1 z h a j a :
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo.
N
Velja:
za celo leto 1 gold, za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“.
Leto IY.
Y Celovci 10. maja 1885.
Št. 9.
ToSitve so tukaj; kaj nam je zdaj storiti?
Volitve za državni zbor so razpisane. Volilni možje iz kmečkih občin volijo dne 2. junija, to je v torek pred sv. Eešnjim Telesom. Volilni ali zaupni možje iz različnih občin pa se bojo volili že mesca maja. Tedaj nemarno zgubiti nobenega časa več in hitro moramo delati.
Kaj pa nam je storiti?
1.	V vsaki občini naj se brez zamude naredi volilni odbor. Kaj pa je to „volilni odbor"? Kaki trije ali štirje volilci, ki so za to reč posebno vneti, naj se podajo h gospodu fajmoštru in naj se ž njim pogovorijo, kako bi se vse obrnilo, da pojde vse prav in dobro. Tak volilni odbor ne potrebuje nobenega dovoljenja od gosposke , on se lahko snide med volitvami, kedar hoče.
2.	Eden ali dva moža iz volilnega odbora se podata k županu , naj jima pokaže zapisnik vo-blcev. Župan se ne sme braniti, pokazati ga. Ta dva moža tedaj naj pogledata, če so v zapisniku vsi volilci naše stranke , ki plačujejo najmenj 5 gld. cesarskega davka. Če bi bil kteri izpuščen, in bi g. župan ne hotel popraviti, mora se vsaj v treh dneh na gospoda okr. glavarja napraviti pritožba ali reklamacija (§. 26 volilne postave). Tako pritožbo je treba narediti tudi, ako bi bil kdo vpisan, ki ne plača nič ali premalo davka, ali če ni še samostojen gospodar, ali če ni avstrijanski
ljubelska občina jih ima 5, Prevaljska pa 13. Pri tolikem številu je treba narediti listke in zapisati si imena. Volilni shod v Svetnej vesi sme tedaj le dva moža izbrati za volilna moža, v Prevaljski občini morajo jih izbrati pa 13. Ravno za to pa je volilni shod, da se izberejo pravi možje. Kteri pa so pravi “ ? Tisti, ki so najbolj zanesljivi in naši stranki najbolj zvesti. Tukaj tedaj ni treba gledati, ali je kdo bogat ali reven, župan ali ne; samo na to je treba gledati, če je kdo mož beseda, da bo v resnici tako volil, kakor vi želite. Priporočamo vam posebno gospode duhovnike, ker ti poznajo postave in se ne dajo kar tako oviti okoli prsta. Zraven gosp. fajmoštra ali kaplana pa izvolite take kmete, ki so trdne vere in možke besede , in da niso z liberalci v žlahti ali ž njimi zvezani. Takih nikar ne volite več, ki so že pri prejšnih volitvah Slovencem pokazali fige ; brž ko ne, bojo storili tudi zdaj tako. Saj jih poznate, ker ni še dolgo, kar ste volili v deželni zbor. Grajščakov, fužinarjev in učiteljev nikalne volite ; taki so navadno zvezani z nemškimi liberalci. Naj govorijo z vami še tako prijazno, srce jih vleče vender le na 6no stran.
5. Kedar ste si izbrali prave može, potem si sezite v roko, da jih boste vsi volili kakor- z enim glasom, in da boste še druge posestnike nagovarjali, naj volijo z vami ravno te može. Tudi nasprotniki bojo volili vsi enako, in če vi svoje glasove razcepite, je že djano za vas.
žih^fenikov izpustih0 celoZ'f (fajmodštra°,	^ ia ^ bo volitev vohlnih (za upu ih) mož. Pri-
beJrgo°mv celi'fad n^eč1 paìetve, ^rfajtoilla’ne’ ^ d?ma ’ f P* 0 Prave’m .*as?’ Št. Rupertu pri Celovcu. Ko so ti gospodi fuRem j0Je A0’ da Piidete se nekaj prišli k volitvi, jim niso dali glasu in l'o|jliysQ,k »če se vam je zgodila krivica, zakaj se niste-pff
tožili o pravem času?“ Tako se je delalo v liberalni dobi. Upamo, da se letos ne bo zgodilo kaj tacega.
3.	Volilni odbor mora potem precej sklicati volilni shod. Kaj pa je to »volilni shod“? Povabiti morate vse volilce, o kterih sodite, da so vaših misli, naj se zberejo na določen dan in določeno uro v kako gostilnico ali ktero drugo hišo. Takega shoda gosposka ne sme zabraniti.
4.	O čem se pa pogovarjajo možje pri volilnem shodu ? Pogovorijo se o tem, ktere sosede bi izbrali za volilne ali zaupne može. Če je občina velika, voli^več volilnih mož, če je majhna, pa menj. Na 500 ljudi pride 1 volilni mož. Tako ma občina Svetna ves le 2 volilna moža, Pod-
da no-
JjAbeden	.	_	.
i_ 1.1- i . n-	y ' minut prej, da
Zgodilo se je že, da so prišli naši nekaj minut prepozno ; med tem so pa nasprotniki že volitev opravili. Našim pa se je reklo smeje : »Atolitev je že končana ; zakaj pa niste prišli poprej ?“
7.	Pozvedite tudi, kako se tisti pišejo, ktere hočete voliti za zaupne (volilne) može. Vi poznate svoje sosede navadno le po hišnem priimku. Ne-kteri komisarji pa s tem niso zadovoljni in hočejo, da imenujete volilne može tako, kakor se pišejo. Zapišite si tedaj vselej, kako se pišejo tisti, ki jih hočete voliti. Takih listkov je treba narediti toliko, da dobi vsak volilec enega, da ga prinese k volitvi seboj.
8.	Brž ko je volitev zaupnih mož končana, lepo prosimo, da se nam naznani v Celovec, ali je bila srečna ali nesrečna.
9. Tisti, ki so izlirani za volilne (zaupne) može, pridejo potem k pravi volitvi dne 2. junija v svoje volilno mesto ali volišče.
Nobeijen naj ne pozabi izkaznice ali poverilnega lista (L e g i t i m a t i o n s s c h e i n) doma, ker brez te izkaznice ne sme nobeden voliti.
Ysi možje naše stranke naj se zberejo v eni gostilnici in naj ostanejo skupaj, dane bojo nasprotniki tega ali onega polovili in pregovorili na svojo stran.
Po končani volitvi ne hodite prej domu, dokler ne izveste za gotovo, kdo je izvoljen. Morda pride do ožje volitve, da ste tudi pri tej na svojem mestu.
Ljubi Slovenci, ravnajte se po teh naukih. Premislite, da ta volitev je najbolj imenitna od vseh. Poslanci na Dunaji delajo postave, in za ljudi je dobro, če so postave dobre, pa tudi je za vse slabo, če so postave slabe. Kakoršni so poslanci, take so postave. Dobro drevo ne more roditi slabega sadu, in slabo drevo no more roditi dobrega sadu. Ce hočete tedaj svojo lastno srečo, pridite vsi k volitvi, da dobimo dobre poslance, ki bojo delali za vero, cesarja in domovino.
Nam Koroškim Slovencem so bila do zdaj usta zamašena; saj nismo imeli na Dunaji nobenega poslanca, da bi se bil potegnil za nas. Skrbite in delajte toraj, da zmagate pri volitvah, da dobimo koroški Slovenci vsaj enega ali pa še dva poslanca!
V to Bog pomagaj !
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
iz Celovca. (Obrača se na boljše.) Liberalna doba je odpravila nedeljske šole za rokodelske učence. Nekdaj so ti učenci hodili ob nedeljah popoldne v šolo, so učili brati, pisati, rajtati, risati in drugih potrebnih reči. Potem je bil krščanski nauk in slednjič litanije in blagoslov. To vse je bilo liberalcem trn v peti in padlo je vse. Zdaj že nekaj let rokodelski učenci ob nedeljah popoldne postopajo, po krčmah posedajo, kvartajo, kegljajo in druge grešne burke vganjajo.
Sedanje ministerstvo in konservativna večina državnih poslancev so napravili novo obrtniško postavo in že se kaže , da se obrača na boljše. Slišimo veselo novico, da so nektere zadruge (Ge-nossenschaften) trdne volje in da so že sklenile, naj se vpeljejo za rokodelske učence spet ob nedeljah krščanski nauki in potem molijo litanije in daje sv. blagoslov. Ta novica bode gotovo razveselila vse pametne kristjane, posebno pa starše in mojstre , ki imajo zdaj s svojimi otroci in učenci toliko križev in sitnost. Ta naprava bode pa tudi velika čast in sreča ne samo zadrugam, ampak tudi vsej človeškej družini. Bog daj srečo !
Iz Celovca. (Kukavično jajce) je neki Celovški liberalec položil v gnjezdo Pražke „Po-litike“, da bi osmešil g. Hillingerja pred očmi tukajšnih liberalcev, ker ni hotel zraven biti, ko so glorijo peli Bizmarku. Podpisan je dopis s črkami „M. S.“ Te izmišljene črke so nalašč tako izbrane, da bi šel sum na znana dva narodnjaka
(Matej Serviceli, Muden Simon). Bes sumničijo Celovčani g. župnika Šerviceljna, da je skoval tisti dopis, ker ne vejo, da leži g. župnik na smrt bolan in da so mu že svetili. (Zdaj je, hvala Bogu, nekoliko odleglo.) Kdor ima pa kaj možganov, mora koj spoznati, da kdo iz naših ljudi ne more skovati tabo bedastega dopisa in tako kosmatih laži. Jako smešno je, upati, da bo g. Hillinger delal za našo stranko, in še celo med požarno hrambo, ki je vender vsa nemškoliberalna od glave do pete, in sicer pa nema nič opraviti pri kmečkih volitvah. Laže nadalje, da je katoliško družtvo le zavolj g. Hillingerja protestiralo proti Bizmarkovi svečanosti, ali pa g. Einspieler v čitalnici, ktera nema s politiko nič opraviti, sicer pa g. prof. Einspieler še nje ud ni. Gotovo je tedaj dopis skovan od kakega hudomušnega nemškoliberalca. „Politika“ se mu je vsedla na limanice.
Iz Zakamna pri Celovci. (Besnica mora na d e n.) Nemškoliberalni časniki so popisovali pogreb rajne gospe žl. Mo rove in grde laži zoper našega č. g. fajmoštra trosili po širokem svetu. To nas kmečke farmane hudo v srce boli, nas, ki vsi visoko spoštujemo in srčno ljubimo gosp. fajmoštra. Da vesoljni svet resnico zve, pišem te-le vrstice in povem, kar sem videl in slišal.
Časniki so pisali : „dass sich der Herr Pfarrer schon am Sterbebette der Fran v. Moro in einer rauhen und nicht vveniger als erhebenden Weise benommen habe“, to je: „G. fajmošter so se že pri smrtnej postelji g. žl. M. obnašali robasto in nič menj kot povzdigovalno !“ To je res čudno! Naš g. fajmošter so mož poln ponižnosti in ljubezni in proti vsakemu sama dobrota in postrežljivost. Ni torej mogoče, da bi se bili pri smrtnej postelji obnašali čisto proti svojej znanej navadi. Slišal sem praviti, da so na smrt bolno gospo in njene ljudi opominjali in prosili, naj se gospà da pre-viditi s sv. zakramenti. To pa je bila njih sv. dolžnost in jih le hvali iu časti.
Dalje pišejo časniki, da so se g. fajmošter ravno tako obnašali tudi pri pogrebu.
Sam sem bil priča pri pogrebu in videl sem, da so g. fajmošter opravljali vse lepo in slovesno. Bes da niso dobili dveh sosednih fajmoštrov. ker ta dva imata v nedeljo vselej popoldensko Božjo službo ; preskrbeli pa so, da sta prišla dva gg. kapucina iz Celovca. Bes je, da g. fajmošter niso imeli vespernega plajšča in levita nista imela levitile obleke; pa g. fajmošter za to nične morejo; že davno jim je žal. da Vetrinjska cerkev, v kterej so mnihi Božjo službo opravljali tako slovesno, da ta cerkev, ki ima tako bogate patrone in farmane, da ta naša cerkev nima takih cerkvenih oblačil, kakor jih imajo farne cerkve, da! še clo podružnice prostih ubogih kmetov. Bes je, da je Celovška „Liedertafel“ nekaj zamudila in ni mogla zapeti, ko se je mrtvaška truga vzdignila, —■ pa g. fajmošter za to tudi nič ne morejo. Kajti ravno oh tistej minuti, ko jim je bilo naročeno, so začeli cerkvene molitve. — Vse te strašne grdobe so pa g. fajmošter vganjali,“ weil die Familie deutsch und der Herr Pfarrer slovenisch gesinnt ist.“ Znano je, da so g. fajmošter vsako saboto povabljeni k mizi žl. Moro-ve družine in da so pri tej priložnosti vsi dobre volje in ni čutiti. da
bi si bili navskriž. Kdor žl. družino Moravo pozna, ne more vrjeti, da bi v lice bila komu prijazna, v srci bi pa gnjev in jezo kuhala. —
Dopisun je skoval same laži, da bi našega g. fajmoštra postavil na sramoto. Kakošen tič je ta dopisun, priča je že samo to, da še tega ne ve, da so prem. knezoškof Wiery že pred 4 leti umrli ; kajti piše: „dass Furstbischof Wiery von Klagen-furt, als er von dem Vorfalle horte, der Familie Moro sein Bedauern dartiber aussprack.“ Tako kujejo nemškoliberalci same grde, nesramne laži. Le vrjemite jim in volite jih.
Iz Celovca. (Lepa prošnja.) Volitve za državni zbor so že razpisane. Kmečke občine volijo dne 2. junija, mesta in trgi dne 5. junija, kupčijska zbornica dne G. junija, veliki posestniki pa dne 8. junija t. 1. Volilni možje pa se bojo volili že prej, še v tem mesecu. Tedaj je današnja številka „Mira“ zadnja, ki pride Slovencem v roke še pred volitvijo volilnih mož. Prosimo toraj že danes vse č. g. rodoljube po deželi, naj nam brez zamude naznanijo vsak iz svoje občine, kako so se ponesle volitve volilnih mož. To zvedeti je glavnemu volilnemu odboru v Celovcu zelo potrebno.
Ob enem prosimo vse č. g. rodoljube še enkrat, naj delajo na vso moč in naj skrbijo, da dobimo koroški Slovenci vsaj enega poslanca za državni zbor. Zdaj je čas, da se pokaže, kdo je pravi domoljub. Ako se zdaj ne ganemo in ne zmagamo, pozabljeni bomo Koroški Slovenci spet celih, dolgih šest let!
iz Celovške okolice. (Molimo za srečne volitve!) Slovenci, še ta mesec boste volili tiste može, kteri pojdejo potem volit poslance. Delajte vsak v svojem kraji, nagovarjajte naše može, da grej o vsi k volitvi in da ostanejo zvesti naši zastavi „za vero, domovino in cesarja!1' Pa tudi delo in trud nič ne izdd, kjer ni Božjega blagoslova ali žegna. Zato moramo tudi moliti za srečne volitve. Slavni Linški škof Rudigier so zaukazali pri zadnjih volitvah, da naj se moli po vseh farah cele škofije za srečne volitve. In res je katoliška, pravična stranka zmagala p o celi deželi. Delajmo tudi mi tako in prosimo Boga, naj bi razsvetlil može gospodarje, da bi prav spoznali, kako imenitne so volitve, in da bi izbrali za volilne može same zveste, poštene, katoliške korenjake. Tako molitev vam vsem živo priporočimo ; in če bo prišla iz pravega srca in dobrega namena, gotovo ne bo zastonj !
(Op. vred. Slišimo, da so neke gospe iz Gradca nagovorile tudi več naših pobožnih gospij, da mo-lijo v ta namen.)
Iz Kotmarevesi. (Krava za šolske zamude.) Nemški časniki so pripovedovali iz Ti-1'oljskega to-le: „Nekemu kmetu v občini Kirch-berg, v šolskem okraji Braunau, so rubili brejo kravo in jo po dražbi prodali za 21 gld. Kupil jo je nek konjederec , ker sosedov noben ni prišel k licitaciji. Ubogi kmetič je bil obsojen, 2 gld. kazni plačati za šolske zamude, pa ni plačal."
Nekaj tacega bi bili skorej tudi mi tukaj doživeli. Kmetica posestnica na Brdih je bila obsojena 5 gld. plačati zavoljo šolskih zamud. Ona Pa je odlašala. Prišli so in rubili jej junca, ki je bil cenjen na 40 gld. Vsem se je čudno zdelo, da
so junca v hlevu rubili, akoravno nobenega hišnega človeka ni bilo zraven; lehko bi bili koga poklicali, saj so blizo zraven na njivi orali. Na Tirolskem je šla krava za šolske zamude, na Brdih bi bil pa šel junec, ako ne bi bila kmetica plačala tistih 5 gld. —
Za gotovo sem to zvedel, da denar, ki se plačuje kot kazen šolskih zamud, ali za žganje, ali za živino, ne spada v občinsko kašo, ampak se odpošilja v Celovec. Kazninski denar za šolske zamude spada v deželni šolski zaklad, kazninski denar za žganje ali živino se pa odpošilja finančnej deželnej direkciji.
Iz šmarjete pri Velikovcu. (Prihodna volitev za državni zbor). Naša občina je velika ter ima sedem volilnih mož. Občina je vsa slovenska, le nekaj je tistih nemških liberalcev vmes, da kmete motijo in jih nagovarjajo za nemškutarijo. Tako so pri zadnji volitvi v deželni zbor le trije naših zvesti ostali Slovencem, štirje so pa smuknili v nemškoliberalni tabor. Tega ibi ne bilo treba, ko bi bili naši kmetje bolje podučeni in ko bi več prebirali slovenske časnike, posebno „Mir“. Taki, ki nič ne berejo, so res prave sirote. Kar se jim nalaže kak nemškutar, vse mu verjamejo, sami pa ne znajo razločiti prijatelja od sovražnika. Naj bi si vsaj tisti, ki prebirajo „Mir“, vzeli toliko srca in naj bi podučili svoje sosede, za kaj se gre pri volitvah! Rodoljubi iz Tinjan in Velikovca, obiskujte svoje sosede v Šmarješki občini in razložite jim, kako dobro jim hoče katoliška in slovenska stranka, potem gotovo ne bojo poslušali nemških liberalcev!
Iz Škocjana. (Gosp. fajmošter bolni. Volitve.) Naš priljubljeni gospod fajmošter so za smrt bolni. Veseli smo bili, ko so lani okrevali od plučnice, letos so se jim pa pljuča spet vnele. Bog daj, da bi še ozdraveli ! (Hvala Bogu, obrača se na bolje. Op. vred.)
Bližajo se nam volitve za državni zbor. Lani sta nam župan R. in učitelj Lesjak pobegnila pod nemškoliberalno zastavo, samo g. Krajnc je ostal Slovencem zvest. Kmetje, pridite letos v s i k volitvi, da nam g. Lesjak ne bo mogel štrene zmešati. Volimo g. Krajnca in še dva druga zanesljiva moža. Mi nočemo, da bi se nam posmehovali drugi Slovenci, kakor se je zgodilo lani. Brasali so nas : „ Ja, od kedaj ste pa vi Škocijanci postali Nemci, da volite na nemško stran?" Tudi dva volilna moža iz Možice sta jo tako zavozila, kakor naš župan in naš učitelj. V Doberli vesi pa notar Čebul Slovencem skazi vsako volitev. Slišal sem pa praviti, da je v S i n č i v e s i tak domoljub, da bo Čebulu „špraho zmešal". Ce bi kmetje prišli vsi k volitvi, lahko zmagajo tudi v Doberli vesi. Pa to je ravno žalostno, da se vsak izgovarja, da nema časa. V resnici pa jim ni za čas, bojijo se le zamere. Ko bi ljudje vedeli, kako imenitna reč je volitev, gotovo bi ne gledali na malo ali na veliko zamero. V starih časih, ko so bile turške vojske, so tacega le malo obrajtali, kdor se je skril v les in se ni htel vojskovati zoper Turke. V naših časih imamo pa drugo vojsko, ne z mečem in sulico, ampak vojsko pri volitvah. Kdor je mož, se vojskuje za sebe in za svoje sosede pri volitvah. Kdor se pa izgovarja na vse sorte, da se le izogne volitvi, tak ne dela
možko. Zamera sim, zamora tje, za pravico se ni treba nič bati !
Iz Žihpolj. (K o g a i n kako h o m o voli 1 i ?) Y kratkem bomo volili poslanca za državni zbor na Dunaji. Koga bomo volili? Ali tistega Petra L a x a , o kterem smo slišali, da se je v deželnem zboru podpisal zoper našo slavno družbo sv. Mohora ? Ta družba ni storila še nikomur krivice , Slovencem pa je priskrbela že veliko lepili bukev. Kdor preganja tako koristno družbo, tak ne more biti naš poslanec. Mogoče je že, da Lax ni vedel, kaj podpiše, in da so ga le drugi zapeljali v to. Pa to je že žalostno za poslanca, če bi ne vedel, kaj dela in kaj podpiše. Kdor se spenja na tako visoko mesto, mora že imeti nekaj v glavi, da zna sam razsoditi, kaj je prav in kaj ni prav. Nemški kmet Peter Lax je, kakor slišimo, v drugih rečeh pošten človek, za poslanca pa ni, če ne zna s a m ločiti med dobrim in hudim. Za slovenskega poslanca pa že clo ni, ker ne pozna naših potreb, in ker za naše slovenske pritožbe nema ne posluha ne srca. Ubogajmo naše stare znance in resnične prijatelje , in volimo tako , kakor nam bojo svetovali oni ! Slišimo, da nam priporočajo takega poslanca, kterega hote, Slovenci, vsi veseli.
Iz jiodjunska doline. (Naš p r i h o d n i poslanec v državnem zbor n.) Naš poslanec na Dunaji je bil do zdaj nemški kmet Peter Lax iz Eeichenau-a tam na solnograjski meji. Nam Podjuncem se ni prikazal še nikoli, pa tudi slišali še nismo nič, da bi bil za nas kaj govoril ali storil. Saj mi ga tudi volili nismo, le Celovški in Tržki nemški liberalci urinili so ga nam. Letos se bo zasukalo pa nekaj drugače. Prav veseli nas, kar smo slišali, da so nam gospodi rodoljubi izbrali in v volitev priporočili zelo imenitnega in veljavnega gospoda. Tisti visoki gospodje Slove n c e m p r i j a z e n in pravičen, zraven tega pa ima še tako veljavno besedo, da nam lahko pomaga v marsikteri reči. Križev in težav imamo pa zadosti, in nadjamo se za gotovo, če izvolimo za poslanca tega visokega gospoda, da bo tem rajši poslušal naše pritožbe. Nemški liberalci in njihovi pomočniki med Slovenci bojo se ve da nasproti delali in nam spet silili tistega Laxa. Pa kaj nam more Lax pomagati? Prvič on ni nobena veljavna oseba ; drugič se ne zmeni za pritožbe Slovencev, ker je Nemec in vleče le z nemškimi liberalci; tretjič pa je njegova liberalna stranka na Dunaji prišla ob vso moč in veljavo, tako da nam še pomagati ne more, ko bi prav hotel in znal. Mi vsi želimo, naj bi se zidala železnica iz Mostiča v Velikovec, od tam pa v Kaplo in skoz Jezerski Vrh na Kranjsko. Ali jo nam bo morda pridobil g. Lax? Stokrat prej jo nam bo pridobil tisti gospod, kterega mislimo mi voliti! Pa tudi zavolj šol imamo veliko pritožb, kterih pa g. Lax noče slišati; on je za osemletno, liberalno šolo. Še družba sv. Mohora mu je napoti. Rodoljubi, na noge ! Delajte na to, da Lax v Velikovcu ne dobi niti enega glasu !
Od Krke. (Volitev.) Več ko je nemških šol, menj so ljudje podučeni v takih rečeh, ki so jim najbolje potrebne. Nemški liberalci pravijo: „Le nemško se učite, pa boste tako modri, kakor
smo mi.“ V Celovški okolici pa imamo same nemške šole, pa’ ljudje v političnih rečeh še toliko niso podučeni, kakor najbolj pozabljeni gorjanci. Ce je pri nas kaka volitev, pride jih komaj kakih pet ali šest. Ti potegnejo z liberalnim županom, kateri pa sam ne vé, zakaj je „liberalen“ in kaj pomenja ta beseda. V G r a b š t a n j i, v Šmihel u , v Ti menici, v Trdnjivesi, v Ž r e 1 c u , povsod imamo take ^liberalne'1 župane, kateri prav nič ne vejo, kaj je slovenskemu ljudstvu v korist ali v škodo. Oni volijo tako, kakor pride povelje iz liberalnega tabora v Celovcu, in volili bil še B i z m a r k a , ko bi jim Celovčani tako ukazali. Kmetje pa žal ! premalo berejo, zato pa tudi nič ne vejo. Nemških časnikov ne zasto-pijo ukljub vsem nemškim šolam, „Mira“ pa brati ne znajo, ali pa nočejo, ker jih nemškutarji tako učijo, da nikar ! Tako jim mine dan in mine noč, pa sami ne vejo, pri čem da so.
Iz Borovelj. (Borovci, ali hote res kljubovali sedajnim m i n i s t r o m?) Dragi sosedi, če ubogamo naše liberalne velikaše, to ne bo prav za nas. Oni hočejo voliti za poslanca g. Wranna iz Vrbe. To je pa eden izmed tistih poslancev, ki ministrom zmirom kljubujejo in jim mečejo polena pod noge. Mi Borovci pa bi bili grdo nehvaležni, če bi nasprotovali sedajni vladi, k a t e r a n a m j e storila toliko dobrega. Sedajni ministri so nam dali preskušal-nico za puške (Probiranstalt). Naše puške so še le zdaj prav obrajtane, odkar ljudje vejo, da so vse p r e s k u š e n e. Tudi nam je vlada priskrbela puškarsko šolo. Zelo dobra je tudi nova postava o zadrugah, ki smo jo dobili pod sedajno vlado. Res, s samimi dobrotami nas obsipa sedajna vlada, kterej naši liberalci toliko nasprotujejo. Preveč pa ne smemo dražiti ministrov, če bojo ministri videli, da volijo Borovci zmirom le takega poslanca, kateri cesarski vladi kljubuje pri vsaki priložnosti, potem se znajo enkrat tega naveličati in dati nam tako zaušnico, da jo bomo čutili svoje žive dni. Enkrat se je že govorilo, da hoče vlada upeljati puškarijo tudi v Kropi in Kamni-gorici. Do zdaj tega še ni storila ; če pa ministre le preveč razdražimo, ali se ni bati, da nam bojo nazadnje vender le povrnili hudo s hudim ? Ali nas bo potem rešil g. K a s t n e r ? Zato vas svarim, ljubi sosedi, ne ubogajmo liberalcev! Izvolimo štiri take volilne može, da ne bojo glasovali za Wranna ! Saj lahko zmagamo, če hočemo.
Iz Podkloštra. (Kako bomo pa volili.) Prišel je imenitni čas volitve, in ponujajo se nam spet tisti nesrečni nemškutarji in liberalci za volilne može, kteri so nam . pregnali ljubo slovenščino, našo materno besedo, iz naših šol. Pač žalostno je to, da otroci še katekizma ne znajo brati po slovensko, tako da se ne morejo učiti krščanskega nauka. Naš č. gospod fajmošter so se že pritožili zoper to, ravno tako g. fajmošter na Vratih ; pa vse je bilo bob ob steno. Na Vratih je nemški šulferajn vzel šolo v svojo oblast, čeravno je dal za šolo le 2800 gld., posestniki sami pa morajo doplačati še 7 do 8000. Pa teh 8000 gld. ni nič v rajtengi, samo šulferajnski denar je tako žlahten, da domači posestniki nemajo nič več besede pri šoli. Zavezali so se bojda, da bo šola na večne čase nemška, in še le potem so dobili tiste
nesrečne groše od šulferajna. Tudi nam v Pod-kloštru se zna zgoditi kaj tacega, če bomo poslušali nemške liberalce. Ljubi sosedi, ubogajte me, ne volite več liberalcev; to je bil začetek vse nesreče po vseh deželah, ko so ljudje začeli odpadati od vere in od svojega rodu. O s t a-n im o zvesti katoliški veri in rodu slovenskemu pa svitlemu cesarju; ne volimo liberalcev, ampak krščanske slovenske može ! Bog daj srečo !
Iz gornjega Roža. (Mi stojimo trdno za slovensko bandero!) Kakor druga leta, tako bo tudi letos velika občina Rožeška zvesto stala na slovenski strani pri volitvi za državni zbor. Tipamo tudi, da bo ravno tako storila sosedna Vrbska občina. Dragi sosedi, se ve da med vami stanuje nasprotni kandidat Wrann. Pa to vas ne sme motiti. On se je odpovedal nam Slovencem in vleče z nemškimi liberalci, kateri niso naši prijatelji, če je tako zaljubljen v Nemce, naj ga p a N e m c i v o 1 ij o ! Mi moramo pa voliti takega poslanca, ki bo v državnem zboru odkrival rane naših slovenskih kmetov.
Iz spodnjega Roža. (Volitve so tukaj!) Ljubi Rožani, pri lanskih volitvah smo častno zmagali po vseh občinah našega okraja razun samih Borovelj. Ali bomo mar letos opešali? Nikar! Rodoljubi v Š m a r j e t i, v S e 1 a h, v G1 i n j a h,
v	K a p 1 i in P 1 a j b e r ž i, v Š t. J a n ž u in v Svečah, pokažite zdaj, da ste res vredni tistega zaupanja, s kterim gleda naše ljudstvo na vas! Pa tudi vi Borovčiči, ne zatajujte zmirom svoje slovenske krvi, ne delajte se Nemcev, ko ste vender Slovenci, in volite z nami, da bo cela dolina ene misli in enega srca! Pl aj-b e r ž a n i, pridite v polnem številu k volitvi. Če
vi	ne pridete, zna se obrniti narobe ! Svečani in Bistričani, ne plašite se in ne bojte se voliti po svoji vesti. Za p r a v i c o se ni treba nič bati!
Iz Podravelj. (Kako bomo volili?) Nedavno sem bil po opravkih v Celovcu, in neki gospod mi je rekel, da bojo letos pri volitvah nemškim liberalcem porezali porotnice, da ne bojo več tako visoko letali, kakor do zdaj. „Prav bi bilo!“ sem si mislil. Radoveden pa sem, kakošna bo volitev v Beljaku. V tem volilnem okraju je več Slovencev, kakor Nemcev, pa vender je bil do zdaj še vsakokrat voljen nemški liberalec. Od kodi pa to pride? Od todi, ker so med Slovenci nekteri take muhe, da plešejo kakor veše okoli ognja. Zdaj se nad ognjem posmodi eden, zdaj drugi, pa vender tiščijo še zmirom v ogenj. Tudi so nekteri še premalo podučeni v političnih rečeh. Nič ne vejo, kaj je Slovencem koristno ali potrebno, ampak le to vejo in spoznajo za dobro, kar jim nemški liberalci natrobijo na ušesa. Mi kmetje ne bi bili pametni, ko bi tekali za našimi koroškimi liberalci. Saj za kmečke potrebe zmenijo se oni prav malo. Ko je slovenski poslanec č. g. Einšpieler v deželnem zboru predlagal, naj bi se možje posvetovali , kako bi se dalo pomagati kmetu, ali ni bil čas, da bi se bili vsi naši deželni poslanci iz kmečkih občin potegnili za to? Oni pa tega niso storili ; rajši so se zamerili k meto m , kakor pa liberalnim gospodom.
Iz Vrat. (Samomor. — Volitve.) Nek mladi, nemški delavec v fabriki na Vratah, rojen v Kokovski fari, obesil se je 11. aprila. Bil je hud žganjar. Še prej ta dan je rekel tovaršu: „Tako dolgo bom pil, da bom zapil zadnji krajcar, potem se bom pa obesil.“ Tako je tudi storil. Ker se je tedaj umoril s trdnim namenom, zato se mu je moral odreči tudi cerkveni pogreb. O žalostni dušni stan pijanca ! Kako dolgo bo še ta satanska pijača smrdljivega žganja razsajala po naši lepi koroški deželi ?
Da se ljudstvo tako pogrezuje v nesrečo in revščino, da živijo ljudje le še za svoje strasti in za meseno poželjivost, tega so mnogo, če ne največ krivi liberalci, kteri ljudem zmirom prerokujejo, „da nobena reč nič ni greh, da so neumni, če duhovnikom kaj verjamejo itd.“ če hočemo, da bi se kedaj obrnilo na bolje, ne smemo voliti liberalcev, ampak poštene, krščanske može za poslance v občinske, deželne in državne zbore. Ti bojo delali na to, da se povrne v deželo stara poštenost, stara čednost, stara pravičnost, treznost in ljubezen d o b 1 i ž-njega. Zilani, prevdarite vender te besede, pomislite , kam pridemo, če zgine vera iz sveta, in ravnajte se po tem pri volitvah, ki jih imamo ta mesec!
iz Bekštanja. (Liberalca nikar ne v o-limo!) Po celi deželi gre le en glas : da ni hujšega bremena za kmeta, kakor je osemletna šola. Otroci, ki jih živo potrebujemo doma pri delu, posedajo po šolah in se vadijo lenobe. Če pa otrok izostane kak dan iz šole, nakladajo nam kazni v denarjih ! Kaj posebnega se otrok v zadnjih letih ne nauči; saj sliši zmirom le to, kar je slišal že v prejšnih letih. Čemu pa je potem dobra osemletna šola? Toliko nam pomaga, da so šolske izbe vse pretesne, da moramo zidati zmirom nove šolo in da moramo rediti zmirom več učiteljev ! Kdo pa nam je naložil to hudo breme? Liberalci. Ali bomo mar liberalca volili za poslanca? O, le tega nikar ! Kdo pa je to naredil, da moramo za vsako majhno reč leteti k n o t a r j u ? L i b e r a 1 c i. Kdo je naredil, da se sme ženiti vsak berač, in da pridejo potem otroci soseski na žlico ? L i-b e r a 1 c i. Kdo je naredil tisto nesrečno d o m o-vinsko postavo, da mora občina dostikrat skrbeti za ljudi, ki jih še nikoli videli ni; da ljudje v mladih letih delajo po mestih in tam zapravljajo svoj zaslužek, na starost pa, ko niso več za delo, se privlečejo v svojo sosesko, da jih mora ta rediti ; — kdo je naredil to postavo ? Liberalci. Kdo je naredil, da se smejo kmetije prodajati zavolj malega dolga ? Liberalci. Kdo je kmetu pravico dal, da sme kos za kosom od hiše in kmetije stran prodajati, in tako sebe in svojo družino spraviti na beraško palico? Liberalci. Cele bukve bi se lahko spisale o tem, koliko nesreče so prinesle liberal n e postave na človeški rod. In vi hočete še zmirom liberalce voliti za poslance ? Gorje človeku, ako ga Bog udari s tako slepoto, da rije sam v svojo nesrečo !
Od Klopinjskega jezera. (Slovenci, glejte, da vas ne premotijo z zvijačo!) Kakošna zvijača pa je to ? To vam bom precej povedal. Liberalci so nas že večkrat s tem vjeli, da so pred volitvijo govorili po gostilnah: „Mi se nič ne zme-
nimo za volitve. Nam je vse eno, naj volijo kogar hočejo.“ Slovenci so jim verjeli in res mislili, da liberalcev ne bo, in da bo zmaga prav lahka. Zato je prišlo le malo naših k volitvi. Pa kako se začudijo, ko vidijo v volilni sobi vse črno liberalcev. Če jih tedaj slišite tako govoriti, da jim nič ni za volitev, nikar jim ne verjemite! Ne eden iz njih ne bo ostal doma, vsi bojo prišli. Tudi vi morate tako storiti, sicer ne opravite nič !
Kaj dela politika.
Najbolj imenitna reč so zdaj volitve, za ktere se pripravljajo po deželah našega cesarja. Začele se bojo 27. maja, dne 13. junija bojo pa že dokončane po vseh deželah. Dunajski viši škof in kardinal, pa škofa Linški in Št. Politski poslali so pastirski list na svoje vernike, da se je bral po cerkvah namesto pridige. V tem listu jih opominjajo, naj grejo posestniki vsi k volitvi in naj dobro volijo. Ta opomin velja tudi za nas Korošce; glejmo tedaj, da stori vsak svojo dolžnost! — Iz vseh dežel se sliši, da zmaguje pravična reč, da ljudje zapuščajo liberalce, in da bojo ti zgubili veliko poslancev. To bo dobro za verne katoličane, pa tudi za Slovence.
Še zmirom se ne vé, ali se bo poravnal prepir med Kusom in Angležem, ali bo prišlo do vojske. Vsaki dan pridejo druge novice, da nobeden ne vé, kaj bi verjel.
Gospodarske stvari.
Uravnanje Žile.
(Dopis od Žile.)
Silno težko breme tlači naše kmete. To breme so plačila, ki jih plačujemo že skozi devet let, da se uravna Žila. Kdo bi bil poprej mislil, da bo to uravnanje požrlo toliko denarjev, in da se bo obneslo tako slabo ! Grozna so plačila, veliko kmetov je obubožalo, drugi so prišli celò na kant. Da bi pa to drago delo kaj pomagalo, za to imamo le malo upanja. Bojimo se, da Ibo Žila naše senožeti in polja zalivala ravno tako, ko poprej ; da povodnji ne bojo nehale; da se ne bo posušilo močvirje.
Od začetka so gospodje pri komisijah vselej trdili, da se bo reguliranje začelo spodej, kjer se Žila zliva v Dravo. Kes so naredili neke stavbe do mosta na Bruci. Pa tote stavbe so bile tako slabo narejene, da jih je pobrala prva povodenj, ki je za tem prišla. 20.000 gl. je splavalo po Žili.
Zdaj so se na enkrat premislili in rekli so: „Ne od spodej, ampak od zgorej moramo začeti !“ Tako so tedaj začeli delati v zgornji dolini. Pa 1. 1882 jim je voda razdrla tudi te stavbe. Vender pa se je to spet popravilo, in delali so naprej, tako da je struga v zgornji (nemški) dolini zdaj res uravnana. Pri nas na spodnjem (slovenskem) koncu pa je uravnan le kratek kos Žile. Na tako imenovanih senožetih „Blav“ kjer dela Žila veče ovinke, skopali so drugo, bolj ravno strugo. Struga je dodelana, pa veliko lepih senožet je za vselej ukončanih. Postavili so jez pri potoku na Čajni,
in druzega pri potoku na Bistrici. Naši kraji pa so še zdaj v veliki nevarnosti, morda še bolj, ko poprej. Žila, odkar je zgorej uravnana, se odteka še hitreje, jemlje ves prod s seboj in ga nanaša v spodnje ravnine. S tem prodom se bo sčasoma vsa spodnja struga zasula in voda bo zalila bližnje senožeti in njive.
Podam vam tudi nektere številke, da vidijo dragi bralci „Mira“ koliko smo plačevali vsako leto od 1. 1876 do 1. 1885. Kotiče vsako leto 195 gld., Muta 67 gld., Virmlje 232, Dole 538, Kne-ževo 272, Rise 694, Cirkno 479, Bajdek 173, Vratna vee 599, Guggenberg 19, Dropolje 403, Mičiče 62, Modrinjaves 440, črešnje 607, Čače 564, Bistrica 1693, Drevlje 39, Strajaves 169 gld.
Posledni imenovani peteri kraji so do leta 1880 plačali 16,000 gld. Tukaj pa še niso naštete občine Št. Štefan, Blače, Borlje in Brdo, ker mi ni znano, koliko plačujejo na leto. Nemci v zgornji dolini plačujejo najmenj, pa imajo Žilo že uravnano. Slovenci plačujemo največ, pa pri nas se je storilo še prav malo. Se vé, Nemci imajo svoje zastopnike v deželnem in državnem zboru, Slovenci pa ne. Zilski Slovenci volijo zmirom Nemca in liberalca za poslanca, zato so pa tudi zaostali v vseh rečeh. Tak nemškoliberalni poslanec obeta pred volitvijo vse mogoče in nemogoče reči; ko je pa voljen, se ne zmeni dalje za „vin-dišarje“. Skrbite Zilani, da dobite pravega zastopnika v Celovcu in na Dunaji, potem bo šlo vse bolje. Zilani, kdaj se vam bojo odprle oči?
Smešničar.
Neki kmet je prišel na petek v gostilnico in je našel tam družbo mladih gospodičev, ki so vsi meso jedli. Kmet reče krčmarju : „Meni prinesite pa kaj postnega.4' Na tose spustijo liberalci v smeh. Kmet pa jim reče: „Vi se čudite, da jes ne jém mesa; jes se pa le vam čudim, da ne jeste — s e n a !"
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Da bi liberalce bolj ogreli za volilno agitacijo, začeli so Koroški liberalni listi udrihati zopet po duhovščini. Nedavno so razglasili laž, da se pri sv. očetu papežu za denar vse dobi, in da je ogerski Jud Popper plačal papežu 200.000 gld., da je dobil dovoljenje, da se sme oženiti z neko francozko grofinjo. To je pa vse izmišljeno. Popper ni dobil dovoljenja, denarja pa še ponujal ni. — Povedali smo nedavno v „Miru“, da se je v Krški dolini obesil hlapec Oelschnitz. Zdaj pa čujte, kaj je ta človek pravil nekaj dni pred svojo smrtjo : „Pred dvema letoma4', je rekel, „smo šli trije mimo starega križa. Iz prevzetnosti smo križ podrli in se norčevali iz njega: Od tega časa nisem imel več sreče. Prodali so mi vse in služiti moram za hlapca. Pri tem me je pa še vest strašno pekla. Pa mojima tovaršema se je godila ravno taka : eden je znorel, drugi je pa vzel mišnice, da se je zastrupil. To me je storilo še bolj nemirnega". Tako je pravil mož svoji ženi, in
nekaj dni pozneje se je obesil. — Zavolj železnice v Rožno dolino je bilo nedavno posvetovanje v Celovcu. Vlada ni za to, da bi šla železnica na Bistrico in pravi, da se lahko napelje tudi po Lju-belski dolini. Zdaj bojo še enkrat merili. — Deželna vlada je ukazala vsem občinam na Koroškem, naj ojstro gledajo na to, da se ne bo žganje pilo po privatnih hišah. — Znani Werndl iz Steyju je obljubil, da bo priskrbel električno luč za raztavo v Celovcu. — Blizo Judenburga na zgornjem Štajerskem se je obesil čevljar France Jagon iz Prevalj.
—	V Zakamnu pri Celovcu se je neka sleparica ljudem kazala kakor svetnica. V sami srajci je ležala v postelji in zraven postelje so gorele sveče. Delila je ljudem, odpustke do 25 let in jim prerokovala vse sorte neumnosti. Na mizi je bil pa talir nastavljen, da bi ljudje krajcarje metali na njega. Ljudje pa niso nič dajali, zato je „svetnica“ svojo sleparijo sama opustila. Največ so jo hodili gledat iz Celovca, Slovenci se niso dosti zmenili za njo. Zdaj so jo pa drugam odpeljali, pa ne angelji verbi, ampak žandarji. — Leta 1883 bilo je na Koroškem rojenih 10.896 otrok , med njimi 5904 zakonskih in 4992 nezakonskiu. Največ nezakonskih otrok je v Št. Vidskem okraji. Ta okraj je pa tudi najbolj „liberalen“. — Celovški mesarji so sklenili, da bojo ob nedeljah in praznikih mesnice odprte samo do desetih dopoldne. Tako je prav! — Potres je bil 1. maja v Pliberku. Veliko huje pa se je zemlja stresla tisti čas na Štajerskem. Tam so v nekterih krajih popokali zidovi in v Kindbergu je ubilo neko žensko.
Na Kranjskem. Kranjski poslanci so bili pri gospodih ministrih in prosili za dolenjsko železnico. Ministri niso nasprotni, bojijo se samo velikih stroškov. Zidala se pa bo, to se zdaj že vidi.
—	Jurčičevih izbranih spisov je prišel na svitlo 4. zvezek v prav čedni obliki. .Obsega povesti : „Tihotapec“, „Rojinje“, ,.Klošterski žolnir“, „Dva brata41. Zvezek velja 70 kr. V našem jeziku nobeden ni pisal lepših povesti, kakor Jurčič. •— V Dolenji vasi pri Ribnici je pogorelo 39 poslopij.
—	Matica slovenska izvolila si je g. dr. Poklukarja^ za svojega predsednika. — Nesreča preganja vas Št. Martin pri Cerkljah. Lani jim je toča vse pobila, letos dne 16. aprila je prišel pa ogenj. 13 gospodarjem je vse pogorelo. Bog pomagaj in dobri ljudje!
Na Štajerskem. Podobo Lurške Matere Božje so postavili pri sv. Magdaleni v Mariboru. V kratkem pa se bo v Mariboru začela zidati nova cerkvica v čast Materi Božji. -— Za nemški šul-ferajn hočejo zdaj pobirati tudi v Poličanah. Naj bi nabirali rajši za domače revno otroke, saj vevnih otrok imamo sami zadosti. — Silno veliko Premoga zasledili so okoli Šoštanja. — Tudi Štajerci tožijo, da jim delajo zajci veliko škode. Obglodajo vse sadno drevesca, pomoči pa ni skoraj jiobene, ker kmet ne sme zajcev ne streljati ne loviti. — Y Dobrnskih toplicah bojo zidali hišo za bolne duhovnike.
Na Primorskem. Pevsko družtvo snujejo v Rojanu pri Trstu. — Hudo burjo imeli so nedavno v Trstu. Neko žensko je vzdignila in vrgla v morje. Delavci so žensko rešili.
Druge avstrijske deželo. V Donavi se je prekucnil čoln, v kterem se je vozilo 14 ljudi.
9 so jih rešili, 5 jih je pa utonilo. — Na Oger-skem imajo povodenj. Štiri občine v ravnini so vse pod vodo. — V Segedinu je pogorelo veliko novo gledališče. — Huda vojska zoper žganje začela se je v Bosni. Kdor se upijani, plača 50 gold. kazni ali pa mora za deset dni v ječo. Kar pijanci na „kredo“ izpijejo, za to jih krčmar še tožiti ne sme. Špirit se pa sploh ne sme več prodajati za pijačo. Na to vižo bojo pa res zatrli žganjarstvo.
Tuje dežele. Kolera se je spet prikazala v Egiptu. — Gospod pravosodni minister je ukazal, da se morajo izdelki iz kaznilnic prodajati po tistej ceni, kakor se dobijo pri rokodelcih. S tem bi bilo pomagano rokodelcem, ki so zmirom tožili, da jim kaznilnice jemljejo zaslužek. Težko je pa verjeti, da se bo ta ukaz spolnoval v resnici. Blago iz kaznilnic je navadno bolj slabo in površno ; bilo pa je dober kup in le zato je šlo v denar, če bojo pa res kaznilnice terjale tisto ceno, kakor drugi rokodelci, potem ne bojo nič prodale.
Drobtine e. Prodaja ženske —-ciganke vršila se je nedavno v Novemmestu. Rodovino Brajdič zadela je osoda, da ji je vzela gosposka dva cigana k vojakom. Enega k dragoncem, druzega, kteri je bil povod prodaje, pa h Kimovcem. Zadnji bil je oženjen, se ve, da po cigansko ; izročil je tedaj svojo ženko drugemu svojemu tovaršu ciganu s tem pogojem, da mu da 13gld. 32 kr. za njo, ter le za toliko časa, da se zopet vrne od vojakov. Ako bi so primerilo, da nastane kaj rodovine v tem času, imela bodeta potem vsaki polovico skrbeti, a prvi tudi še svojo ženo nazaj. Mnogo je bilo mešstarije pri tem, vpitja in smeha, objemanja in ploskanja med cigani. Bili so prav Židane voljo, kajti imeli so že do grla dovei] „rakije“ v sebi. To pa je trpelo skoro ves popoldan, tako da so morali naposled žandarji tri cigane peljati iz mesta. Žalostno, a vender-le res. Tako poročajo ,,Dolenjske Novice44.
*	Velika n sk sod. Na Nižjeavstrijanskem v Klosterneuburgu pri Dunaj! je jako velik sod. Drži 999 veder, in ako bi se mogel čisto napolniti , bi držal ravno 1000 veder vina. Seveda ni nikdar popolnoma poln, ker bi bila škoda grozna, ako bi se toliko vina skupaj pokvarilo. Ta velikanski sod stoji v nekej velikej kleti tamošnjega nekdaj starega kloštra. Vidi se lahko le o trganji grozdja, in 15. dan nov. vsakega leta t. j. na dan sv. Leopolda, ko tjekaj velko ljudstva na božjo pot zahaja. Vsakdo se more te dni iz tega soda nekoliko navžiti. Sodje tudi tako napravljen, da ima na jednej strani stopnice, da se zamore do vrha priti in tam se mlado ljudstvo na drugo stran doli spušča; dela jim to veliko veselje in kratek čas.
*	Ne kvartaj! „Z igro še nobeden obogatel ni41, je stara resnica; mnogo nevednih igralcev, posebno pa kmetov, izgubilo je v igri vse. Posebno pa odsvetujemo najtoplejše, naj se kmet ne podaja v igro z izurjenimi igralci po mestih, kateri so med seboj pogovorjeni in navadno do čistega slečejo kmeta, ki se jim pridruži.
Duhovniške spremembe v Krški škofiji.
Y Spitalu so umrli S. g. Franc J a u e r e g g e r, bivši župnik na Muti, stari 75 let. E. i. p.
Podpisani priporočuje se p. n. občinstvu, posebno prečastiti duhovščini, za izdelovanje slik, podob , oltarjev, prižnic, križevih potov itd. iz lesa. iz kamna in iz pravega angležkega Portland-mar mor-cementa. Vse cerkvene dela in prenov-Ijenja spadajoča v mojo stroko izdelujem trdno in po naj nižji ceni.
Fr. Ozbič,
cementni tehnik, podobar in pozlatar šolske ulice št. 17. v Celovcu.
Za darila
se posebno priporočajo moji vsakovrstni
šivalni stroji,
ki se lahko plačajo tudi na
mesečne obroke.
Dober stojim za to, da je blago pošteno. Kdor precej plača, dobi stroj ceneje.
Cenike pošljem zastonj,
Tudi se take mašine pri meni popravljajo.
1# tio jam se dà hiša št. 10 v Slovenjem Plaj-¥ llctjulll perzi, l'/a oral travnika, z gostilnico, kramarijo in tabačno trafiko. Hiša stoji blizo farne cerkve.
Franc Rudholzer, SLI t“„°ZS
Leonove bukvarne, prodaja in popravlja vsake sorte zlate in srebrne žepne ure, drage ali dober kup, kakor kdo želi; potem ure na stene v izbah in za kuhinje. Zaloga je zmirom velika, da si vsak izbere , kar mu dopade. — Ure se popravljajo po ceni iu dobro.
OhriflQlfi fainilf ki je že 17 let služil za UUl/liiOi\l IctJSfili, tajnika po različnih soseskah, zmožen nemškega in slovenskega jezika, z dobrimi spričali, želi spet stopiti v tako službo. Ime se izve pri vredništvu „Mira“.
M oh Alio da se ogenj podpiha, kakoršne po-IIICUUWC, trebujejo kovači in ključarji, izdeluje najboljše in najcenejše
Matija Zupan
v Kropi na Gorenjskem (Kropp, Oberkrain). On lahko pokaže mnogo spričeval in pohvalnih pisem. Cenike pošilja zastonj.
Praktikanta iz do^re hi§e’ j® dovršil
F I atlllilalllct trgovinske ali vsaj spodnje srednje šole ter je slovenščine in nemščine zmožen, sprejme takoj slovenska trgovska hiša v Trstu. Ponudbe pod G. G. št. 3 poste restante v Trstu.
Luskine na glavi LlSltlS:
luje iu prodaja brivec Franc Krušič v Celovcu tik Beljaških vrat blizo cerkve sv. Duha. Flašica velja 50 kr. Pošlje se tudi po pošti, če si jo kdo naroči.
Loterijske srečke
od 2. maja.
Gradec	44	12	89	20	87
Dunaj	64	21	25	3	18
Tržna cena v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica		5	40	6	75
rž		4	65	5	85
ječmen		4	60	5	75
oves		3	—	3	75
hejda		3	80	4	75
turšica ......	4	—	5	—
pšeno		—	—	—	—
proso	.....	—	—	—			
grah		—	—	—	—
leča									
fižol									
krompir		1	35	1	70
			na kilo	
			gld.	kr.
goveje meso				-	58
telečje meso				-	66
svinjsko meso ....				65
koštrunovo				—	44
maslo			—	98
puter				—	94
prekajen Špeh				—	82
frišen Špeh				—	66
mast				—	74
100 kil sena				2	30
100 kil slame	....			1	30
100 kil deteljnega semena			45	—
Žitne cene so se vender nekaj zboljšale. Še bolj pa bi poskočile, ko bi prišlo res do vojske med Kusi in Angleži, ker bi šlo veliko naših pridelkov na Kusko.
V tretjič pridejo na dražbo:
15.	maja. Hišna oprava Wilhelma Hellersberga v Celovcu, cenjena 2469 gld., pri deželni sodniji v Celovcu;
16.	maja. Pošerjeva bajta v nemškem Bleibergu, cenjena 800 gld., pri okrajni sodniji v Beljaku;
21. maja. Vinko Olazkovo posestvo v Staremdvoru, cenjeno 4824 gld., pri okr. sod. v Staremdvoru.
23. maja. Kmetija Pirbauer v Gutschen, občina. Manns-berg, cenjena 3235 gld., pri okr. sod. v Staremdvoru.
30. maja. Wurzerjeva kmetija v Borjah (Worriack), cenjena 8328 gld., pri okr. sodniji v Staremdvoru.
Izdajatelj in urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.