Praktična uporaba dr. Houdek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za Ijudske šole. (Dalje.) III. Berilo. 106. Toplota: Vdrto zrcalo. Ako držimo zrcalo proti solncu, vžgejo odbiti solnčni trakovi v. tako imenovanera gorišči užigalne klinčke ali kako drugo gorljivo reč. 108. Razširjanje toplote: Krogla z obročem. Segreta krogla ne gre skozi obroč. — Arendov aparat za razteznost. — Zavita proga iz papirja. 109. Toplomer: Toplomer s trojno lestvico. 110. Zrak: Sestavljen iz dušca, kisleca in ogljenčeve kisline. Meh. 111. Zračni tlak: Natega je na sredi širja steklena posoda s preoej dolgim koncem. Ako vtaknemo spodnji cevin konec v vodo ter izsrkavamo z ustmi na zgornjem konci zrak, napoJni se vsa natega z vodo. Ako zamašimo zgornjo odprtino s prstom, ne teče voda iz natege. ~ Priprosta ročna brizglja. Ako potegnemo bat iz brizglje, stopi voda v njo. — Zavita natega. Krajši nategin krak postavimo v vodo, pri daljšem pa izsrkujemo zrak. Voda teče potem sama skozi natego in sicer tako dolgo, dokler je odprtina daljšega kraka nižje, kot gladina vode. — Zavita natega kot vodomet. Spodnji konec daljšega kraka je zavit navzgor ter se konča v tanko predreno ost. 112. Tlakoiner: Tlakoraer. 113. Crasilna brizglja: Navadna sesaljka iz stekla. — Heronova buča iz steklaje steklena posoda, približno do polovice z vodo napolnjena. V grlu tiči neprodušno cev zasajoče blizu dna posode. Ako povišamo v posodi zračno napetost s tem, da piharao v posodo, priteče precej visok curek vode skozi cev. - Tlakovna sesaljka iz stekla. -- Vzorec gasilne brizgaljnice iz stekl a. 115. Kuhanje: Pri obravnavanji branja ,,Kuhanjea je priporočati, da se voda v papinem batu ali v kaki drugi mali posodi na špiritovi lampi do vrenja segreje in med tem razne stopnje kuhanja pojasnujejo. — Papinov bat z držajem. Pare potisnejo bat iz valja. — Treskave krogljice. — Majhen vzorec parnega stroja z nihajočim valjera. 117. Zrok: Glasbene vilice. — Deska s trerai sedli (dvema nepreraičnima in jednim premičnim) in z jedno struno. Cim krajša je struna, tim viši je ton. — Ustnična piščal. — Slušalo izpločevine. 119. Sretloba: Priprava za premocrtno širjenje svet1 o b e. — R a v n o z r c a 1 o za odboj svetlobe. -- Zrcali za večkratni odboj. Predmet, stoječ med zrcalorna, vidimo tem večkrat, eim ostrejši je kot, oklepan od zrcal. — Posrebrena otla krogla iz stekla. Rabimo jo kot izbočno zrcalo. — Vdrto zrcalo v okvirji daje povečane, navidezne slike, ako je predmet blizu zrcala. — Steklena priznia. Predmet, ki ga pogledamo skozi prizmo, vidimo na drugeni mestu in s pobarvanira robom. — Sestavljen drobnogled. Z dvema lečaraa in zrcalom. Obe leči, predmetnica in priočnica, ste leči zbiralki. Predmete polagamo na malo, prevrtano mizico in jih razsvetljujemo od spodaj z zrcalom. 120. Mavrica: Jednostaven aparat za loni svetlobnih trakov. — Steklena prizma. Ako prestrežemo s prizmo solnčne trakove, lomi in razkroji jih prizma tako, da vidimo na steni liso mavričnih barv (spektrum ali šar). 122. Magnetizem: Prirodni magnet. -- Magnetna palica iz najboljšega jekla. — Podkovast magnet s kotvico. — Pilovina. — Zelezne in jeklene palčice za magnetenje. — Odklonska igla ali odklonica. Ž njo lahko pokažemo, da se istoiraenski magnetni poli (konice) odbijajo, raznoimenski pa privlačijo. — Kompas. Rabimo ga, da določimo stran sveta s pomočjo kota, katerega oklepate igla in dotična svetovna mer. 123. Elektrika: Steklena palica, drgnena z amalgovanira usnjem, postane pozitivno elektricna. — Palčica iz ebonita ali trde gume, drgnena z volnino, postane negativno električna. — Kroglice od bezgovega stržena Elektrizovane palčice jih privlačivajo in zopet odbijajo. - Krogljici od bezgovega stržena na stojalu kot elektroskop. Kroglicara podelirao pozitivne elektrike, dotaknivši se jih z drgneno stekleno palčico, kroglici se razhajate. Ako približamo sedaj kroglicam drgneno ebonitovo palčico, padate zopet skupaj v dokaz, da se uničujete raznoimenski elektriki. Daniellov člen sestoji iz steklenega kozarca, v kojem stoji v razredčenej žvepleni kislini odprt cinkov valj. V cinkov valj postavljen je luknjičast prsten valj, napolnjen z nasičeno raztopino modre galice (bakrenega vitrijola), v katerej stoji odprt bakren valj. Fr. Slanc. (Dalje prih.)