t GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. CITATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno poskužnjo. TELEPHONE: OHelsea a—UMI' Entered m Seeood ct** Matier JSeptt-moer 21st, UK»3 mi ttoc 1'oet Offlee Al New York. N. Y^ un&x Act of Congress of March 3rd, 1878. ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK No. 269. — Stev. 269. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 19, 19 38—SOBOTA, 19. NOVEMBRA, 1938 - ------L--- J> Volumr XLVL — Letnik XLVL PRVO ZBOROVANJE CEHOSLOVASKEGA PARLAMENTA MINISTRSKI PREDSEDNK UPA, IT * * v , • 1 11 1 *1 1 v da bodo žrtve cehoslovaške 1 a i ii i načrti balkanskih držav ZA JAMČILE EVROPI TRAJEN MIR Syrovy je otvoril prvi parlament po razdelitvi države. — Syrovy je imel zelo previden govor. — Cehi zelo cenijo simpatije Jugoslavije in Romunske. — Zbornici je bil predložen načrt za avtonomijo Slovaške. — Nacijske uniforme v zbornici. PRAGA, Cehoslo vaška, 1 8. novembra. — Na prvem zasedanju cehoslo vaškega parlamenta po pri-cetku krize, ki je imela za posledico razdelitev Ceho-el o vaške, je imel ministrski predsednik Jan Syrovy govor, ki je bil zavit v zelo previdne besede, kot mora biti vse, kar se danes govori na Cehoslovaškem, ker bi drugače od njene vsemogočne sosede, Nemčije, takoj prišel protest. Značilno je, da Syrovy ni imenoval bivšega predsednika dr. Edv. Beneša. Zbornica je kazala veliko izpremembo. Možje, ki so skozi več let vodili politiko republike, so se- CIO JE ZAPRETIL! A. HITLER JE HENRY FORDU | ODPOKLICAL Z BOJKOTOM POSLANIKA ___ j Dogovori, ki jih je imel Dieckhoff se tako dolgo Homer Martin z razni-1 ne bo vrnil v Washing-mi Fordovimi uradni-; ton, dokler ne bo poki, niso imeli posebne-' slan ameriški poslanik ga uspeha. j nazaj v Berlin. PITTSBURGH, Pa., I8. iu)-|~BKRI.1N, Nemčija, IS. nov. vembra. — CIO, ki >e imenuje — Nemčija je svojega poslani-.>e«ljij Congress «>f Industrial ka v Združenih državah pok!i Organization, ho najbrže pro- cula domov. glasil bojkot proti Ford Motor Štiriindvajset ur nato, ko je Company. Le malo je namreč odpotoval na po/.iv državnega upanju, da bi sklenila Fordova department« ameriški posla-družba kolektivno pogodbo z nik Hugh R. Wilnon RUSIJA SE SKLICUJE NA SVOJO SILO "Rdeča zvezda" svari so- BALKANSKE DRŽAVE ŽELE OSTATI OB STRANI ANGLIJE IN FRANCIJE BEOGRAD, Jugoslavija, 18. novembra. — Kraljevi namestnik knez Pavle je nepričakovano odpo-vražnike sovjetske Ru-, to val v London. Od tega potovanja je odvisnih mno - sije. _ Kadar kdo krši političnih zadev. Knez Pavle, ki vlada za nedolet- rusko mejo za Rusijo nega 1 5 let starega kralja Petra, je pravi vladar June bo več meje. 'goslavije in je že tretji balkanski vladar, ki bo v kratkih presledkih obiskal Anglijo. MOSKVA, Rusija, 18. nov. — Ker je pričel kancler Hit- V začetku novembra je pri- j tudi z romunskim kraljem Ka ler prodirati proti jugovzho- šel v Anglijo grški kralj Jurij, Irolom. kakor tudi z mnogimi dni Evropi, preti Ukrajini ve- romunski kralj Karol s presto- angleškimi državniki, lika nevarnost, ker je Hitler v lonaslednikoin princem Miha svojem govoru spomladi rekel, eiom pa se ravno sedaj mudi v da bi Nemčija z osvojitvijo L"- Londonu. proti krajine postala gospodarsko j Zaradi tega javnost polaga United Automobile Workers u- Washingtonu, je dobil nemški;neodvisna država. Sovjetsko na potovanje kneza Pavleta vedeli v zatišju Izmed na^iiakiH noslanrev ie samo i*,ijo' *etndi njeI1 P°*lanik Ha;i> Heinrieh Dieek-j časopisje zelo ostro piše o Hko važnost, ker je šel v Lon-j zatišju, izmed nacljSKin poslancev je samo jHomer Martin pouovllo izjavil> hoff navodilo, naj takoj odpo-1Hitlerjevem razmahu proti don kmalu zatem, ko sta bila eden sedel na galeriji. Na poslanskih stolih pa so da se je posvetoval z nekate- tuje v Nemčijo. Ivzhodu ter pravi, da bo Rusi- na obisku v Angliji sedeli štirje nemški poslanci — socijalni demokra-riuii visokimi Fordovimi ura-' Ameriška vlada je poklicala li pod vodstvom Wenzela Jakscha. idniki' ki se hdJe striniajo * Wilsona domov, ker bi rada Četudi je bilo razglašeno komunistično delovanje na Cehoslovaškem kot prptipostavno, vendar njegovim predlogom. imela točna poročila o vsem, Vsi to se je izvedelo nocoj, kar se sedaj v Nemčiji dogaja, ko je ustaivotvorna konvencija dočim hoče Hitler izvedeti od ... „ „. . . v , j CIO zavrsevala svoje delo. Dieekhoffa, čemu je zaveze! je bila navzoča večina komunističnih poslancev, j ~0b ^ ko |e bilo odtlano to predsednik Roosevelt napram ker po nobeni postavni poti stranke ni mogoče raz- j poročilo, še ni bilo volitev, to- Nemčiji "tako nenavadno sta- pustiti, temveč jo je mogoče samo ovirati. jda zagotovo se ve, da bo za lišče". predsednika organizacije, ki Kakor znano, je predsednik Prvič V Zgodovini republike pa SO se pokazale na- bo delala veliko konkurenco ožigosal nemške oblasti zaradi Homer Martin se je skušal brez vednosti CIO in brez ve- cijske uniforme in sicer na vladnih sedežih. To so bile temno modre uniforme fašistov, slovaške pro-tižidovske Hlinkove garde z dvojnim križem. Te uniforme pa ni samo nosil voditelj Hlinkove garde, slovasfki poslanec Kari Sidor, temveč tudi slovaška ministra dr. Ferdinand Durcianski in Ma-tuš Cernak. Med drugim je rekel Syrovy: .dovi družbi. "Dvajset let je, odkar smo skušali Cehoslo vaško u-1 Ford Motor Company je stvariti državo kulturne svobode in pravice. Od e Cal., ze teden dni zaprt v lastno pest se je posvetoval s ^ Harryjem Bennettom, Fordo - ( ,JK . ^ je bil parkrat baje tudi v For- i ŠTEVILO AVTOMOBILOV SE BO PODVOJILO gTSlil ja, ako pride do kake vojne, kralj Jurij in romunski kralj ponesla vojno v sovražnikovo Karol. deželo z bombniki, ki bodo za- Tekom zadnjih tednov je bi-temnili sonce in to s tisočerimi i0 po balkanskih državah ne-tanki. navadno živahno politično de- Casopisje je pričelo svariti lovanje. 28. oktobra je grški Nemčijo pred sovjetsko voja- kralj Jurij konferiral s kne-sko silo ob 20. obletnici, ko je zom Pavletom na Bledu. Ta-nemško .vojaštvo odkorakalo iz koj nato je imel knez Pavle sovjetske Ukrajine. daljši razgovor z ministrskim Vsi ča.*qpiHi soglasno zatrju- predsednikom dr. Milanom jejo, kako strahovit sovražnik Stojadinovičem. Kmalu zatem Predno so se pričela ta di-plomatična potovanja, so bile po Beogradu razširjene govorice, da bo jugoslovanskim volitvam 11. decembra sledita splošna konferenca balkanskih držaiv in sicer na priporočilo kanclerja Hitlerja. Namen te konference bo poravnati v>e spore zaradi meje v balkanskih državah. Toda te govorp-ce niso bile nikdar potrjene. CLEVELAND, O., 18. nov. bi mogla biti sedaj, ko je močna, ako je že tedaj pregnala Nemce, ko je bila slaba. "Isti trenutek, ko se bodo fašisti drznili nas dotakniti, bo rdeča armada prekoračila mejo v sovražnikovo deželo," — pravi "Bdeča zvezda". "Naša obramba je napad. Niti eno u-ro ne bo rdeča armada obstala na meji. V trenutku, ko bo kak sovražnik skušal kršiti na- — Thomas H. McDonald, na šo mejo, tedaj za nas minejo čelnik urada za javne ceste, je njegove meje/* rekel daue> tukaj, da ho leta | "Pravda" proslavlja sovjet I960 na ameriških cest*h m' *ki patriotizem ter pravi, enkrat toliko avtomobilov kol jili je >e«laj. l>ru^i'K» pa«"- m? In> kazalo kot zgruditi več no vili NACLIEI ZMANJKUJE TAL BO SKUŠAL REŠITI SCHUSCHN1GGA IH'NAJ. Nemčija. IS. nov.— Nek vladni uradnik je rekel. da bivši avstrijski kancler dr. MilSKVA, Sovjetska unija, Kurt Setiuselmigg najbrže nov- — List "I*vestja*\ ki ** ° !-ploh ne bo prišel preči sodi-!** ur«dno glasilo sovjetske via-See. Do setlaj ni bilo še pie .,,ra.v!» da uacii' ^^ pripravljenega za kak proces vprizorili gonjo proti Židom, da e«liiiosti Sovjetske unije ni ino ifrx'f zdrobiti. * * Rdeča zve»la" tudi prina Ka dramatični |»opis namišlje nega ruskega zračnega napada na Nemčijo. V tej namišljeni sta se v Nišu sestala Stojadi-novič in bolgarski ministrski predsednik Jurij Kjosejvanov. Po sestanku v Nišu je knez Pavle potoval na Romunsko, kjer je imel dolge razgovore s kraljem Karolom. fz vsega tega je razvidno, da1 države balkanskega polotoka navzlic želji Nemčije, da bi i-mela proste roke na Balkanu in navzlic trgovskemu potow-nju nemškega gospodarskega M0R0-GIAFFERI BO ZAGOVARJAL GRYNSZPANA Morilca nemškega konzularnega uradnika bo zagovarjal eden najslavnejših francoskih odvetnikov. PARIZ, Francija, 18. nov. — 17-letnega Herschela Gryu- iszpana, ki je usmrtil tajniku nemškega konzulata Ernsta v. w . „ , Ratha, bo zagovarjal More - ministra \\ altera t nnka, na- Giafferi< ki velja M Mjbolj^. enkrat kažejo veliko zanima nje za atigleško-fraiieosko an-tauto. Kot znano, želi Nemčija popolnoma obvladati trgovino na Balkanu. Pred |K>tovanjeui knezai Pa\ -leta so nekateri politični opa-vojui se je Poljska pridružil'! ;zovalci bili mneuja, da Angli-nacijski Nemčiji v vojni proti ja in Francija tajno skušate razširiti svoj vpliv na Bolgar proti njemu. Govorice, da je bila že izbrana jtorota, so bil ker se zave« la jo, da so nacij-skeinu diktator>tvu ure štete. NOVI MADŽARSKI KABINETol» Jngosiavijo, w Berlin ga francoskega odvetnika. Leta 1ST-2 je GiafTeri branil iuorilea Laudruja, ki je bil n-smrtil enaj>t žensk. Landruje vi zločini so bili seveda pretežki. da bi mu mo^el Moro-Giaf-feri rešiti življenje. Nedvomno čaKa tudi (}rynszpana smrt po< 1 gi lot i no. Morro-Giafferi je star šest >kein in Romunskem ter ste pu- j deset let in je bil rojen v Pa- je sosetla držav o>i BUDIMPEŠTA, Madžarska, f rancosko posojilo Bol- 17. nov. - Ministrski predsed- ,111 ob,ls^ -ra,Ja zanikane. Proti" S,-iius<.hniggu |Tudi v Rusiji so se vršili po- nik Bela Imredv je regentu v Lon;,1°»u fuži tf,» politikom I Nemška ^ 1 ni proti Židom, kmalu na-Iflorth v ju pretlložil novi ime- ^ P"'11**" tega domnevanja, ti, da Grv ni bila niti sestavljena obtožni- j£romi ca in tudi se ni bil izpraševan. Je Pa padla dinastija Roma- nik svojega kabineta«. Imredj j Na vprašanje, kaj se bo zgo- povičev. _____i je prejšnji dan odstopil zaia- dilo s Schuschniggom, je via- . ~ 1 . 'di opozicije proti njegovi u zvesti državljani v svojih novih državah, toda naj ne pozabijo svojega pokol jen ja in jezika.** Poslanski zbornici je bil predložen načrt za avtonomijo Slovaške. Načrt je že v začetku letošnjega leta izdelal župnik Andrej Hlinka z drugimi vodilnimi člani slovaške ljudske stranke. Med drugim določa H lin kov načrt, da ostane Slovaška "avtonomni del cehoslovaške republike.** Rutenski minister Revay je predložil slični načrt za avtonomno Rutenijo ter predlagal, da se ime ICarpatsko Ukrajino. no zapustiti Nemčijo. Uradno ni bil naznanjen ni-kak povod, zakaj je bila opuščena namera sodnijskega postopanja, toda poučeni krogi pravijo, da je glede tega iv Berlinu posredoval italijanski poslanik. Ti krogi tudi pravijo, da je Mussolini sporočil v Berlin, da ne želi, da bi bilo pred sodiščem razpravljano o dr. Schuschniggovi politiki in o prejšnjih odnosa jih med Avstrijo in Italijo. ZIDOVKE IMAJO V NEMCIH NEOBIČAJNO PRAVICO Nepričakovano potovanje kneza Pavleta pa kaže, da je bilo to domnevanje napačne. Med drugim tudi Jugoslavija Nova vlada se bo več ali želi povečati svojo trgovino z manj približala osi Berlin - Anglija in je v Londonu že uypi Tvr w ,* „ Rim in bo tudi stopila v bolj prtfela poizvedovati, ako ne bi a J K I IZ'J! ^tel^ke odnošaje s Po!,- L za I o obstoječe trgovske po -Ako si Nemka odpravi otro- sko in Juyosla^ijo, ; ^ med jJu?oslav^ in lu. ka, io zadene huda kazen. Za t m ^ m "... v ' a. , . . i- t> I ghjo se razširiti. Židovke pa to ne velja. Bwr |Qy(0L IN MIHAEL STA OD-' Anglija Se j. že poslažUa te sen Zeitung poroča, da je sodišče oprosilo neko Židovko, ki je odpravila plod. Sodnik je rekel: — Žid je so naši sovražniki. Čimmanj jih je, tembolje za nas. — In je obtoženko o-prostil. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" POTOVALA V FRANCIJO 'priložnosti in je v Zagrebu u {stanovila angleško trgovsko LONDON, Anglija, 16. nov. zborni^. — Po tri dni trajajočem obi-l Toda trgovina bo najbrže le sku sta danes odpotovala v!postranski pomen razgovorov Francijo romunski kralj Karol; kneza Pavleta v Londonu. — in prestolonaslednik Michael, j Najbrže je v teku obsežen di-Na postajo sta ju spremila jplomatski manever, ki se tiče kralj Jurij in tajnik za vnanje vseh balkanskih držav. Prav zadeve, Halifax. 'gotovo se bo knes Pavle sestal rizu. Njegovi sta riši so bili Korzike. Od leta 1S19 do leta 1H2H je bil član francoskega parlamenta. Nemška vlada tkuša dokaza-nszpan ni sam odgovoren za svoje dejanje, ainpai: da ga je najelo " mednarodno židovstvo.** Roparjeva smola. IN DLAN AlFOLIS, Ind., 18. n«v. — Na gazolinsko postajo je prišel neki neznanec in zapoved al lastniku Williamu Dau-sehu, naj dvigne roke, kar je Dausch tudi storil. Nato je stopil k registru pob&sal v žep za pet dolarjev nikljev, daj-mov in kvodrov ter pobegnil. Toda smola — imel je strgan žep. Ko je bežal, so padali od njega, niklji, dajmi in kvodri, Dausch, ki je tekel aa njim, je pa pobiraL Roparja as je posrečila odnesti "G L K 8 HA B 0 D A"—New York Saturday, November 19, 1938 I ! t* GLAS raorii) tli Omiea tad Published by VKN1C PUBLISHING COMPANY e nadaljujejo sovražnosti v Španiji. Čeprav odobravala o politiko nevmešavanja, vendar želimo, da bi se vojna čim prej končala. Pod vzeli bo-jmo vse, kar je v naših nio-jčeh, da se čim prej vzpostavi jHiir v tej državi. Moja vlada je pripravljena v vsakem času, kadar bi želeli obe stranki, nuditi svojo pomoč in pomaga jada, katero so pokončali. To so uganjali dolga kta, ne da hi jim bil kdo mogel priti na hletd. Sedanja preiskava je dejala, da so v teku zadnjih 8 M ti možje pokončali najmanj 50 jelenov, 50 sni ter ne- . , ~ ................ šteto glav drobne divjadi. Vse tema dvema državama v korist to p« je znano le iz dveh gozdov iz okolice Koelna. Koliko miajo še wa vesti, tega seveda možaki ne ibodo povedali. To bi samo na s«*bi še ne bilo tako razburljivo, najhujše pa je, (fa ko ti divji lovci lovili in iztrebljali divja-d na posebno krnt in divjaški način. Z navadnimi loškimi puškami so streljali brez razlike vsakršno divjad. evropskega miru. Potem je kralj izjavil, da je povabil rumunskega kralja, naj ga obišče v teku enega meseca. Vabilu se je kralj Karol NA PRODAJ je posestvo v vasi HRUŠEV«), pošta Dobrava pri Ljubljani. Zidana hiša, z opeko krita streha. Hlev, skedenj in kozolec, zraven vrt s sadnim drevjem. Voda je tekoča zraven hiše. Njiv je 5, senožeti so 3, go zda je (i parcel. Vsa ta zeml ja je prav blizu hiše. Poizve se za vsa pojasnila in za ceno, za koliko se proda, pri: JOHN ČESNOVAR 1139 Norwood Ave., Cleveland, Ohio (3x — e. s. d.) Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR Hočete poslati denar v stari kraj; •e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. MUte po brezplačna navodila in pojasnila na C PUB ;ti vrniti mir tem krajem, medtem pa bodo moji ministri sto rili vse, kar je v njihovi moči, da zavarujejo angleške intere jse v teli pokrajinah. V kratkem bodo predložili poročilo palestinske komisije in podali izjave o bodoči politiki v tem vprašanju. Vlada je že sklenila, da se izroči češkoslovaški vladi predujem 10 milijonov funtov šterlingov za njene nujne potrebe in se ji tako nudi finančna podpora, s katero bi uredila mnoge zadeve. Prav tako napreduje sedaj zadovoljivo vprašanje preskr j bo van j a naših obrambnih sil z |vsemi potrebnimi sredstvi, ker -o pretekli dnevi pokazali, da obstoje nekatere pomanjkljivosti 'v naši pripravljenosti za vojaško in civilno obrambno države, ki jo je treba izboljšati. Vlada je razpravljala o tem na podlagi izkušenj iz iz prejšnjih dni in bo odredila nadaljnje potrebne ukrepe, da se pospešita oboroževanje in preskrba države z vsem potrebnim materialom. Vprašanje državljanske obrambe države vsebuje prav tako tudi u-spešno izkoriščanje vseh virov .za ojačenje narodne prostovoljske službe, kateri bo v prihodnje posvečal vso svojo pozornost lord čuvar zasebnega pečata. Prav tako bo vlada še nadalje skrbela za mir v Evropi ter bo v duhu zaupljivosti in z vsemi silami podpirala oja čenje naše trgovine in industri-Vlada bo storila vse, da zagotovi zadovoljive pogoje za razvoj naše prekomorske trgovine. Kralj Jurij je nato prešel na vprašanja notranje politike, javnega zdravja ter pobijanja raka, nato pa se je bavil z u-krepi na polju kazenskega prava, kmetijstva, industrije itd. Kralj Jurij je končal svoj prestolni govor s prošnjo, da naj Bog blagoslovi delo parlamenta za dobro in srečo vsega naroda in svetovnega miru. SMRTNI PADEC STARČKA 3. novenibra popoldne so pokopali na litijskem pokopališču 80-letnega Jožefa ftrena, ki je portal žrtev tragične nesreče. Zadnja leta je stanoval Bron pri sinu Tonetu, železo-stragarju v Trbovljah. Ko je posegla v družino smrt in mu je majprej umrla žena in nato sp »sin Poki i, se je vdovec na<-selil na stara leta k Tonetu v Trbovilje. Vsako leto pa je pri- BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c a poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y t. ■ ■: » • • • • Zgaga Naposled je tudi Anglija priznala, da je imela Italija prav, ker je zavojevala Abesi-nijo. Razen Francije so storila to vse evropske države ter smatrajo Viktorja Emanuela za italijanskega kralja in abesin-Iskega cesarja. I Značilno je, da Abesincev ni i nihče -vprašal za mnenje in do-I v oljen je. j Abesinei namreč ne priznavajo Emanuela za svojega ce sarja. Že vsaj v srcu ne. •hajal v Litijo na grob žene in! sina in ž njim seveda tudi o- Kadar se mož in žena skre-stala družim:'. Tako je bilo tu- gata in prenehata govoriti, je d i na letošnje Vm svet--. j naj več ropota v hiši. Stari mož, ki bi vsak čas dopolnil o»-mi kjr i ž, je bil leto-s na prvkcpali^ču še bolj potrt kakor prejanja leta. Prijateljem je potožil da ga teze leta in ima zdaj le š: edino željo: da bi bil pokopan na pokopališču ob soprogi in sinu. Nihče ni tedaj pomislil, da se bo sta-rcmuanožu poslednja želja tako km-rlu iapolnila. Prenočevat je šel stari mož k Lundrovim na predi I nizkih stavlbaih. Prepustili so mu posteljo v kuhinji, sami ipa so se umaknili v snbo. Se pr Ion je Zr»sppili k oknu. so ugledali š;> v jutran ji poltemi na tleh pod oknom črno koo". Brž so stekli po stopnicah i z 2. nadstro-, franeovci čedalje boij nagiba-pja na dvorišče in >o našli Bre na negibnega, > počeno Iohsnro Po newyorskih zabavališeih, kjer se pije, je in pleše, so do nedavno nastopale mlade i-gralke, ki so bile oblečene, kakor pravi tista naša pesem: — Zgoraj nič in spodaj nič. Newyorški mestni očetje so zdaj odredili, da morajo imeti že 'vsaj prsa pokrita. Odredba bo predvsem kori stila lastnikom zabavališč. (Gostje namreč samo pili, večerjo, ki velja najmanj tri dolarje, je pa le malo kdo naročil Preobilica mesa, ki so ga videli okrog sebe, jim je namreč vzela apetit. Španska vojna še vedno try ;ja. Njen konec bo izredno ne navaden. Kot poročajo, je v republi kanskih vrstah čedalje več vo jakov, ki simpatizirajo z generalom Franconi, dočini se pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2.55 $ 5.00 $ 7.1»0 $11.05 Din. Din. Din. Din. 10U 200 330 5« K) $23.00 .......... Din. 1000 $45.00 .......... Din. 2000 V Italijo: Za $ «.35 $ 12.25 $ 29.50 $ 37.(K) $112.50 $167.50 Lir 100 Lir 2U> Lir 500 Lir lOOO Lir 2000 Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITIiO MENJAJO SO NAVEDENE CK ^NE PODVRŽENE .SPREMEillU GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah, dovoljujemo še boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 5.—morate jtoslati .. $ 5.75 $10.— " " .. $10 85 $15.— " M .. $16 — $30.— " " .. - $40.— " " $41.25 $50.— " " .. $51.50 Prejemnik dobi v starem kraja izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVBŠU ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING C O M F A N Y (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW YORK jo na republikansko stran. V Californiji je bil izvoljen za governerja demokratski kan ilidat Olson. Tekom volivne kampanje je bil javno obljubil, da bo v slučaju svoje izvolitve izposlovai Mooneyu svobodo. Mogoče mu jo bo res izposlovai, mogoče bo pa rekel: — Ja, seveda sem obljubil, ampak. . . Ce bi ne bilo v besednjaku izvoljenih kandidatov besedice "ampak", bi bilo dosti boije za narod. Zadnje dni je napetost me l Združenimi državami in Nem čijo precej narasla. Predsednik Roosevelt je poklical svojega poslanika iz Berlina domov. Štiriindvajset ur nato je Hitler naročil svojemu poslaniku, naj se nemudoma 'vrne v Berlin. Upati je, da ta napetost ne bo imela za ameriški narod nobenih zlih posledic, toda ne da se utajiti dejstva, da si stojita dve sili nasproti: razsoden Amerikanec in podivjana nem ška zver. Leta 1960 bo torej na ameriških cestah še enkrat toliko avtomobilov kot jih-je danes. Voziti bodo morali pač po side-walkih. To je slika modernega časa: V Los Angeles, Cal., se je 14 letna Volma Robinson Greene skregala s svojim 63 let starim možem. — Pred poroko mi je zatrjeval, da imajo v Californiji vsi stari moški mlade £ene. In obljubil mi je, da mi bo knp*l velik demant. Svoje obljube, pa ni izpolnil. In zato ga sovražim. Nič več ga nočem videti. Greene je plačal Velminenra očeti* $500, da mu je dal'štirinajstletno hčer za ženo. UQL AS NA ROD A*'—New York Saturday, November 19, 1938 SIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY Od Theatre Fraiicaise do Cafe de la Regeride je sairno nekaj Icorakov roedalje. Lili se je napotila tja. O »to meri i-koro »kokoma, ker ji je na tem, da ne izgubi niti trenutka dragocenega časa. Kajti Fran-cine, ki je do nedavno delil ž njo slavo in bedo gl t da ličkih dej*k, ji je aporocil, da je Ro*-piorre pravkar :il v kavarno. Lili upora govoriti z Robes-pierront. Mora, kajti njeno življenje bo, če ji vzamejo Leona. brez vrednosti. Ijcob pa ae-«!i v Conslengervji. Od tam pa drži za jetnike samo ena pot — na onoribče, pod gijlotino. Lili plane odprta vrata v fca i t a iti o. Ta tremrtek ^e ne ve, kako si bo uknčila pot do velikega oblastnika tega časa. Kaj naj stori, da jo bo opazil da 'bo Obudila njegovo pozorno** in spregovoril ž njo, jo vpi-aiaaL, po kaj je prišla k njemu T Nu, najsi bo kakorkoli že eno je Lili js^no: mora priti do njega in z Robeanierrom bo govorila. Vratar jo ie opazil. Zaradi njune kratke sape ni bil niti malo začuden. Saj jo je videl toliknkret, kaiko je ipritekla tod mimo v Leonovo naročje! In urno. kakor je priletela v kavarno, zastavi vratarju vpra-*aaije: "Kje je Robispierre?" Vratar strmi. V zaidregi je in ne zna takoj odgovoriti na vprašanje. Zato molči kakor kanvn. Lili pa mi-li liitreje kakor vratar Jacques in reče: "Da, da Jacques, ponavljam ti, da si slišal pr«v. Vedi torej, da moram brezpogojno govoriti z Rribespierrom.** Jaques odvrne: 44 Rob« snierra ne sme nihče motiti. r*e pa vsekako hočete vcxleti, kje r«edi. ram |>ovem, da je v kraljevi sobi. Tam igra •ftp.h! Ta bese^la predme Lili line morgan«* kalkor strela, "Sadi!** ponovi s svojimi tresočimi se rdečimi ustnidami. In nato klikne: "Jaz bom zmotila Robespier-ra kljub termi, da -edi pri šahu.** PARTIJA SAHA Po .teh besedah zdrevi skozi virstoKdba« proti kraljevi sobi. Pred vstopom v sol>o, kjer Ro-btspierre igra šali, pa nekoliko ustavi svoj korak. Še vedno si ni na jasnem, kako naj stopi prod mogočni ka. Kaj naj mu reiki* Vse kar ve. je to, da mora stopiti ipred njega in govoriti ž njim. S to odločitvijo v srcu stopi naprej in o"bstane pred vrsto mre, kjer sedi na 'k«-ncu Robfs-pienre z nekim svojim prijateljem pri partiji šaha. Mogoč-nik je zamišljen v igro. Tndi Lili dbvlada šahovnico in njene fi«gure. Saj ni sedela port d kom a pri partiji taksne igre s ^-vojkii Leonom lavno v kavarni de la Regonce! In zdalje »hiti, da ji bo znanje šahovske igre morda pripomoglo do uspešnega razgovora Robes-pierroni. Ša«histi pa se niti -ne ozro i|K) lepi i nski, ki je tiho stopila v dvorano. Kako nepopisno so r>e časi jpreinvenili, inteli Lili, ki je bila še pred nekaj meseci vajena poklonov in pozornosti kraljev ki knezov, d očim se zdaj nihče ne zmeni zanjo. Dame iz najvišje družbe so jo občudovale in ji zavidale zaradi njene lepote in mikavnosti. Daov-s pa ee nihče m- zmeni zanjo. Njene prijatelje so pogrtbili, zadnjega, ki ji je Še ostal, Leona, so zatprli. Ko d to tri .šahovsko družbo pri mizi, jo prešine blazna misel. Nenadoma zavpije: 44Živel kralj!" 'Robespierre dvigne oko, njegov soigralec 'tudi pogleda kvišku — kakor bi hotel vprašati odkod »se je vzela ta vsiljrvka, ki izziva. ~ Nazadnje spregovori Lili: "Oprostite go»poHa, jas sem Lili, članica Theatre Franchise. Prosim, da ibi izpustili na svobodo mojeiga prijatelja Leona. On in jaz, oba sva bila občudovalca Da-ntona. Ko se je ta velikan zagovarjal prrd tri-bu-nalom, sva mu ploskala, ljeon rn jaiz. To so opazili najini nasprotniki, ki so si zaipomnili Leonov ob raz in so porabili prvo priložnost, da so se znesli nm\ n jim. Ocfcpeljali *o ga v ječo. Jaz ne mordetn živeti brez Lov CiurOBKU: ft COLORADO: Peter Ooli«. A. SaftU M. J. INDIANA: Indianapolis. Pr. OfllOT . ^rterton, Caevekad, Anton Bobek. U^k, Jacob ffrrlk. Jofen tVprH Qlrard, Anton Nacod« Lorain, Looto Bnlnnt, J< ILLINOIS: dcaro. I. J. mminot«) OBJBOON: Oregon Ctty. J. Koblar PENNSYLVANIA: • leta Turtle Greek, tr. V«t Newtoa WISCONSIN. • • •« • • ojtga. Prosim va-s, podarite mu svobodo, ali pa zaprite še lmne!" - . Obrnjena k Robespiermi doda še: '^Državljan, (pokažite zdaj, da ste velik človek!" Robespierre se zgane po teh besedah. Dolgo traja, preden ji kaj odvrne. Naposled vstane. Ustavi se pred Lili in se ji togo zazre v oči. Lili ne odmakne svojega pogleda od njega* Dobro se zaveda, da mora zdaj pasti odločitev. V mislih .na. Leona gleda svojemu nasprotniku pogumno v oči. In zdi da je njena lqpota naposled premagala miogočnika. " Igral a bova za glavo tega nfcaža!" de je naposled Robespierre. Njegova., govorica je mirna, grozotno mirna. dobite igre, pravi mogoenik, "izpustim vašega lju'himca, če dobim igro jaz, izgnliite še vi svo- j bodo. Plačali boste vašo privrženost kralju in Dantonu z glavo!" Lili se adi, da sanja. Tiho se vfctde z nasprotnikom za mizo in začne igrati šali. Robes-pienrov prijatelj se je že dav-j no odstranil. .Ko se pozno zvečer vrne k šahovnici najde oba še vedno pri ig.ri Po dovršeni igri vstaJKkozi možgane: Ali ne >bi bilo na mestu, da se mu zdaj zahvalif Da, podati bi mu morala roko! Ampak tega ne more storiti. Robe^spierre jo mrzlo pogleda. Tako težko ji gleda v oči — da ne bi mogel tega razložiti živi duši. Lili se zaveda: Mož je uganil njene misli do zadnjega odtenka. In zdaj se zgodi nekaj nenavadnega: Robespierre iztejgne roko v poadrav. Lili vidi to, a si ne mcwe kaj, da ne bi ostala tuja in hladna. Ne more, pa ne more premagati občutke, da je proti temu možu sovražno razpoložena. Preden obrne mogočniku hrbet, se še ozre vanj. In nekaj jo strese, kakor bi videla pred sebqj ijefeiro, ki loči glavo od telesa. Potem se obrne in odide. Robespierre strmi za to ne-navadno obiskovalko. Nekaj ca »a molči in misli. Potem pokliče svojega služabnika: "'Martin, stopi urno za to žensko! Reci, da jo morajo takoj prijeti! Ta eh je za ribiče velikega denarnega pomena, kur ribiči pottm ujete vrane prodajo na trgu, kjer jili kuQ)ii.H'jo gospodinje. Tamkaj naiimv vrane radi .jedo ter vranjo pečt«!ko bolj čislajo kakor pri nas marsikatero drago delikatefco. Sicer pa vran«* ne jedo samo tam v Vzh> kli. Nairn sto te,gfi vidiš v filmu Korzo vo posmrtno masko in kivto. V Louvru je stopil v kleti, kjer i^kqpavajo prvotno napravo tega gradu. V Crevinovem ka-bine.tu vročen i h figur doživlja trledale z n« kaj groze prizor, kak snemajo f»o»snetke slovitih osebnosti, ki se kakor iz mesa in krvi. itifiiiiilliafiitiiii!:l|.tiiiiiiBiii,li.iaiiiiiiM||i«iii*ai>>ti||i«fi"lla>ai|:k*!n|lll>ii||^ •ii»i>fiii|liui«>">»iit||isiii>«>iiM||iaiiii>"et roman lx modernega življenja. Opi>enbeim je znani anjcle^ki ro-anopisec poznan po celem ^vetu. MIMO ŽIVLJENJA, c^-Sfel iv«n Cankar. 23« str. Cena M MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena..... .. .M MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strank, Cenal.5« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAC ---------------------------------------------M« ŠALJIVI SLOVENEC AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bolezni lu smrti ni mogel završiti, je Kersnik uspešno dovršil. "Agitator" 8i»u. iaed «iego-va najboljša dela. ANDREJ HOFER -------------------------------------------- BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena............................... Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela davnega ruskega romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiia Pesjakova. — 164 strani. Cena -.......................................- Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se Je koncem prej-finjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spJsi razodevajo čutečo žensko dušo. 50« .tO cesta Šestih bratov. V Bon eno je umrl izmed de-Betith sinov meke breton&e družine Bnellanov osmi brat v starosti 61 let Umrl je za .posledicami rane, ki jo je dobil v svetovni vojui. Seat njegovih bratov je padlo na bojnem polju. Rouenska občina je >svo-j©časno v .Spomin .teb padlih članov patriotleke 'bretonske drnžine imenovala ne-ko desto za ^Osto «estiih braitov Rouel-l«nov.,, Leta 1931 je umrl sedmi brat, poročnik Xavier Rou-lan, isto talko za (posledicami rane. ki jo je dobil v vojni, a af«daj je sledil osmi brat. ADVERTISE IN "Gt!ASNABQDA" BELGRAJ SKI BISER ------------- BOJ IN ZMAGA ----------------------------------- CVETINA BOROG RAJSKA ----------------------- CVETKE (pravljice za stare in mlade)------------- DEDEK JE PRAVIL (pravljic©) ---------- DEKLB KLgA. spisal Ednontt de Cwcaort. 112 stranL Cena ................—............. Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. slasti v risanju anaCajev, Cljlh nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo * raj nJega in kramljajo t nJim. DEVICA ORLEANSKA _____________________________ DVE ai.iKi, spisal K saver Metko. 103 straoL Cena Dve čtrlci enega naSlh najboljših pisateljev ▼sebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstertko zavrženi, kot jlb more savrfilti edinole saS nežno-čutečl Mefiko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA------- FRA DIAVOLO ____________________________ GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran MU-člnskt, veselomodre humoreske, 72 strani. KMEČKI PONT, spisal Ask. Sen— Zgodovina naflega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graSčakL — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom preči ta V. > r? ^^ X KRALJEVIČ IN BERAČ--------------- KRVNA 08VETA (pevest is abrnikfli sera) — LA BOHEME. Spisa: H. tfurger. 402 str. Gena. Knjiga opisuj« tlvljenje umetnikov ▼ Pari-Knjlga 1« svetovno anano dew*. LISTKI. (Ks. MeSko\. 144 strani -........... MALI KLATEŽ <*inl Mark Twain)------ MALI LORD, *tala Pranem Hodfesoa Bar- m«*» IPS strani Cm ----- Globoko zasnovana porsdl o otroku, ki gane odljudnegt čudaka. Deček Je plod tnerlfte Tigoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveŠl, paS pa sna razlikovati le med dobrim S5e Me 45e Ste Me .M S5e Me Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa' hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 Me Ste M M KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakeb Ale-feevee. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena___.M vsak zvezek. Vsi trije.______ Pisatelj nam t teh treh knjigah opisuje usodo in livljenje kmetakega fanta, ki so ga starlit poslali v Sole, kjer se Je vadrleval a lastnimi sredstvi ter sdaj lažje, zdaj telje. letel od Sole do Bole ter st slednjič priborU ▼ življenja mesto, po katerem je stremel. KuJIm mo pisane žlvabno. Ob QtinJo m bo moral att- ' telj večkrat od area nasmejati. KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR OKS, Jules Verne. <8 stranL Gena____ LM (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 strani.........50 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cenw ......... JI Junak1 tepa romana blodijo in tavajo Bkod temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a aredl pota omagajo. NA&A LETA. spisal Milan PugelJ. 125 stranL — Cena vez..............70 Brofi............. M Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja P*»-glja. ki je i»oznal duSo dolenjskega kmsta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLAJAYNA Spisal V. M. GarSin. 112 strap L Cena ---- M Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kviSku, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH ............................. NA RAZLIČNIH POTIH --------------------------- NOVA EROTIKA, spisal Ivan HOZMaN. Trde ve- za na. 115 strani. Cena ------------------------- ,7f Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodUe v Qo-veka v prvlii letih svetovne vojne". PESMI V PROZI, spisa« Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ................................——---- Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatele France. 282 strani. Cena -------------------------------------------- To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni franco-ski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljicL PLAT Z1 ONA, spisal Leonid Andrejev, 121 str. Cena .49 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč "Misel v megli" ln "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR _________________________________ POŽIGALEC .................................................851 POSLEDNJI MOHKANEC PATRIA (povest iz trske zgodevine) POVESTI IN SLIKE, spisat Ksavee Metko. — 79 stranL Cena --------------------------—--------— Knjiga vsebuje tri povesti nagega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanj«. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke ln mebke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. —i PRAVLJICE. Spisal U. Majar. Izbrani la prostega naroda. Cena ..................... PRAPREČANOVE ZGODBE ------------- PR1GODBEČEBELICE MAJE, trd. ras. - 1 PRVIČ MED INDIJ AN CL Povest izza Časa odkritja Amerike. Cena ................... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM--! RDEČA IN BELA VRTNICA PTICE SELIVKE. Rabi 84 strani. Cena Prgeovori, eseji ln miril davnega indijske-ga pisatelja. , Student naj bo. — naS vsakdanji KRUH, spisal P. K. Finfear. 8t straoL Ctm Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v tali dveh sto jih delih obilo dnAevnesa oUtk«. PRAVLJICE, KoSutnlk, ii. zvezek. Cena...... PRAVLJICE, H. Mayer. Cena TURKI PRED DUNAJEM ............. • Com J« Stirl zanimive Črtice natega priznanega pisatelja. MALENKOSTL spisal Iran AlbrehL 1M Mends ni bflo pissteljs ns sveta, ki bi imel tako Sivo domišljijo kot Jo Je imel Franco« Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse nje- foye napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo^ submarlu, pp-la* v stratosfero itd. TAHČ. spisal France Bevk. Trda ves. 81 ste. Up .1» I NaS 1 zboren primorski pisatel] nam daje v tej knjigi dve povesti ki Jlb Je posvetil «*o!l materi. TIS0C IN ENA NOC, a slifeuni, velika izdaj a. Bros. 3 knjige. Cena......3.25 2m JKESI Iftfc STREET Slovenlč Publishing Company NEK XQRK, N. DC, WG ITA S NA* BOD A"—New To rf r ' o ——■ i II ii. i —. i Saturday, November 19, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY KITAJSKO-JAPONSKA VOJNA ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL l. H. "O, ti sladka, mala zločinka. ako tvoja duea ni z tkugim obtežena, potem bodi popolnoma mirna. Ne glede na to, da ti je družina tvojega strica ostala mnogo več dolžna, kot pa je vredna doza, je to bila fcaino sila in pettreba, da bi si rešila pred oblastjo teh ljudi. In če je tvoj stric v resnici ime* toliko ljirbeini i-n dobrote do t-Jbe, tedaj bi ti prav gotovo do;:o dal sam., da bi mogla pobegnili." 4»Toda moje srce je tako glasno utripajo, kadar sem na to mislila, da bom v/ela dozo. Kako more .šele sedaj biti pri riou Eleni in njeni materi, kenhečete vzvičiii tako velik zločin. "Zdi *e mi, da imaem zagkdal Elenine mrtve oči, in rem si rekel, da naj bi to bila Dagmar. Prav ničesar nisem našel od svoje nežne matere punčk, ki je hotela za svojoga očeta iti po sonce in je šla tako poigumno v iagnanstvo." Ihte«je privre z Dagmarinili prsi. 44 Oh, Werner, sedaj bi anu mogoče mogla prinesti sonce f — pa ga ni več! Sedaj ibi mogli "biti tako srečni, on, ti in jaz! Sedaj pa moreva biti erečna samo midva. Moj ubo*ri oče je moral umreti! Povej mi vendar, 'kako je umrl?" Wernqr ji pripoveduje o nagli in (lahki smrti njenega očeta i« o njegovih zadnjih dneh. Samo tega ji ni povedal, •la je videl tudi Dagmarino mater. Vse* to bo izvedela i« i očetovega pisma, ko bo enkraft doma in na varnem. Že tako! je prišlo nad njo vrega preveč. Pove ji samo, kako se je! njen oče veselil zopjtneg^ svidenja ž njo in kako zelo ga je mučila bojazen, da tega ne (bo več doživel. 4 4Toda pred svojo smrtjo je za tebe še napisal dolgo pismo, moje drago srce. v katerem ti jK>roča o svoji premembi.*' Dagmar se Egane in se vjprasa. "Pismo — pismo za mene!" "Da, Dagmar!" Z lokami si zakrije obra od njega. Povem ti samo, kafko je prišlo, kako me je tvoja mati, kat*iro sem visoko čislal postavila z a tvojega viteza." KRETAJNJE PAKMKOV SHIPPING NEW* '2.*. novembru : Lliiusu v liuuilturg 25. novembru : Eurojia v Bremen lili. novembru: Vulcuiiin r Trst Normandit* v Havre Aquitiiiiia v Cherbourg 2. decembra : i'kam! »la i it v Havre Queen Mary v Cherbourg 7. decembra : Coute di Savoia v Gem« liuuilmrg v Hamburg lo. det*t*mbra : Norma udie v Havre Aiiuitauiti v Cherbourg i::. decembra: Bremen v Bremen 14. decembra : New York v Hamburg ltex r (Jeiioa lil. decembru : Queen Mary v Cherbourg 17. decembra : Pari«« v Havre 21. decembru ; Ilansu v Hamburg 13!. decembra : Normandie v Havre llini,„,,111111110,. .................................................................................................................................. ■11'^ •■■■.■I''" '••lllfll®' ^'lSaii^M* '"^lllllll®1 "iMtllllll* 'tSiiaijlil* .................. Slika nam kaže prodiranje japonskih čet proti Hankovu, začasnemu glavnemu mestu kitajske vlade. Hankov >e je $koro brez boja udal. PRISEBNI BLAGAJNIK. Prisebnost nekega -blagajnika je neko perujsko tvrdko v Limi obvarovala škode v znesku več nego 10,000 pezov. Blagajnik Oerald Alengo je ta znesek dvignil v neki banki in je bil na poti do svoje tvrd-ke, ko mu je stopil ob cestnem križišču na ipod neki možak in mu vir gel škmicelj s peprom v dbraz. Alengo je* spoznal takoj, re oči. 'n'riko svoje matere sem videla in nisem vedela, da je moja mati," pravi imlmino. OMfc arifcodnSA) POČASNA LIKVIDACIJA LIGE NARODOV. Skopobesedna brzojavka, je javila pred nekoliko dnevi, da1 je glavni tajnik Lige narodov1 Avenol zavoljo štednje reduciral svojega kabinetnega še-' fa, Francoza Hodena. To je zaoete-k cele vrste političnih' ukrepov, ki so postali v Ligi narodov potrebni zaradi češkoslovaških dogodkov in mona-kovskilh sklopov, to je konec politike, ki smo jo dvajset let oanae^vali za politiko Ligi narodov. Te politike ni delala kakšna plenarna skupščina te ustanove, ki se je sestala vsako leto enkrat za nekoliko tednov. Določal tudi ni evet Ligi narodov katerega člani so se sestajali dvakrat letno v Ženevi. "Ženevske politike" pa tudi niso delale tehnične komisije in odseki ali stalna ženevska diplomacija — kak^r povsod, kjer obstoji birokratski aparat, je navsezadnje tudi tu stalna birokracija obvladovala celotni mehanizem. Naj so zunanji ministri z. ženevskih tribun spuščali še tako visoke govore, zadnja odločitev je bila končno le na štabu nameščenstva, ki ohtsega 800 oseb. Ta stab je lahko celo leto pripravljal teren za velika zasedanja. Zato je rpforma glavnega tajništva Ligi narodov in n jegovih uredb dosti več nego reforma kakns-nc*ga koli paragrafa pakta Ligi narodov. Po monaikovskem iae«taniku je odšel Avenol v Pariz, kjer je imel dbeežne nagovore z Da-ladierom in Boonetom. Tu je mt>r«3ugotoviti, da obseiga mo- nakovski konci pt tudi Ligo narodov. Francoska ministra t;ta mu jjoveidala, da bo mogla Framcija in ž njo bržkone tudi Anglija le tedaj ohraniti svoje zanimanje za Ligo narodov, če bo storjeno vse, ela se Berlinu in Rimu omogoči povratek v Ženevo. Zato je v prvi vrsti potrt'bno odstraniti vse uradnike, ki so * svojim vplivom na tisk nastopali proti totalitarnim državam. Drugič je j»o-trebno omejiti politični pomen Ligi narodov čim bolj in razviti tehnično smer v okviru tej ustanove. Sloje z*> preobliko-' vanje birokracije, ki je storila vse, da bi se pakt Ligi narodov ne spremenil. Ta preosnova ni tako lalrka. Kakor Pino povedo poslušali le navodila glavnt^ga tajnika — toda v praksi je marsikaj d/rugače, poedini uradniki oh rajajo seveda -stike s svojimi deželami in vladami. Zato je Ženeva še danes največja centrala za vse vesti na svetu, zato pa je posledica monakovske konference delna likvidacija tain>-štva Ligi narodov in omejitev njegove politične moči. Hoden je bil eden najbolj nadarienih zagovornikov politike Ligi narodov in njegova oremenila svojo politiko. Odstranili bodo kakšnih 70 osbeno^ti, nakarr bosta Berlin in R;m vstopila morda v nevtralizirano Ligo narodov. Harriot je dejal: 44.Žemeve ne bodo pokopali, temveč jo bodo le b^l-zainirali." To pomeni, da K> imela š<» manj pomena nego doslej in da bo ^e i>olj igrača tr- nu t nega položni j« med velesilami. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI ELA T.T JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za moški zbor..........................50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .................... ->0 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................jO FE1MK > JU VAN EC : Zjutraj ....... Slovanska .... ........Jfl .........JU Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1.2o ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLA- VIR ..............L— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za Klas in klavir 1. PETER JEREB : Pelin roža : VASI LIJ MIRK : Podoknica.........20 ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi šli.....20 Le enkrat Se ................. Slava delu ...................20 HR. VOLAHIC: Kožmariu; JOS. PAVČIČ: Potrkan ples ...... N0TF. 7A KLAVIR All HAR- MONIKO 3. 1. SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA .............. po jezeru kolo ................................ barCica mladi kapetane ..... ohio vallev sylvia polka ............... tam na vrtni gredi maribor waltz .......... Franr Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Ferdo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški kbori ................. ŽRTVE VOJNE. V nekom govoru pred člani Britske legije je deja'l britski minister za i>okoinine Bamsibo-thaim, da so bivši bojevniki danes največji zagovorniki miru. Ta cas, je izjavil minister, je še 420.000 vojnih ranjencev in pol milijona svojcev v svetovni Peter Jereb—OSEM zborov (moški in mešani) .............. .65 .65 .50 Moški zbori OSKAR DEV: Burfi»*a; Oj, un>j šiH.t-1 je 5ov; Kam mi. fantje, drev v vas poj-demo .......................SV OSKAR DKV: JSrefn«. Ijuln-a inojn: Ko ptiei-ea ua tuje irre: Soči: Moj oe-k:t *ma koujivka »Iva; Dnhiv sem ]»i-»emce; Slovo; Jh vpibnlla hit? .40 BMIL ADAMIČ: Modra rlevojka < lM>lokrnnjska . ..30 Vso noC pri jx>t(H'i ............20 J ur jeva .......................25 Hodi Micka domo; Kaj drugega hoT-em: Zdravica .........2fl VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrif; Pe gradini ...........30 '.Naročilo jMišljile na: Ji5 .35 .35 .35 ......... .35 IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali eene: Ameriška slovenska lira. (Hoimar) -50 Orlovske himne (Vodopivee) ........ .50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamir) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ...................................... V pepelnirni noči, kani at a za sole, zbor in orkester. (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavir* jem (E. Adamič) .....................60 I>ve pesmi, (Prelovec) za moški zbor in solo................................ Naši himni, dvoglasno.................... Gorski odmevi, (Laharnar), D. zvezek, moški zbori ................ ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raski zbor (Bajuk) ................ Bom šel na phuiinre, (Bajuk), podpuri ..................................... .51 ZA CITRE: Poduk za ritre. — 4 zvezki — (Koželjski) .............................. ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) S4 slovenskih narodnih jtesmi za klavir in z bose0 .20 JI5 .30 .75 Glas Naroda 216 WEST ISth STREET NEW YORK. N. Y. 99 vojni ]>a«llih vojakov, ki prejemajo pokojnine. V bolnišnicah li-ži še vedno 2000 pohabljencev iz aveto\ne vojne. 4 * Želel bi si*' je zaključil minister svoj govor. '4da bi tisti, ki so nastopali za odloenejše obnaša- nje in ostrejša ukrepe med zadnjo krizo, stopili za nekoliko dni v bolnišnice in si ogledali človeške razvaline vojne Brit^ki minister ni govoril <> tem za koliko časa so zapanlne velesile preprečile vojno. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET. NEW YORK