo potrudil dobiti še natančnejša poročila o celi stvari. Potem bom pa še kraj dodal, če bo treba,
življenja.
Mamutovo drevo doseže starost 3000		let'
cipresa	30&0	
tisa	2000	
žlahtni kostanj	2000	>>
cedra	2000	>>
brin	1200	>*
lipa	STO	Hj
30.5%
30%
Prehrana
e- •k '-.')
Srečal je mati pali zalo.
Eacesen	GOO	lot	bukev	300	let
seli bor	370	»	jesen .	1200—300	»
topol	300	»	brpst	"-30	»
Važnost krompirja.
Mati.
sem mrtvaški sprevod. Umrla	boli stiskali srce. ko pomudijo, da ti«to
in za vozičkom s krsto so sto-	mile In dobre roke, ki jim je drage vo-
i m objokani otroci.	1 je odvzela vsa bremena, ki jim je obri-
Knko hudo mora biti. če so otroci še manjši in če jim je naenkrat odvzela tista, pomoč in tista opora, ki jim j6 bila, v žvljenju vse. Kako s? jim mora v
snla vse solze, ni več in jo ludi nikoli več no bo.
Še hujše pa mora biti tistim otrokom, ki si morajo na tej zadnji poti s svojo
Na sliki Vidimo, kako se mora uporabiti krompir in kako važen je za čio-veka. Samo 10% jc neuporabnih odpad-kav,- vrte drugo pride do veljave, delo-
ma za hrano, za krmo prašičev, za in* dustiijo, deloma pa zopet za nove nasade.
. v-r-^rv \ • .. ; •	. T«».» "	'	-"	’
— 31
materjo očitati, tolikokrat so oni za* grenili materi življenje, kolikokrat so jo razžalili, je niso slu.šali, ji niso olajšali vsakdanjega dela, čeprav bi bili to lahko .storili. Seveda so si pozneje mislili, da niso prav storili in so si obljubljali, da bodo nekoč, ko bodo dorastli, odvzeli materi vsako breme in ji bodo slajšali življenje po vseli svojih močeh.
Ali kaj koristijo taki sklepi sedaj, ko je vsega konec? Kaj koristi materi sedaj t.i-ta ljubezen, kateie uresničenje so .si otroci prihranili za pozneje?
Naj bi bili rajši svojo ljubezen do matere pokazali todaj, ko je bila še pri življenju. Tedaj nuj bi ji bili olajšali vsako .stopinjo, vsako delo.
Zato pa, otroci, ne odlagajte s popravljanjem kakega pogrešku, ne zaklepajte vaše ljubezni do mhterc vase, ne odlagajte pomeli n dfrb! na pozneje, ko boste že veliki! Zdaj, ko je mati šo tukaj, ko sc lahko solnči v vaši ljubezni, zdaj ji jo izkazujte, da varit nekoč ne bo žal, ko bo že prepozno.
:S
Odgovori na dopise:
Palir Stanko, Colje. Labirint je pravilno rešen. Na karti je bilo še toliko prostora, škoda, da nisi prijavil kak labirint. kako uganko ali kaj sličnega, da bi bili natisnili. l’a prihodnjič.
Kosi Gabriel, Ljutomer. Tudi tu je labirint prav rešen,
E roma n Franc, Prevalje, Labirint jo dobro rešen. Veseli nas, da labirinti ugajajo. Po možnosti jih bomo še kaj prijavili Radi kakega dobitka bo pač žreb odločil. Mogoče bo le kaj! Samo poslati ne bi \odeli kam, ker na listu ni naslova, prepisali smo kraj s pečata na poštni znamki.
Žohar Marija. Sv. Pavel. Naš labirint
je pravilno rešen. Doposiancga labirinta pa no moremo objavili, ker bi bil —-prelahek za naše čitatelje. Označuje namreč edino možno pot! do cilja pre-jasno in preenostuvno. Labirint pa mora dati možnost, da človek zaide in mora nazaj. Zato pa prosimo za kaj drugega, kar bo morda bolj ustrezalo.
Rešite v ugank v 7. številki.
1. Nekateri naših malih čitateljev so kratkemalo pomnožili 30.000 Din X 75 in so mislili, da je nalo-ga v redu. Pozabili -o pa, da je bil kralj Midas iz-premenjen v zlato in da ni več tehtal le 75 kg, ampak toliko, kolikor je tehtala njegova postava v zlatu, to je 75 l:g X 19. Šele po tem računu se more upoštevati cena za 1 kg zlata.
O
0 — c — cm. vi — a -- ga
1 - n - go ba — k — er M — a —- idr mo — r — je
Ime p'satclja: Cankar.
3. Pesmica ee glaa-i:
Ali slišiš, dete mojv kako v logu slavček mali svoje sladke pesmi poje,
Stvarnika časti in hvali?
1. Celoten napis se glasi:
Pred Turki sem zakopal zaklad. Izmeri od lipe tu pred hišo tri sežnjc proti vzhodu in tam koplji.
igra.
1. Postavite stole v krogu, in sicer tako. da je eden manj ko je igralcev. l’n, ki nima stola, je vodnik. On dvigne roko in povede vse igralce za seboj najprej okoli stolov, potem pa ven iz sobe, ali pa če se igrajo kje zunaj, za hišo ali kam drugam, da stolov ni več videti. Nato spusti roko in vsi igralci, tud: 'vodnik, tečc-jo kolikor morejo- hitro k stolom in vsak sede na enega izmed njih. Ker je en stol premalo, eden izmed igralcev ne more sesti. On mora kaj zastaviti in je pri sledeči igri vodnik. Pazite pri tekanju, da kdo ne pade na nos!
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
■■lili
Vsaka krščanska družina naj naroči „Nedeljo“!
ii