— 159 —
Drobne vesti.
(Osebne vesti). Imenovan je dež. sodišča svetnik dr. Josip Galle državnim pravdnikom v Ljubljani.
Celjska notarska komora izvolila si je predsednikom notarja v Celji Lovro Baš-a.
Umrl je dne 22. aprila sodni pristav Edvard Benedikt v Celji.
(Primeri odlokov, vpisov in potrdil o vpisih v zemlje-knjižnih rečeh). Na Dunaji. Iz c. kr. drž. tiskarnice, 1888, vel: 8», 32 str. Pod tem naslovom izšel je v državnej tiskarnici prevod znane uradne izdaje jBeispiele von Bescheiden, Eintragungen und Bestatigungen von Eintra-gungen in Grundbuchsangelegenheiten". Opozarjamo svoje čitatelje na to knjižico ter si pridržujemo obširneji razgovor o njej do prihodnje številke. Le toliko bodi že danes povedano, da imamo mnogo in tehtnih pomislekov proti obliki, posebno pa proti jeziku prevoda, ki preveč novotari ter nam za obilo že vdomačenih starih terminov podaja nove, o katerih ne moremo trditi, da bi bili boljši, ki pa bodo marsikoga zelo motili.
(Tržaški odvetniki in hrvatski jezik). — Pod tem naslovom piše jNaša Sloga" o zadevi, katero smo omenili v št. 2. tega letnika, tako-le:
„Pod ovim naslovom javili smo u broju 3. tekuče godine, kako su se bili silno uzvrpoljili njekoji trščanski odvjetnici radi hrvatske branitbe, što ju je držao odvjetnik g. dr, Dukič kod tršoanskoga c. kr. zemaljskoga suda. U glavnoj skupštini trščanske odvjetničke komore prihvačen bi za-ključak, koji je sadržavao indirektni ukor odvjetniku g. dru. Dukiču. Osim toga se zaključilo, da se stvar prijavi c. kr. ministarstvu pravosudja.
Premda nije taj zaključak bio prijavljen dru. Dukiču. to se je on ipak proti istomu pritužio direktno kod c. kr. ministra pravosudja dru. Pra-žaku. Razložio je ministru, kako se je on strogo držao zakonskih propisah kod svojega postupka, pak je tražio, da ministar uništi onaj zaključak odvjetničke komore, koja je tim prekoračila svoj djelokrug. Ovih dana primio je g. Dukič preko c. kr. pazinskoga suda riešitbu na njegovu pritužbu.
— 100 —
gdje mu se javlja, da je visoko c. kr. ministarstvo pravosudja glede njegove pritužbo shodno odredilo.
S drugimi rief.mi. c. kr. ministarstvo pravosudja izjavilo je odvjetnif koj komori u Trstu, da je spomenutiin zaključkom prekoračila svoj djelokrug, t. j. bavila se pitanjem, koje na nju nespada. Tim je ministarstvo pravosudja dalo najsjajniju zadovoljštinu odvjetniku g. dru. Dukiču.''
(Ilustracija zvršilne novele.) Koncem preteklega leta, ko se je bližala zima, premagalo je nekega kmeta kaznjivo poželenje po lepi sosedovi kravi. Ni dolgo premišljeval, drugo jutro bil je sosedov hlev prazen, lepa, dimasta krava, edina, katero je sosed imel, je zginila in — kot se je pozneje zvedlo — tato\fski sosed jo je prodal v bližnjem mestu na sejmu za precejšnjo svoto lepih srebernjakov.
Hipoma dosegla je tata osoda v osobi orožnika; obsodili so ga ter mu v kazenski pravdi tudi naložili, plačati okradenemu sosedu 70 gld. od. škodnine. Poškodovani ni dvomil. da mora doseči odškodnino. prosi za rubežen ter je sam prisoten ko dojde sodni sluga. Pelje ga v hlev zvršencev ter mu pokaže lepo kravo, katero si je kupil tat pred kratkem — nemara za kupnino, katero je dobil za ukradeno kravo — zvršitelj toraj ne dvomi, da bode dosegel odškodnino za vso svojo škodo, toda — ^ne- mu pravi sodni sluga, te krave mu ne smem zarubiti, ker je edina krava zrvšenceva (§ 2. št. 3. zakona z dne 10. junija 1887., št. 74. d. z.). Zvršitelju se to čudno zdi, mar ni zvršenec tudi njemu edino kravo ukradel ter si za kupnino omislil drugo? Gre toraj k odvetniku v mesto ter prosi za svet, pa ne najde pomoči, obžalovaje pravi odvetnik: zvršilna novela! Tako se je zgodilo na Moravskem meseca februarja tega leta.     (Jiii: BhVter.)
(Zagovornik pred porotniki) omenjal je, ko je govoril o krivdi obtoženčevi, tudi kazen, katero določuje zakon za slučaj, da porotniki obtoženca krivim spoznajo. Prvosednik je temu branil in sodišče je — ker je zagovornik zahteval sklep sodišča — pritrdilo prvosedniku, češ, porotniki sodijo le o djanskih rečeh ne glede na kazen, katera zadene obtoženca, ako ga krivim spoznajo; če zagovornik ta argument uporablja, bi to porotnike motilo. Vsled pritožbe zagovornikove je nemško državno sodišče razsodilo, da se je s tem vkratila pravica zagovora. Kazenskopravdni red prepušča sicer porotnikom le sodbo o krivdi, nikjer pa ni določeno, kako naj si porotniki zadobe svoje prepričanje o krivdi ali nekrivdi obtoženčevi. Porotniki presojajo popolnoma svobodno vsa dokazila in ni propisov, na kaj se morajo pri tem ozirati, kaj morajo puščati v nemar. Edino omejitev zadržuje prisega, katero so storili, da bodo odgovarjali po svoji vesti na stavljena jim prašanja. Praviloma ozir na velikost kazni scer ne bode vplival na razsojo o krivdi ali nekrivdi, iz tega pa ne sledi, da ozir na kazen sploh ne bi mogel imeti nikakoršnega vpliva za pridobljenje prepričanja o krivdi ali nekrivdi obtoženčevi. Če se toraj porotnikom primerno zdi priseženi dolžnosti svoji, ozirati se pri posvetovanji tudi na mogočo kazen, se stem ne pregrešijo proti izrecnemu propisu zakona.
_--o--