FR. GRM: Par opazk o učiteljevanju na gluhonemnieah. Nedavno so objavili v Uradnem llsta pravilnik o ustroju državnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Določili so začasno, kako naj upravljamo ljubljansko gluhonemnico, položili zavodu pravnl temel} in uveljavill hkratu plače našemu osobju. Pravilnik je izdelan izrecno za lijubljansko gluhonemnico, kl je edina v Slovenijl, ii ne velja torej za druge zavode naše države. Tudi prejemki strok. učiteljstvm §e nlso urejeni enotno po vsi državi. zat» imajo v Zagrebu in Beogradu drugačn« plače kot mi. Urede Jlh pa v dogledneim času enotno. V Jugoslaviji Imamo sedaj tri gluhonemnice, ki pa nikakor ne zado§čajo, da bi šolali vse gluhoneme otroke, ki so sposobni za izobraževanje. Treba 3Hi bo zgraditi 5e več. Po vseh naših gluhonemnicah poučujeio r*o vokalni metodl, ki so Jo priznali svoj čas strokovnjaki-veljaki na svetovnem kongresu v Parlzu kot edino pravo. Po tej metodi se morajo naučitl gluhoTiemi glasovnega govora s pomočjo T?pa in vida. Na podlagi tega govora jih potem izobrazujemo in usposab1'amo za eksistenčn! boj; iz njih napravIjamo koristne člane človeške družbe. Solski čas traja zanje navadno 8 let, zate 'rnajo zavodi, ki so po večitii internati, po osem razredov, Vsak količkatj razsoden človek more sklepati, da mora bitl \zredno težavno poučevanje gluhoneme dece, osobito v prvih šolskih letih, ko nimaj« otrocl glasovnega govora najidleatne}šega in naJpopoteejSega izobraževalnega pomočka. In brez nevarnostl ni ta pouk, zakaj, učitelj je radi načina poučevania v vednem telesnem stiku z gojenci i« utegne zato nalezti to ali drugo boleze« in jo potem prenesti §e na njegove dnižinske člane. Učltelji morajo tore' zgraditi na umeten načm in z velikim dušnlm in telesnim naporom glasovni govor, to prelepo in dragoceno stavbo človeški^ možganov. — Z vzgojo in s poukom glnhnnemih so se dolgo časa pečali zdTavniki in duhovniki; med nfimi imamo precej mož svetovne slave. Ker so se pa nrepričali, da Je treba za tak§en pose! oed«goške izobrazbe in didaktične spre\ aosti, so prepustili tudi to panogo šolstv- uiiteljstvu. — Učitelj gluhonemih mora b'.U strokovno izobražen. S strokovnim v.ttnjem sme šele pričeti, ko je prebil več let na osnovni šoli, si pridobil precej izkuženo sti v poučevanju popolroočutnih otrok Im napravll vse izpite, ki so predpisani za to vrsto šolstva. Zakaj tako, ima svoje tehtne vzroke. Strokovno izobraževanje se vrši na zavodu in sicer praktlčno In teoretično. Po pribUžno dveletnem priprarIjanfu more napraviti kandidat strokovno izkušnjo. Če hoče doblti stalno mesto n« zavodu, }o mora imeti. Predmetl teorctične priprave so: anatomija in fiziologij* govoril vn možganov, psihologija govora. pslhoza, fonetlka (treba Je preštudlrat! vefi ob^irni?i del), motenje govora (Jecanje, balbotanje, afaziie, agrafi}e Itd), idravo- slovje govora (kako obširno delo in temeljito), anatomija in iiziologija slušaT, vzroki in posledice gluhote, čutila s posebnim ozirom na njih pomen za dušno in telesno življenje. zgodovkia pouka gluhcnemih, vzgoja in pouk gluhoneniih, nietode pouka gluhonemih s posebnim ozirom na vokalno metodo, pokretni govot vga ne rabimo dosti pri pouku, pa ga je ireba dodobra poznati), iični jezik in eksperimentalna psihologija in pedagogika. Vso to snov predavajo domalega driigod na vseučilišču in učitelji se vežbajo teoretično tudi ria vseučilišču (na Ogrskem, Nemškem, Danskem itd.) Mislimo, da bo pri tudi tako. Pri anketi smo zahtevali vseučiliškiJi študij, o čeinnr je obveščen tudi Beograd. Snovi, in sicer tudi izredno težke, je dovolj; mora jo pa predelati kdor hcče biti vešč tvarini. ki spada v to stroko in učitelfcvati z uspehom na gluhoneinnicali. Ker pa še nikakor nismo na vrhuncu razvitka vzgojilnic in učilnic za gluhoneme, je tieba skrbno slediti vsem vzgojnim i;i učnim pridobitvam svetovnih zavodov (Pariz, Bordeaux, Lo»don, Newyork, Beiiin, Lipsko, Frankfurt ob Menu itd.), katerini načeljujejo kot voditelji akademično lzobraženi možje s strokovno usposobijtnJstjo, in črpati znanje iz svetovne )iterature, ki objavlja spise pedagogov, fiiologov iii zdravnikov, zato zahtevajo po vsi pravici od učiteljev gluhonemib ponekod (Nemškem, Ogrskem, Danskem in dr.) znianje francoščine in angleščine. Tudi smo zahtevali to pri anketi. Pouk gluhonemih spada nedvoinno med najtežje probleme pedagogike. To so u^otovili strokovnjaki, temu bo pritrdil tudi vsakdo, ki je imei priliko biti navzoč v učilnici gluhoneme dece. 0 tem ne bom izgubljal besed. Učitelje gluhonemih plačujejo na Nemškem, v državi vzornih šol, izredno dobro, takisto v zapadnih državah. Pokojna Avstrija jih je plačevala po večini boljše kot meščanske .ponekod celo kot irlavne učitelje. To pa gotovo ne zaradi lažje&u dela kot ga iinajo n. pr. učitelji na meščanskih šolah z višjo usposobljenostjo kot učitelji gluhonemih, kakor se je pred nedavnim časotn izrazil ravnatelj neke mešcanske šoie. (Uosiiidob so govorili navadno o strokovni usposobljenosti, kakor tuai o strokovni izobrazbi in pa splošni, druge ni). Zaradi višje usposobljencsti, meni on, naj se jirn pnzna najrnaiij tiste ugodnosti, kakor so se začasno uveljavile na glulionemnicah ter primerae poviške. (Ali se vam zdi nečastno, da bi imeli take plače kot mi?) ln da bo zahteva zaokrožena, morata veljati dve in pol leti službe, opravljene na meščanski šoli za tri Ieta, TakoiM Ali je to tudi zaradi vtšie usposobljenosti? Ce ne, kje je opravičilo za to zainev(>.--¦ lsto in z večjo pravico bi smeii potem zahtevati učitelji osmovnih šol, kcr irpe več kot učitelji na meščanskih solah, kateri imajo izbran materijal in manj učeneev. Ne boaite venaar srnešni in ne dajajte se ljudem pod zobe! Skrajšana .sluzuena doba po načinu našega pravilnika umestna samo na socijainih šolah (gluhonemnicah in zavodih za slepe in siaboumne. Pnsodim vam toliko razuma, da boste znali odgovoriti na to. besede so trpke, ali bile so izvane spričo različnih glasov, prihajajočih iz ust nestrokovnjakov in malce domišljavih ljudij, ki hočejo podcenjevati naš izredno težavni posel in našo^izobrazbo.