očinski___ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Maijan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 3. VII. 1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA 11 Ob dnevu borca — 4 juliju: Ni moč premagati ljudstva, ki ve za svoj cilj in za kaj se bori Ob 40 letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom se borci z veseljem srečamo in tako obujamo spomine na hude, vendar veličastne vojne napore in velikanske žrtve, na naše tovarišice in tovariše, ki so darovali življenja za svojo domovino, za svoje ljudstvo. Ob takih srečanjih smo vselej razmišljali o času, ki bo sledil osvoboditvi in ki se nam je v tistih bridkih dneh vsem zdel skoraj neuresničljivi sen. Ko pa se danes ozremo na 44 letnico vstaje in 40 letnico osvoboditve ter na našo državo in uspehe, ki smo jih dosegli, na bratstvo in eotnost naših narodov in narodnosti, pa na mednarodni položaj in ugled Jugoslavije v svetu, lahko upravičeno porečemo, da se je vse tisto, o čemer smo takrat sanjali, tudi uresničilo. Tako smo na primer po prvih uspehih na bojnem polju in potem, ko smo priborili svobodno ozemlje, precej začeli uresničevati zamisli — ljudsko oblast in samoupravljanje delovnega ljudstva, ustanavljali smo prve narodnoosvobodilne odbore. Ti odbori so bili sicer sprva začasni organi ljudske oblasti. Septembra 1942 pa je vrhovni štab sprejel tako imenovane „septemberske predpise", med njimi tudi odlok o izvolitvi, strukturi in nalogah narodnoosvobodilnih odborov. Na takih temeljih, postavljenih v —«m""'I'miiiwiiiw i »i .....u mimi narodnoosvobodilnem boju, smo po osvoboditvi sprejeli tudi splošni zakon o ljudskih odborih in na takih temeljih se je rodil tudi zakon o delavskem samoupravljanju leta 1950, s katerim smo prvič začeli uresničevati zgodovinsko težnjo proletariata, znano geslo „tovarne delavcem". Danes naj bi to vodilo konkretno uresničevali tudi v političnem sistemu neposredne socialistične demokracije, ki temelji na delegatskem odločanju. Znano je tudi, da si je naša partija že pred vojno izoblikovala jasno stališče o urejanju nacionalnega vprašanja. Ta stališča smo med vojno, vse od prvih vojnih dni, na vsakem koraku in z vsakim novim vojaškim uspehom spreminjali v dejanja. V taki luči moramo gledati tudi na naše odločitve o ustanovitvi glavnih štabov NOV v vseh krajih države, o ustanovitvi pokrajinskih protifašističnih narodnoosvobodilnih svetov, predvsem pa na sklepe z drugega zasedanja AVNOJ-a. Z odločitvijo tega zasedanja smo dokončno, še sredi vojnih strahot, ustvarili Jugoslavijo kot federativno skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Naša ljudska vojska, ki je to svoje obeležje potrjevala povsod, kamor je prišla, je vlivala širokim ljudskim množicam zaupanje, da so stališča KPJ do narodnostnega vprašanja ■■HMMOMBnMHMnaiHHM pravilna, življenjska in tvorna. Naša vojska je bila sestavljena iz pripadnikov vseh naših narodov in narodnosti. Globoko jo je prežemal duh bratstva in enotnosti, duh medsebojnega spoštovanja in upoštevanja ter zavest o usodni povezanosti naših narodov v vojni in miru. Borci smo bili pobudniki teh velikih idej in smo dušili vsako šovinistično strast ter razbijaške nakane okupatorja in domačih izdajalcev. V našem narodnoosvobodilnem boju smo postavili hkrati tudi temelje svoji neodvisnosti. Že pred vojno je bilo določeno, da se vodstvo KPJ vrne v domovino, da posluša glas ljudstva in prevzame vodstvo njenega boja. Takrat so borci jasno izrazili odločnost, da postane KP partija svojega ljudstva in delavskega razred, vodnica v boju za uresničitev njenih stoletnih teženj. Ena od najglobjih teženj naših narodov in narodnosti pa je bila, da bi naposled dokončno postali gospodarji na svoji zemlji, gospodarji lastne usode in svobode, da bi prenehali biti orodje za poravnavanje medsebojnih računov o katerega usodi so odločale velesile na nekakšnih konferencah in z različnimi pogodbami. Prav to je pomenilo enega od močnejših motivov, da so naši naiodi in narodnosti meseca julija 1941 prižgali iskro upora in tako pričeli narodnoosvobodilni boj. Zveza prijateljev mladine, druge organizacije ter društva obveščajo otroke in mladino, da bodo v času poletnih počitnic potekale razne aktivnosti: Hkrati pa je bilo to tudi vprašanje, pri katerem so si polomile zobe druge politične sile predvojne buržoazije v Jugoslaviji. Prav njihova odvisnost od tujih dejavnikov in tutorjev v tujini jih je odtrgala od pravega ljudskega gibanja in celo pahnila v odkrito sodelovanje z okupatorjem. Tudi v tem pogledu je le KPJ izoblikovala jasen program in stališča in tako je lahko pod svojo zastavo zbrala pripadnike vseh narodov in narodnosti naše države. Prvoborci so razumeli poziv komunistične partije Jugoslavije, da jim svobode ne bo nihče podaril in da si jo lahko izvojujejo samo z lastnimi silami in žrtvami. Jugoslavija, porojena iz takšnega osvobodilnega boja in revolucije s svojim prispevkom k skupnemu boju antihitlerjevske koalicije tudi v povojnem obdobju ni mogla nikomur dovoliti, da bi se vmešaval v njene notranje zadeve, da bi ji vsiljeval svoja stališča na notranjem in zunanjem področju. Politika neuvrščenih je bila v naši zunanji politiki edina možna usmeritev. Naposled tudi v naši sodobni vojaški doktrini in splošni ljudski obrambi, v današnjih razmerah, uporabljamo izkušnje iz naše narodnoosvobodilne vojne. Kajti država, ki ima za seboj splošno ljudsko vojno, lahko z zaupanjem gleda v svojo prihodnost, ker ve, da je takrat najbolj varna, kadar jo varuje ljudstvo samo. S čuječim varovanjem in nadaljevanjem razvijanja pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja bodo mladi vredni nosilci revolucije, ki traja dalje. Zato je dolžnost nas borcev, da povsod dajemo vzgled vestnega dela in odgovornega ravnanja. Predvsem pa je naša obveza, da mladim vcepljamo duha revolucionarnega optimizma. Kajti ravno preizkušnje, ki smo jih zdržali, na svoji poti, pričajo, da ni ovire, ki je ne bi mogli premagati. To je tudi dokaz, da je ljudstvo nepre- Izvajalec Kraj izvajanja Čas Aktivnost ZTKO, ZPM Športni park, bazen. Hala kom. centra od 1.7. - 13.7. 9.-14., 16.7.-29.7., tečaj plavanja Občinska matična knjižnica Domžale knjižnica in čitalnica. Kolodvorska 8 vsak torek ob 9.00 uri (v juliju in avgustu) Občinska matična knjižnica Domžale knjižnica in čitalnica, Kolodvorska 8 vsako sredo v juliju spoznavanje računalnika in igranje z računalnikom. BREZPLAČNO! od8-15. leta Zveza tabornikov Bohinj Maribor od 9.-19.7. 19.-29.7. 29.7.-8.8. 29.6.-7.7. izlet slovenskih tabornikov Planinsko društvo Domžale — Mladinski odsek Logarska dolina 10.-20.8. planinski tabor ZPM Savudrlja 25.7. - 8.8. 8.8. - 22.8. 12.8. - 22.8. letovanje otrok Društva prijateljev mladine v krajevnih skupnostih skupno s šolami v Dobu, Ihanu, Krajevni skupnosti Vencija Perka in Mengšu organizirajo počitniško preživljanje prostega časa od 1.7. do 12.7. vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci se bodo zbirali na dogovorjenem mestu in se pod nadzorstvom mentorjev igrali, hodili na izlete, v knjižnico, gledali filme, se spoznali z računalnikom, itd. Vse ostale informacije in detajlni program v zvezi z preživljanje prostega časa v poletnih počitnic bodo otroci dobili v šolah. magljivo, kadar ve, kaj hoče in za kaj se bojuje, kadar v to vpreže vse sile in ustvari čvrsto enotnost. Tako ljudstvo lahko vedno z optimizmom zre v svojo prihodnost. Zares veliko smo dosegli v preoblikovanju podobe naše države in krepitvi njenega ugleda in položaja v svetu. Vendar nas to nikoli ne sme zavesti in nas zapeljati na misel, daje že prišel čas, ko lahko mirno in križem rok gledamo kaj se dogaja okoli nas. Velikokrat smo že govorih., da je najtežje zdavnaj za nami, pa nas vendar še čakajo težke in odgovorne naloge. Ne mislim, da si mora vse breme revolucionarne preobrazbe država naložiti ena generacija, zato svojo dejavnost razvijamo še naprej v okviru SZDL kot enotne fronte organiziranih socialističnih sil, ki naj bi bila sicer najširša baza političnega delovanja vseh naših organizacij v boju za nadaljnje razvijanje naše socialistične samoupravne demokracije. Eno le ne smemo pozabiti zato bi jo poudaril in podčrtal. Tisti trenutek, ko se je vsak izmed nas pridružil revoluciji, je sprejel njeno obljubo, da ji bo ostal zvest in ji služil do konca. Če bi kdo omalovaževal to, za kar smo se bojevali in kar smo ustvarili, bi se izneveril samemu sebi, izneveril bi se svojemu življenju. Biti moramo vedno dorasli svoji nalogi, vedno na braniku pridobitev nase revolucije. Za nas naj ne bo počitka, vendar pa naj se umaknejo z položaja tisti, ki niso dorasli času, v katerem živimo. Zato naj ne bo samo kadrovska kombinatorika, pač pa naj prevlada socialistična morala, da postavimo prave in sposobne ljudi na prava in odgovorna mesta z polnimi pooblastili in polno odgovornostjo. Alfonz Avbelj, predsednik Obč. odbora ZZB NOV Domžale ure pravljic, risanje, zabavni kvizi s knjižnimi nagradami, vabljeni otroci od 6—10 let Nova agencija Ljubljanske banke v Jaršah Ob otvoritvi nove agencije Ljubljanske banke pri tovarni Induplati v Jaršah je spregovoril direktor LB Banke Domžale Vilijem Držanič. Svet za znanost pri O K SZDL Domžale: Prihodnost narekuje — računalništvo Na seji sveta za znanost pri Predsedstvu OK SZDL Domžale so obravnavali potrebo po celovitem pregledu stanja na področju računalništva. Lani, ko je bila v občini izdelana analiza razvojnih možnosti po posameznih področjih, je bilo tudi ugotovljeno, da je tako področje, ki je potrebno tudi obdelave zaradi evidentnega zaostajanja — prav področje računalništva. Kako to področje opredeliti v planskih dokumentih, kako mu dati veljavo, da bo njegova problematika čimprej zaživela na pristojnih organih — to je bil eden od smotrov obravnave na Svetu za znanost. Če pa želimo to doseči, tedaj moramo animirati kar najširši krog ljudi, da bi jih vključili v široko javno razpravo. Posebno odgovorna naloga, ki iz tega dela izhaja, pa je naloga animirati čimveč mladih v osnovnih in srednjih šolah. Ker doslej - kot so na Svetu za znanost ugotovili - o stanju računalništva pri nas ni bila izdelana nikakršna informacija, študija, analiza, je potreben v prvi vrsti prikaz stanja na tem področju. Tod smo vsekakor mnogo slabše razviti kot denimo na gospodarskem področju. Lani je bilo računalništvo kot samostojna točka celo prvič obravnavano na izvršnem svetu, ko je o tej temi tekla beseda v sklopu nalog s področja družbenega sistema mformiranja. V občini sicer počasi uvajamo — zlasti v združenem delu sodobnejše poslovne informacijske sisteme, vendar so raznarodni, nesestavljivi, usmerjeni mnogokrat zgolj na „primitivno" obdelavo podatkov, knjigovodska knjiženja ipd. Šele v zadnjem času se v večji meri kažejo ambicije, da bi se stvari lotevali po sodobnejših principih. Zelo pomembno je, da se že sedaj lotimo izobraževanja sedanjih kadrov in predvidimo nove, bodoče kadre. Vsekakor I :•:•: J8 Dragi starši! Promet v naši občini nenehno narašča, zato je nevarnost na cesti vsak dan večja. Zdrav otrok je največje bogastvo vsake družine in hkrati družbene skunosti, zato z vami delimo skrb za prometno varnost otrok. Poletni meseci in dnevi, ko se začno šolske počitnice, so tik pred nami. Za vašega otroka se bo začel brezskrbni počitniški čas. Mladostna prešemoSt v igri lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec, da naredi usodno napako za vse življenje. Za sodoben cestni promet so otroci potrebni vzgoje in znanja, ki mu gasne more dati le šola, temveč tudi starši in okolica, v kateri živi. Zato bodimo otrokom zgled pravilnega ravnanja na cesti kot vozniki, kolesarji in pešci. Tega ne pozabimo tudi tedaj, ko se nam mudi na nujen opravek, na delo, ko peljemo družino na izlet ali na počitnice. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale Učenec, učenka Ali veš, da je nevarnost na cesti vsak dan večja? Zakaj? Ker je promet vedno večji, ker se nevarnosti premalo zavedamo, ker smo premalo previdni. Zaradi tega se zgodi vsako leto več nesreč, zato umre vsako leto več otrok in odraslih, zato je vsako leto več invalidov. Kaj naj storim, da bom bolj yaren in da ne bom spravljal v nevarnost drugih? VEDNO SE MORAM RAVNATI PC CESTNO-PROMETN/H PREDPISIH! Kadar sem na cesti kot pešec: — ne tekam, ne skačem in — se ne igram na cesti! Kadar sem potnik v avtobusu: — sedem na sedež, če je prost, — sedež odstopim starejšim, — stojim in se držim opore. Kadar sem v osebnem avtomobilu: — sedim na zadnjem sedežu, — spredaj se bom smel voziti, ko bom starejši od 12 let, toda — vselej si bom pripel varnostni pas. Kadar sem na cesti kolesar: — se bom vozil le v spremstvu staršev ali odraslih, če še nimam kolesarske izkaznice, — se bom vozil samostojno, če že imam kolesarsko izkaznico. Vem, da cesta ni ooligon za spretnostno vožnjo! Pa še to: — število motornih vozil se v turistični sezoni in v času počitnic večkrat, celo desetkrat poveča, — zaradi potovanj na počitnice je promet tudi skozi naše kraje bolj gost. Zato moram biti v počitniških mesecih na cesti še bolj previden! ■88 m moramo korenito spremeniti gledanja na to, saj sicer lahko že v kratkem času še bolj zaostranemo v tehnološkem razvoju. Omenjena aktivnost je potrebna zaradi predvidene in nujne čimprejšnje gradnje računalniškega centra, vpeljave terminalov v delovnih organizacijah ipd., ker je sedaj na voljo sodoben kabelski prenos podatkov preko kabelske mreže. Kompatibilni pristop je hkrati tudi racionalnejši. Te in take odločitve je treba doprinesti v poglobljenem raziskovalnem in strokovnem delu, ki naj poteka preko raziskovalnih nalog. Nosilci zadolžitev, da se tudi na tem področju storijo bistveni koraki naprej, pa morajo biti vodilni in vodstveni kadri, ki jim je prvim treba vzpodbuditi način, „misliti računalniško". 0 tej problematiki bodo seveda v celoti spregovorili na problemski konferenci, ki bo v začetku meseca septembra. Istočasno pa so na Svetu za znanost sprejeli tudi nekaj sklepov. Med drugim: Svet za znanost prevzema vse aktivnosti: — v zvezi s pripravo problemske konference — izdelati je treba novejše analize stanja na tem področju — za to problemsko konferenco je potrebno animirati tiste ljudi, ki bodo kasneje sprejete sklepe tudi podpirali in izvajali -poseben poudarek je treba dati na zatečenem stanju na področju računalništva, pač pa perspektivnemu razvoju na vseh področjih — problemska konferenca se pripravi v septembru. Nova kinodvorana v Domžalah Že v letu 1983 so se pričeli pogovori za gradnjo nove kinodvorane v Domžalah. V letu 1984 so se dogovori konkretizirali v stikih s Kinematografskim podjetjem Ljubljana, ko je bil tudi sprejet sklep o izdelavi glavnih projektov za gradnjo dvorane v sklonu 2. faze gradnje poslovnih prostorov na kompleksu SPB-1. Po medsebojnem dogovoru je bil izbran izvajalec za izdelavo investicijskega programa. Le tega je v decembru 1984 izdelal Energoinvest, TOZD Inženiring iz Ljubljane. Objekt bo gradil SGP Beton. Investitor celotne investicije bodo Kinematografi Domžale, na njihov račun bosta po sklepih nakazovala sredstva oba sofinancerja Kulturna skupnost občine Domžale in Kinematografi Ljubljana. Objekt kjnodvorane bo kot samostojen stal v nadaljevanju poslovnega dela druge faze SPB-1. V kleti bodo izdelani temelji, kletni zidovi in skladno s sanitarnim soglasjem potrebno število parkirnih mest. V pritličju bo celotni program kinodvorane z vhodom, blagajnami sanitarijami, dvorano za 205 sedežev in izhod. V nadstropju bodo upravni prostori in projekcijska dvorana. Celotne uporabne površine objekta brez kleti bo cca 750 m2. Vse notranje finalne obdelave tlakov, sten in stropov bodo iz materialov, ki bodo omogočali dolgo trajnost uporabe, enostavnost vzdrževanja in optimalne stroške investicije. Oprema prostorov bo klasična kot za sorodne dvorane v Ljubljani. Vgrajene bodo instalacije elektrike jakega in šibkega toka, strojne instalacije za vodovod, centralno kurjavo in klimo. Pripravljene bodo tudi vse instalacije za sodobno ozvočenje. Gradnja dvorane se je pričela 15.6.1985 in bo zaključena OK ZSMS Domžale -študentski servis Šolska vrata so se zaprla in začeli so se brezskrbni dnevi počitnic. Marsikateri mladinec ali mladinka bo ta čas izkoristil za to, da si sam prisluži kak dinar za morje ali kakorkoli drugega. Zato sta Občinska konferenca ZSMS Domžale in Občinska konferenca ZSMS Kamnik skupaj ustanovila Študentski servis Kamnik — Domžale. Le-ta skrbi za povezavo med DO in dijaki ali študenti, ki bi želeli med počitnicami delati v delovnih organizacijah, študentski servis je začel v Domžalah delovati 21. junija 1985, njegov sedež pa je na O K ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/11 (tel. 721-790). Delovne organizacije lahko svoje ponudbe za počitniško delo posredujejo študentskemu servisu na tel. 721-790 (Domžale), ter 831-026 (Kamnik). Uradne ure za dijake in študente na ŠS so v Domžalah vsak torek in petek od 9.30— 13.30 ure, ter vsako drugo sredo (26.6. so bile v Domžalah) od 9.30 - 12.30 in od 14.00- 16.00 ure. Prve ponudbe delovnih organizacij za zaposlitev so na ŠS že prispele in priznati moramo, da so, kar se zaslužka tiče, kar vabljive. Vsi pa vemo, kako nam vsak dinar v tem času prav pride. Pri vpisu v ŠS je potrebno imeti s seboj 2 sliki, osebno izkaznico in potrdilo o vpisu. Čimpreje pridite na Občinsko konferenco ZSMS Domžale ali Kamnik in postanite član novoustanovljenega študentskega servisa KAMNIK -DOMŽALE. Mladinski zdravo! DAVČNA OPROSTITEV. ZA VEČINO LASTNIKOV STAN-. OVANJ, TODA VIŠJI PRISPEVEK ZA ZAKLONIŠČE IN NADOMESTILO ZA STA VBNO ZEMLJIŠČE V LETU 1985 Informacija iz Uprave za družbene prihodke V prvih julijskih dneh bodo občani prejeli odločbe, s katerimi bodo predpisane vse obveznosti od stavb za leto 1985 in sicer: — davek na posest stavb, poslovnih prostorov in počitniških hiš, — prispevek za zaklonišče in — nadomestilo za stavbno zemljišče. Zaradi sprememb v davčnih in drugih predpisih bodo za večino občanov davki nižji, močno pa se povečuje prispevek za zaklonišče in nadomestilo za stavbno zemljišče. Osnova za odmero davka in prispevka za zaklonišče je vrednost stavbe, ki je bila letos valorizirana na nivo ugotovljene povprečne gradbene cen m2 stanovanjske površine. Zaradi valorizacije vrednosti stavbe (davčne osnove), ki je doslej bistveno zaostajala za realno vrednostjo hiš in stanovanj, prihaja tudi do povečanja navedenih obveznosti. Sicer pa lahko pritrdimo, da so bile te obveznosti doslej minimalne. 30.5.1986. P.P. Oprostitev za 160 m2 stanovanjske površine Poleg 10-letne oprostitve za nova stanovanja ali stanovanjske hiše, po spremembi zakona o davkih občano ni obdavčeno 160 m2 stanovanjske površine. Površine, ki presegajo ta cenzus, pa so obdavčene ostreje, po progresivni davčni lestvici. Torej večina občanov davka letos ne bo plačala, za lastnike večjih stanovanj pa bo davek višji. Davek na posest poslovnih prostorov bodo plačali le občani, ki sami v njih ne opravljajo gospodarske ali poklicne dejavnosti. Le-ti pa bodo zaradi višje - progresivne davčne lestvice in valorizirane vrednosti poslovnih površin, plačali bistveno višji davek. Ostrejša obdavčitev »vikendov" Tako kot za poslovne prostore, ki jih občan oddaja v najem, velja tudi za počitniške hišice. Zaradi valorizacije vrednosti „vikendov" in ostre davčne lestvice (od 1% - 1,5% od vrednosti), se davek povečuje kar za nekajkrat. Takšna sprememba v davčni politiki je gotovo družbeno sprejemljiva. Da pa bi vse počitniške hiše dosledno zajeli v obdavčitev, bo izveden popis na terenu. Več sredstev za gradnjo zaklonišč Za obračun prispevka za zaklonišča je v naši občini določena naj- nižja možna stopnja po zakonu o L(? - 0,06 % od vrednosti stavbe. Zarao valorizacije vrednosti stavb, pa se leto prispevek povečuje za skoraj štirikrat Doslej je letni prispevek v povprečji1 znašal od 500,- do 800,- din, p< novem pa bo od 2.000,- do 3.000,-din. Tako bo višina prispevka usklaje na z večino sosednjih občin, hitrejS dotok sredstev pa bo omogočil tudj hitrejšo gradnjo zaklonišč. Nadomestilo za stavbno zemljišč1' Nadomestilo za stavbno zemljišč' ni bilo povečano že od 1.7.1983 dalje Z novim odlokom pa veljajo za let