Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
m	
	
'l!'k
Leto XXXVIII. - Štev. 17 (1897)
Gorica - četrtek, 24. aprila 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Stara leta - srečna leta? Slovenski dan V Milanu
Ob koncu dvajsetega stoletja postaja starost velik problem, ki mu naša družba ne zna dati pravega odgovora. Po eni strani se število ljudi, ki imajo več kot 65 let, stalno veča zaradi vedno boljšega življenjskega standarda; zaradi padca rojstev pa istočasno raste srednja starost prebivalstva. Tem čisto statističnim ugotovitvam pa je treba dodati še drugačna razmišljanja.
STAROST NEKDAJ IN SEDAJ
Do včeraj je bila starost doba modrosti, izkušnje ter ohranjevanja spominov in tradicij. Stari ljudje so vodili narode in k njim se je mladi rod zatekal po nasvete. Stari ljudje so imeli v rokah oblast in v velikih patriarhalnih družinah so odločali, ko je šlo za delo, za vzgojo mladine, za večje ali manjše spore.
Danes pa starost nima pravega mesta; človek ima na voljo vse drugačna sredstva, ki mu pomagajo pri ohranjevanju spominov, pri ocenjevanju dogodkov ali pri odločanju v težkih primerih.
Današnja družba ima rajši vse, kar je mlado in mladostno; moda, šport, obnašanje morajo slediti temu pravilu. Modernega človeka odlikujejo hitrost, prožnost in zmožnost, da se nenehno spreminja in prilagaja novostim; v taki družbi seveda ni pravega mesta za ostarelega človeka, ki teh vrlin nima več in ki živi ir preteklosti.
STAROST NI VEČ VREDNOTA
Dobila je skoraj same negativne oznake kot da gre za nekaj slabega. Verjetno gre pri vsem tem zlasti za dejstvo, da starost vedno spominja na smrt, na minljivost, na konec. Smrt in konec pa sta za našo civilizacijo tabu v pravem pomenu besede; ves napredek in vse češčenje mladosti ne moreta zakriti nujnosti, ki je predstavljajo smrt, bolezen in konec tega življenja.
Vse, kar je neizogibno, pa lahko sprejmemo ali pa sami sebe varamo, da se nas ne tiče. Kot se je v preteklosti družba
bala spolnosti, tako se danes boji smrti. Zaradi vsega tega je starost vedno bolj potisnjena k robu družbe, ki pa s svojim napredkom povzroča, da se število starih ljudi stalno veča.
Star človek nima pravega mesta ne v družbi, ne na delovnem mestu, ne v družini. Povsod je odrinjen v osamljenost in v pozabo. Večkrat mora po nepotrebnem v bolnišnico; včasih se življenjski ciklus zaključi v domu za ostarele ali v hiralnici, kjer je odmaknjenost od družbenega dogajanja popolna.
Vsi ti pojavi so še najbolj vidni, ko gre za revne stare ljudi, ki živijo v me-slih; ti predstavljajo najnižji proletariat, ker se vsem problemom starosti pridruži še revščina. Ti stari ljudje so najbolj izpostavljeni nevarnosti, da končajo svoje dneve v hiralnici in to se dogaja, če so sami ali če so vključeni v družine.
Človek, ki živi polno in zdravo, ima veliko zanimanja za življenje, gleda naprej z optimizmom, se krepko bori proti težavam in ima dobre družbene odnose. Star človek pogosto vsega tega nima. Zato je tako življenje le pričakovanje smrti.
STARE JE TREBA VKLJUČITI
V	DRUŽBO
Zdrav odnos družbe do starosti mora iti prek sprejemanja in vključevanja te nujnosti v normalni življenjski ciklus. Le lak odnos do »tretje dobe« more biti pozitiven in konstruktiven.
Po tem kriteriju bi morale biti povečane možnosti za oskrbovanje starih doma. Vključevanje v domove za onemogle bi morala biti najmanj iskana rešitev. Prav tako bi morali biti ti domovi čim bolj sredi mesta, da se ohrani stik starega človeka z utripom kraja. Poskrbeti bi morali tudi, da bi v domovih za onemogle gostje aktivno uporabljali prosti čas namesto običajnega posedanja in tišine, ki danes karakterizira vse take domove.
Seveda se bo 'o lahko zgodilo le, če če se bo najprej spremenil naš odnos in naše gledanje na starost.	B.	Š.
Ob antinen iHsba irinski singari
V	Trstu živi danes okrog 800 Judov, svojo sinagogo i.i tempelj imajo v ul. sv. Frančiška, zgradil pa jo je arh. Beltrame leta 1912. Dr. Elija Richetti, Milančan po rodu, je 26. rabin, odkar je nastala v Trstu judovska skupnost, to je od prve polovice 18. stoletja. Papežev obisk v rimski judovski sinagogi je takole komentiral:
Brez dvoma bi smatrali za neumnega nekoga, ki bi pred 30 leti izjavil, da bo nekoč prišel dan, ko bo vstopil papež v judovsko sinagogo in tu objel rabina.
Pred tem dogodkom so pisala vsa družbena občila; množili so se razni intevjuji, posveti po telefonu, toda vse to me ni še prepričalo, da se bo zares zgodilo in to do 17. ure tistega 13. aprila. Dvajsetletna doba, odkar se je namreč zaključil vatikanski koncil, ki je med drugim izdal tudi dokument »Nostra Aaetate«, ne more tako hitro zabrisati posledic dvatisočletnega pridiganja in preganjanja (proti Judom namreč), najmanj pa ena ura javne svečanosti. In vendar, nadaljuje rabin Richetti, se je Zgodil čudež: papež in rabin sta nagovorila iste poslušalce v istem tonu, s podobnimi izrazi.
Seveda s tem ni vse razčiščeno, pa tudi ne vidim, kako naj bi bilo v tako kratkem času: ni tako enostavno zbrisati iz knjig, z ustnic, iz mišljenja množic tiste izraze mržnje in obsodbe, ki so več tisočletij padale na račun ljudstva, iz katerega so se rodili Jezus, Marija, Jožef in apostoli. Ostajajo še vedno tazlični pogledi v verskih zadevah (npr. vloga judovske države ali Jeruzalema) in v metodologiji (problem verskega pouka v državnih šolah); te razlike bodo še vedno ostale.
Papež pa je izjavil kristjanom, naj ostane tako, kakor smo slišali med branjem v sinagogalni liturgiji, ki je spremljala
dogodek: »Vsi narodi potujejo vsak v imenu svojega Boga,« toda pot je samo ena, ker »eden je Večni«.
Česa torej naj bi si pričakovali od zadnjega srečanja? Osebno upam, da se bo krščanstvo dosledno držalo tega, kar je izjavil papež, namreč, da bo smatral za nekristjana vsakogar, ki bi od sedaj dalje zavzemal, v besedi ali dejanju, sovražno zadržanje do judovskega sveta.
Drugič in kot logična posledica vsemu temu: z vedno večjim zbliževanjem in razumevanjem judovskega naroda in njegovih vrednot naj Cerkev prizna obstoj judovske države na ozemlju svojih očetov in njeno vlogo. To bo izraz na j višje pravičnosti ter človeške in kozmične harmonije v korist narodov vsega sveta. Danes morda mislimo, da je to upanje, utvara. Jutri... kdo ve...
■ Zadnja, 23. žrtev metanola v vinu je postala 51-letna Carla Laguzzi iz kraja Novi Ligure v Piemontu. V bolnišnico so jo sprejeli 26. marca v globoki nezavesti. Kasneje je sicer prišla k sebi, a je bila na tem, da izgubi vid. Zadnje dni se ji je zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo in je zdravniki niso mogli rešiti.
■ Iz Beograda je prišla vest, da je pred spomenikom padlim za osvoboditev Beograda 7. aprila napravil samomor 72-letni Ljubiša Veselinovič, v času partizanstva poveljnik 2. proletarske brigade. V poslovilnem pismu je utemeljil svoj tragični korak kot protest zoper sedanji položaj v Jugoslaviji: »Država je razcelrana,« piše med dragim, »voditelji so postali krvosesi in razbojniki. Oslepljeni od uživanja oblasti so s svojimi spletkami uničili vse pridobitve komunistične revolucije in osvobodilne borbe.«
Lep aprilski dan je s sončnim žarom in pomladno toplino sprejel v srcu Lombardije, v zgodovinskem in obenem živem velemestu Milanu res številno skupino Slovencev. Predvsem iz naših krajev, z Goriške, s Tržaške in Benečije je prišlo kar enajst avtobusov. Med temi so bili tudi rojaki iz bližnje Goriške onstran meje, iz Vrtojbe. Posebej je bilo zastopano mesto Gorica, nato župnije Podgora, Ru-pa-Peč, Štandrež in Krmin-Plešivo, iz dru gih delov so bili bolj posamezniki. S Tržaške malo z vseh strani, za Beneško Slovenijo pa zlasti predstavniki izseljenskih društev, tako iz Milana kot celo iz Lugana v Švici. Sedem avtobusov je bilo z Goriške, trije s Tržaške, eden iz Vrtojbe.
Obisk Milana in njegove starodavne stolnice je bil namenjen predvsem počastitvi šestoletnice te edinstvene gotske katedrale v Italiji, nadškofijskega sedeža med drugimi sv. Karla Boromejskega in v modernem času dveh papežev, Pija XI. in Pavla VI. Poleg tega je prav pred kratkim zaključena temeljita obnova stolnice; papež Janez Pavel II. pa je za to priložnost tudi podelil milanski stolnici svetoletne odpustke.
Poseben poudarek celotni slovesnosti je dal s prisotnostjo in vodstvom bogoslužja ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je predsedoval slovesnemu obredu. Veliko zaslugo za celotno manifestacijo pa je imel goriški škofov vikar msgr. dr. Oskar Simčič, ki tudi stalno versko oskrbuje milanske Slovence pri sv. Tomažu. Za Goriško je tehnično vodstvo in pevski del prevzela Zveza cerkvenih pevskih zborov, za Tržaško pa g. Dušan Jakomin. Krajevno pripravo pa so vodili prdstavniki milanskih Slovencev, zlasti inž. Oskar Blažič in gospa Majda Kogoj.
V GOTSKI KATEDRALI
Pod silnimi lokastimi oboki srednjeveške katedrale so se v mističnem polmraku začeli zbirati slovenski romarji in v kratkem času skoraj napolnili središčni del velikega svetišča. Gotska arhitektura kar dviga k nebu, in nedvomno pomeni umetniški višek v krščanski umetnosti. Neznani stavbarji so delo začeli in ga nato drugi potrpežljivo nadaljevali, saj je šla gradnja kar dolga stoletja.
V takem duhovnem okviru je zbranost tudi sredi vrveža modernega in marsikdaj ra/kristjanjenega velemesta popolnoma razumljiva in možna. Skozi prelivajoče se barve monumentalnih steklenih oken je dnevna svetloba prinašala skrivnostne žarke, ki so tu postali vse kaj drugega — vodilo in pramen k pravi Luči. In zvoki starih orgel, nato mogočno in ubrano petje — vse to je vlilo celoti nekaj onstranskega, nadzemskega, posebej še v tajinstvenem zvočnem pretakanju in od-mevanju pod drznimi stebrišči in marmornatimi loki.
RAZNI POZDRAVI
V slovesni procesiji iz zakristije h glavnemu oltarju se je pomaknil dolg sprevod številne slovenske duhovščine z ljubljanskim nadškofom na čelu. Medtem so pevci zapeli slovesno Najvišji vsemogočni Bog. Združene pevske zbore je dirigiral prof. Hilarij Lavrenčič, pri orglah pa je bila prof. Lojzka Bratuž. Takoj pred začetkom je v imenu milanskih Slovencev izrekel topel pozdrav in zahvalo inž. Oskar Blažič ter poudaril, kaj pomeni ta velika verska slovenska manifestacija v milanski stolnici za Slovence iz Milana in ostale Lombardije. Naj podčrtamo, da so tudi berila in prošnje v glavnem brali predstavniki milanskih Slovencev.
Pozdravil je tudi nadžupnik milanske stolnice in izrazil zadovoljstvo, da se je zbralo ob tej priložnosti toliko slovenskih vernikov. Dejal je tudi, da je milanski nadškof kardinal Martini bil takoj zadovoljen s to pobudo in jo kot tako pozdravil.
PRIDIGA LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA
Po evangeliju je stopil k mikrofonu celebrant ljubljanski nadškof Šuštar. V začetku je izrekel tudi kratko misel v italijanskem jezik’i in zlasti podčrtal pomen, ki ga ima to skupno praznovanje v milanski katedrali.
Nato je nadškof spregovoril o vlogi duhovnih poklicev, izhajajoč iz prilike o Dobrem pastirju, ki je izhajala iz nedeljskega evangelija. Obenem je dr. Šuštar spregovoril o usodi Slovencev v tujini, ki pa sestavljajo duhovno enoto s slovenskim narodom na domači zemlji.
Nadškof je še osvetlil posebnost tega romanja slovenskih vernikov iz zamejstva in matične domovine v Milan, da počastijo 600-letnico stolnice in s tem povezanim svetoletnim obeležjem. Prav tako velja omeniti pomen nedavne obnove tega svetišča. Še posebej pa je slovenski metropolit povabil zdomske vernike, naj ostanejo zvesti svojim duhovnim vrednotam, namreč krščanstvu in slovenstvu.
MOGOČNO PETJE
Kot že omenjeno, so med mašo peli združeni pevski zbori. Med drugim so se glasile preko prostrane katedrale naše velikonočne in Marijine pesmi, kot npr. Danica svetila, Zveličar naš je vstal iz groba, Svet in Blagoslovljen iz Tomčeve maše, Jezus naš je vstal od smrti. Pred koncem slovesne maše je msgr. Oskar Simčič izrekel nekaj misli v slovo in zahvalo, posebej se je že v italijanščini zahvalil stolnemu župniku in tudi kard. Martiniju, ki zaradi pastoralnih obveznosti ni mogel prisostvovati temu srečanju. Zato bo pa v kratkem prav v isti stolnici sprejel vse predstavnike tu živečih narodov in tako tudi Slovence.
Naj omenimo lepe narodne noše s Tržaškega, ki so vzbudile zanimanje tudi med italijanskimi verniki. Razumljivo tudi, da je bilo med našo mašo tudi veliko drugih vernikov, ki stalno obiskujejo stolnico. Veliko je bilo tudi opaziti Azijcev, saj je malo potem v stolnici maševal filipinski kardinal Sin.
Po končanem slovesnem obredu, ki ga je med zaključnim sprevodom nadškofa in duhovščine spremljala mogočna in lirično občutena Marija skoz življenje, so se vsi skupaj še zaustavili na ploščadi pred stolnico v prijetnem pogovoru in izmenjavi prvih lepih vtisov s tega bogatega duhovnega srečanja. Prav gotovo bo to ostalo vsem udeležencem v trajnem spominu.
Naj še omenimo, da so bili po svojih predstavnikih prisotne vse naše osrednje kulturne in politične sile in s tem tudi pokazale, da mora biti vez med Slovenci doma in po svetu živa in plodna. Naj pride še v bodoče do sličnih pobud, saj so pristen izraz življenjske volje naSega ljudstva in znamenje naše duhovne rasti.
ab
Ap. nunciju v Jugoslaviji namenjeno drugo mesto
Vatikanski list »I/Osservatore Romano« poroča, da je sv. oče dosedanjega nuncija v Jugoslaviji prestavil na drugo odgovorno mesto. Vodil bo delegacijo Apostolskega sedeža za stalne delovne stike s poljsko republiko.
Imenovanje je nekoliko iznenadilo, saj še ni dolgo, kar je bil nadškof Colasuonno imenovan za nuncija v Jugoslaviji. Na oljčno nedeljo se je še udeležil blagoslovitve novega karmeličanskega samostana v Sori pri Škofji Loki.
Ml 18 88 i888l8 rJMM
Po »Glasu koncila« povzemamo, da je bil duhovnik Filip Lukenda obsojen na 4 leta zapora, češ da je pri vernikih netil versko in narodno sovraštvo, ko je odsvetoval versko mešane zakone in trdil, da so Hrvati v Bosni zapostavljeni. Proti njemu je pričalo devet prič, ki so trdile, da jim je tako govoril na štiri oči. Obtoženi je vse to zanikal, saj je sam blagoslovil 17 mešanih zakonov. Tudi škof Pich-ler je pričal njemu v prid. Toda sodišče ni poslušalo ne enega ne drugega, niti ni hotelo zaslišati 180 njegovih vernikov, ki so želeli pričati za svojega župnika. Do razsodbe prizivnega sodišča ostane v zaporu.
Po štirih letih in pol zapora so izpustili p. Ferda Vlašiea, ki je bil aretiran v Me-djugorju leta 1981 v zvezi s tamkajšnjimi dogodki.
V	Subotici (Vojvodina) je bilo izredno lepo ekumensko srečanje ob obletnici smrti sv. Metoda. Skupno so se srečali v molitvi katoliški škof Zvekanovič, pravoslavni biskup Nikanor Ilič, škof grško-katoli-škega obreda Slavomir Miklovš, evangeličanski škof Andrej Beredi, kot zastopnik slovaških in madžarskih evangeličanov, ter lmre Hodassy, škof protestantske reformirane Cerkve. Stolnico v Subotici so napolnili verniki vseh omenjenih veroizpovedi. Pri skupnih molitvah in govorih so vsi poveličevali delo svetih bratov za pokristjanjenje Slovanov in njih kulturo.
Pa še to se je zgodilo. Mlada makedonska študentka Biljana Džutevska je stopila v pravoslavni samostan Mesič pri Vršcu v Banatu kot novinka. To ni bilo všeč staršem, ki so jo menda že nekomu obljubili v zakon. Zato so ponovno skušali pregovoriti hčer, da bi se vrnila med svet. Ko so spoznali, da zlepa nič ne dosežejo, sta se 3. aprila pripeljali v samostan mati in starejša hčerka v spremstvu sedem moških. Biljana se je pred njimi zatekla v sobo prednice in se zaklenila. Toda vdrli so vrata in s silo odpe-
ljali dekle. Ko so v samostanu klicali pomoč policije, je ta prišla šele čez poldrugo uro. Varnostna oblast tudi ni nič postopala zaradi nasilja nad 22-letno državljanko. Sedaj so starši rekli, da bodo Biljano poslali k starim staršem v Švico v upanju, da se premisli.
Zgodbe iz srednjega veka.
Nov svetnik
Papež Janez Pavel II. je v nedeljo 13. aprila v baziliki sv. Petra v Rimu razglasil za svetnika blaženega Frančiška Antona Fasanija iz reda minoritov (kateremu pripada tudi goriški nadškof p. Bomraar-co). Novi svetnik se je rodil leta 1681 v Luceri (južna Italija) in umrl v istem kraju leta 1742. Za blaženega ga je raz? asil papež Pij XII. 15. aprila 1955. Odlikoval se je po pobožnem življenju, bil preudaren magister novincev m klerikov, goreč pridigar na ljudskih misijonih in duhovnih vajah, moder spovednik, zlasti pa je ljubil revne, bolnike in zapornike.
■	Ta teden se mudi v ZR Nemčiji na petdnevnem obisku predsednik italijanske države Cossiga, spremlja pa ga zunanji minister Andreotti. Prve pogovore je Cossiga imel z zahodnonemškim državnim poglavarjem Weizsackerjem. V ospredju sta bila zahodnoevropska enotnost in terorizem. Glede spopada Reagan-Gedafi sta bila mnenja, da vojaško reševanje ni najbolj primerno in obenem zavrnila ameriški očitek o mlačnem odnosu zahodnoevropskih držav do mednarodnega terorizma, češ da sta Italija in ZR Nemčija v boju zoper terorizem plačala visok krvni davek, ne da bi pri tem žrtvovala načela demokracije in prava. V naslednjih dneh se je Cossiga sestal s kanclerjem Kohlom, več ministri, z zastopniki opozicije ter obiskal več mest, med njimi tudi Zahodni Berlin.
Drim z niiiiii inflacija v Evnii
25. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete je bil v mali dvorani Katoliškega doma v ponedeljek 7. aprila ob 20.30. Poleg odbornikov in predstavnikov včlanjenih društev so občni zbor počastili s svojo prisotnostjo še predsednik SSO Marija Ferletič, goriški občinski odbornik dr. Andrej Bratuž ter predstavnika ZSKD Zdenko Vogrič in Rudi Pavšič.
Branju zapisnika je sledilo predsednikovo poročilo. Dr. Damjan Paulin je v izčrpnem govoru orisal trenutni položaj Slovencev, boj za globalno zaščito, protislovenske izpade in podčrtal važnost skupnega nastopanja. Sodelovanje in načrtovanje naj pride v poštev tudi na kulturnem področju, saj se obe krovni organizaciji ZSKP in ZSKD spoprijemata s podobnimi problemi. Prav tako je predsednik poudaril važnost dvojezičnih plakatov, ki naj jih naša društva razobesijo, saj služijo kot informativno sredstvo našim sosedom, mi pa z njimi dokažemo doslednost za dvojezičnost, ki jo zahtevamo zase.
Tajniško poročilo je podala dr. Marilka Koršič, ki je orisala glavne pobude Zveze od zadnjega občnega zbora. Veliko uspeha je žela razstava del Toneta Kralja, ki je bila konec oktobra v goriškem Avditoriju in je vzbudila zanimanje tudi pri Italijanih. Še enkrat se je v imenu Zveze zahvalila umetnostni zgodov. Vereni Koršič, ki je zbrala gradivo in sestavila katalog, katerega je Zveza izdala.
Zveza je v novembru 1985 priredila tudi pevsko revijo Cecilijanko, na kateri je letos prvič nastopil kot gost italijanski zbor Citta di Gradišča. Stiki s Koroško in Tržaško so se letos še utrdili. ZSKP je organizirala s Slovensko prosveto iz Trsta in s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca Primorske dneve na Koroškem. Za slovenski kulturni praznik je ZSKP priredila srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo.
Blagajnik Viktor Prašnik ie orisal finančno stanje in povedal, da je blagajna aktivna.
V	imenu nadzornega odbora je spregovorila prof. Marija češčut, ki je pohvalila predvsem urejene blagajniške knjige. Sledila so poročila včlanjenih društev, ki so pokazala izredno bogato dejavnost. Od vsakega naj omenimo le večje prireditve.
Za KKD Hrast je poročal Jordan Ferletič. Zelo aktiven je bil mešani pevski zbor, ki ga vodi Rilarij Lavrenčič. S celovečernim koncertom je nastopil v Alt-hofnu v Avstriji, letos za veliko noč pa v domači cerkvi ob spremljavi orkestra. Otroci so, kot vsako leto, naštudirali igrico, ki jo je zanje napisala Franka Ferletič. Poleg tega so imeli v Doberdobu še kulturne večere, koncerte in na velikonočni ponedeljek Praznik pomladi.
O delovanju zbora Rupa-Peč je poročala Elizabeta Maraž. Delovanje zbora je tako pestro in bogato, da so začeli resno misliti na ustanovitev društva, ki bi lahko delo povezovalo in načrtovalo. Mešani zbor je imel pet nastopov, pripravil je skupaj s ŠZ Soča občinski praznik v Rubijskem gradu, za 1. maj pa Praznik frtalje. Še vedno ima zbor stroške z urejanjem prostora ob cerkvi v Rupi. Letos so si kupili montažno hišo, ki bo po potrebi služila kot skladišče ali majhna dvorana. Zbor ima od letos novega pevovodjo Dimitrija Rejca.
Poročilo o delovanju PD Štandrež je podal Marko Brajnik. V okviru diuštva delujejo odseki za pevsko, glasbeno, dramsko, fotografsko, rekreacijsko in organizacijsko dejavnost. Mladinski zbor, ki ga vodi Elvira Chiabai in mešani zbor, ki ga vodi Mirko Špacapan redno sodelujeta pri pevskih revijah kot so Cecilijanka, Primorska poje, Mala Cecilijanka, Božičnica. Dramska skupina jc letos naštudirala Fe-deaujevo komedijo »Barillonova poroka«, ki jo je že petkrat ponovila. Društvo poskrbi za vsakoletni Praznik špargljev, vzdržuje glasbeno šolo in tečaj za ritmično telovadbo.
Poročilo o delovanju PD »Mirko Filej« Gorica je podal predsednik Viktor Prašnik. Društvo je posvetilo največ pozornosti glasbenim večerom. Naj omenimo le koncert dua Lorenz-šček in koncert zbora Kliničnega centra iz Ljubljane ter folklorne skupine. V okviru društva deluje tudi zbor Kekec, ki ga vodi Franka Žgavec.
Poročilo o glasbeni šoli je poslal Silvan Kerševan. Šolo obiskuje v Gorici 46 učencev, poučuje pa deset profesorjev. Novost je tečaj za predšolsko mladino in tečaj za organiste. Dobrotnik je omogočil, da je dobila šola nove oigle.
O zboru L. Bratuž je poročala prof. Franka Žgavec. Zbor vodi že 20 let prof. Stanko Jericijo. Zbor je na pretekli Ce-cilijanki prejel priznanje za 25. nastop. Od zadnjega občnega zbora Zveze je imel tri samostojne koncerte, sodeloval pa je še pri raznih pevskih revijah.
Poročilo o SKPD »F. B. Sedej« Števerjan je prebrala Franka Padovan. Društvo sestavlja 35 mladih članov. Zelo aktivni so na pevsko-glasbenem področju. Mešani zbor vadi poleg Hermana Srebrniča, ki je na zadnji Cecilijanki prejel priznanje za 25. nastop, še T. Tozon. Zbor je imel 9 nastopov: v domači cerkvi, na radiu Trst A in na pevskih revijah. Mladinski zbor vadi in nastopa pod vodstvom Anke Černič.
Ansambel Lojzeta Hledeta je nastopil v Belgiji, na ljubljanski televiziji. Skupaj z društvom prireja vsako leto Festival domače glasbe. Društvo izdaja tudi svoje glasilo »Števerjanski vestnik«, ki izhaja v 400 izvodih. Števerjanska mladina je lani poskrbela tudi za Briški praznik. V Šte-verjanu obiskuje glasbeno šolo 20 učencev.
O Ljudskem radiu je govoril dr. Danilo Cotar. Slovenski odsek pri tej zasebni radijski postaji, ki jo vodi zadruga MECSO, deluje že deveto leto. Oddaje so še vedno po stalnem urniku vsak delavnik od 20. do 22. ure. Oddaje so potekale redno tudi v mesecih poletnih počitnic, ko se je med odsotnostjo sodelavcev najbolj žrtvovala sedaj že pokojna Alenka Čemic, ki jih je vztrajno nadomestovala. Oddaje so bile med tednom razporejene kot že prejšnja leta. Ob ponedeljskih je bila nr. vrsti oddaja »Mikrofon je poslušal za vas« (posnetki kulturnih pirreditev), ob torkih oddaja »Nekaj minut za duha«, ob sredah oddaja »Te dni je govora o tem«, ob četrtkih »V živo je lepše«, ob petkih »Športni kotiček« ali »Prisluhnite, otroci«, »Zdravniški nasveti«, zadnje čase tudi »Glasbeni kažipoti«. V času, ki preostaja, pa so vsak dan na sporedu še voščila in pozdravi poslušalcev.
Po teh poročilih so si sledili pozdravi. Dr. Kazimir Humar je izrekel pozdravne besede v imenu odbora za Katoliški dom in povedal, da mislijo razširiti odbor tudi na društva, ki imajo svoj sedež v Katoliškem domu.
Marija Ferletič je v imenu SSO pozdravila predvsem mladino, ki je jamstvo, da se bo kulturno-prosvetno delo nadaljevalo. Rudi Pavšič je to storil v imenu ZSKD iz Gorice in naglasil važnost vsklajenega dela ter predlagal skupno pobudo v Krminu. Dr. Andrej Bratuž je prinesel pozdrav go-riške občinske uprave in spodbudil prisotne k delu in premostitvi težav.
Volitve je vodila prof. Marija Ceščut. Za predsednika je bil soglasno potrjen dr. Damijan Paulin, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni dr. Marija Ceščut, Gabrijel Komjanc, Marko Brajnik, Marijan Breščak in Niko Klanjšček, v razsodišče pa msgr. Jože Zorž, Mario Vižintin in Ivo Kovic. Ostala odborniška mesta si bodo člani razdelili na prvi seji, ki bo 5. maja.
Rimski pesnik Ovidij je dejal o sebi: »Karkoli rečem, vse je pesem.« Podobno bi mogla reči o sebi tudi Zora Saksida: Karkoli napišem, je pesem. To potrjuje njena zadnja pesniška zbirka »Bela tapiserija«. Obsega 40 pesmi, ki so vse neprisiljen izliv čustev, misli in opažanj. Pri tem se pesnica ne pusti vezati na ustaljene pesniške oblike. Vse prosto teče »kakor veter J zanaša / mlad smeh / preko osamljenih / cest do sajastih / mest.« (Pred izlivom). Ali »prožnost / telesa, / misli, / srca.« (Gore).
Njena opažanja so namenjena predvsem naravi. Vsa narava z njo poje, povezana s človekom, npr.: »Prek poletja / iz pomladi / pripolzela / sem v jesen. / Več poklicnega / ni dela, / zadoščenja / in skrbi, / enoličnost / gospodinje / na črepinje J dan drobi. / Vanje drobna / dragocena / luč posije / tu in tam. / Veter, / ki oblake išče, / ker več noče J biti sam; / dež, / ki v kapljah / si preliva / svoje nežne / melodije; rosni biser, J ki na roži / mavrično zasije; / v drevju pesem / drobne ptice, / duše z Bogom / kratek stik. / Vsa ta zrna / drobne sreče / v mozaik / združila bi / in bi podenj / zapisala: / TIHOŽITJE STARIH DNI. Ali: »Z javorov, / platan / le zame / veter / listje / snema« (Pomlajenost).
Po vsebini je zbirka razdeljena na štiri skupine: »Zadnje stopinje« obsegajo pesmi z mislijo na čas, ki beži, ker pesnica čuti, da ni več mlada: »Moj dolgi dan / že dorisuje / svoj življenjski / lok« (Večer). Ali: »čas, / za hip postoj, / da svoj korak / uskladim s tvojim, J da prehodila bova / vštric strmino / mojih zadnjih / stezic!«
IB V Luksemburgu so zunanji ministri 12 držav, ki sestavljajo Evropsko gospodarsko skupnost, soglasno odobrili vrsto ukrepov proti Libiji, kar naj bi vplivalo na ZDA, da se odreče novim vojaškim akcijam zoper Gedafijev režim. Sklenjeno je bilo, da bodo države EGS zmanjšale število libijskih diplomatov in uslužbencev v libijskih veleposlaništvih, nadalje omejile svobodo gibanja libijskih predstavnikov, libijskim državljanom se bodo vizumi izdajali po poostrenem postopku in ko bo ena od članic izgnala kakega libijskega državljana, bo to veljalo za vse območje EGS.
■ V kraju Burgstal blizu Merana na Južnem Tirolskem je eksplodiral peklenski stroj ter huje poškodoval enonadstropno stavbo, v kateri je bil poštni urad. Do atentata je prišlo le nekaj ur pred prihodom predsednika Cossiga in ministra Andreottija v Meran, kjer naj bi prisostvovala seminarju o Ciceronu. Atentatorji so pročelje Iliše pomazali z žaljivimi napisi v nemščini, npr. Los von Rom! (Proč od Rima) ali »Magnago (predsednik južnotirolske Ljudske stranke) je pocestnica«. Atentat je očitno delo skrajnežev iz vrst nemško govorečega prebivalstva.
■ Francoska vlada je izgnala štiri Libijce, ki so hoteli izvesti atentat na glavnega konzula ZDA v Parizu. Libijci, stari od 20 do 25 let, so se predstavili kot študentje na turističnem potovanju. V začetku tega meseca je ista usoda zadela še dva druga libijska diplomata, ki sta bila na tem, da izročita orožje palestinskim teroristom.
H V odgovor na nedavni severnoameriški napad na Libijo so v Bejrutu libanonski muslimanski prenapeteži ubili dva britanska in enega severnoameriškega državljana, ki so jih že pred časom ugrabili, neznanci pa so odvedli neznanokam angleškega časnikarja, ki je bil na tem, da odpotuje domov. Tudi poslopje, v katerem živi britanski veleposlanik v Bejrutu, je doživelo napad z raketnimi izstrelki. Stavba je skoro popolnoma uničena, veleposlanika pa k sreči ni bilo doma.
■ Argentinski predsednik Alfonsin je napovedal, da namerava vlada prenesti sedež argentinske zvezne prestolnice iz Buenos Airesa v kraj Viedma, ki je trenutno glavno mesto pokrajine Rio Negro. Viedma leži 700 km južnovzhodno od Buenos Airesa v bližini izliva reke Rio Negro v Atlantski ocean. Tužno od te reke se dejansko začne prostrana Patagonia, ki je še zelo malo naseljena, čeprav je strateško pomembna, pa tudi bogata z nafto, rudami in energijo, da ne govorimo o cvetoči ovčereji.
Drugi razdelek ima naslov Molitev. V teh pesmih se pesnica ob naravi dviga k Bogu in k večnosti. »Za mrežo temnih misli / tudi mene SONCE čaka / in ni oblaka, ki bi ga / za vedno skrilo.« (Božič 1985). Nad vso naravo in nad vsemi bitji pa: »V vesolju meglica / lepo zapisana resnica: / BOG« (Resnica).
V	tretji skupini pod naslovom Razpredene misli so zbrane pesmi z različno vsebino; največ so razmišljanja o sodobnem razbitem življenju. Npr.: »Ubili so drevesa, / pesem v pticah / utišali in prelili / tla z asfaltom. / Danes po tisti poti na štirih / kolesih smrt drvi« (Epitaf ubitemu drevoredu). Ta svet se ji ne kaže lep. Tako modruje v pesmi Človek 4000: »Kakšen bo svet / približno čez / dva tisoč let? / Karkoli že, naj tudi / človek lice spremeni, / v notranjosti ostal / bo tak, kot je vedno bil: / perfidnejši kot vrag.«
Posebnost zase tvori zadnji cikel pod naslovom »Retro spektiva«. V tej skupini so zbrani spomini na leta, ki so bila: na mater, na Ljubljano, kjer se je rodila in se igrala kot otrok. Še luže na cesti so se ji zdele lepe. »Luže. Bile so oceani / bosih nog in čevlji barke, / kamenčke so naokrog vozili, / zanihali se prevrnili. / Na ustih smeh, porednost v očeh« (Luža na pločniku). Zaključi te spomine s pesmijo Bela tapiserija: »Leta bežijo, / valpet z bičem / nad njimi je čas. / Obraz mi je / postaral, marsikaj / izničil, / bela tapiserija / je ostala.«
Bela tapiserija je ostala, toda pesnici ni vzela veselja do ustvarjanja. O tem priča ta njena pesniška zbirka in tudi tisto, kar piše za Pastirčka in za tržaški radio.
(r+r)
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Ko v neki državi inflacija v enem letu prekorači sto odstotkov, je stanje zares kritično. Te kritične magične inflacijske meje se jugoslovanska vlada dobro zaveda, čeprav je ob začetku leta 1985 na vsa usta izjavljala, da se bodo, končno zares, cene oblikovale po tržnih zakonitostih razen tistih cen, ki jih določa vlada sama: kot so cene naftnih derivatov, pšenice in še nekaj drugih. Po vsem tem je bilo v začetku leta videti, da gre zares.
Kaj se je zgodilo? Že ob koncu marca je inflacija dosegla 50 odstotkov in precej je nastopilo alarmno stanje. Tržna zakonitost, da! Toda na ta način bo do konca leta 200 % inflacija! Vlada je posegla vmes tako, da je pozabila na vse obljube o tržnih zakonitostih in »zamrznila« cene najrazličnejšim izdelkom in storitvam.
Potem je prišlo poletje. Nemci in drugi turisti s trdnimi valutami naj bi nas zasuli s skoraj dvema milijardama dolarjev. A ti »nevzgojeni« tujci so nam začeli prinašati dinarje — take čisto nove sveže dinarske bankovce...
In prišla je na dan zgodba o tem, kako je Narodna banka Jugoslavije prodala pod ceno več milijard dinarjev v Nemčijo, ker so ji pričele kopneti devizne rezerve. To so bili tisti dinarji, ki so nam jih Nemci potem prinašali namesto pričakovanih mark. V času, ko bi se moral dinar okrepiti, v turistični sezoni, je v resnici močno zdrsnil v odnosu na druge valute. Zaradi tega so tudi cene v Jugoslaviji »podivjale«.
Ob koncu oktobra 1985 se je inflacija povzpela že precej čez 80 %. Zdaj je v vladi prekipelo; o tržnih zakonitostih ni bilo več ne duha ne sluha: cene je preprosto »zamrznila« do konca leta. Samo zato, da bo ob novem letu lahko rekla, da smo imeli v letu 1985 »le« 80 odstotno inflacijo.
Ob teh dogodivščinah je bilo v zadnjih dveh mesecih leta 1985 opazno naprezanje nekaterih režimskih časopisov in radia, da bi prikazali, kako grozno inflacijo imajo npr. v Boliviji in na ta način tolažili občane: vidite, pri nas pa je le 80 odstotna.
V	Boliviji, odkoder sploh ni zanesljivih podatkov o višini inflacije - menda pa gre za več kot tisoč odstotkov; no, tam so pa reveži — ubogi Bolivijci. In ljubljanski radio je celo posredoval poslušalcem »zanimivo« prigodo nekega Perujca, ki je res prišel v Bolivijo. Ta Perujec je hotel na ulici podariti beraču sto pesov, berač pa ga je zavrnil: »Hvala, gospod, ampak s tem si ne morem kupiti niti skorjice kruha.« Še večje presenečenje ga je čakalo na letališču, kjer je moral toliko časa šteti denar, da ie zamudil letalo in je moral odleteti z naslednjim.
Podobnih »tolažb« s tem, kako ubogi so v Boliviji, je bilo v zadnjem času precej in tako naj bi bili pri umetno ustvarjeni 80 odstotni inflaciji v Jugoslaviji, ob novem letu, pravzaprav nadvse zadovoljni. Ti glasniki uradne politike tudi »z grozo ugotavljajo«, kako visoko inflaci-ko je imela Argentina ali pa jo ima Izrael itd. Le to priznavajo, da v Evropi nima nobena država višje inflacije kot Jugoslavija.
Hudo je le to, da je Jugoslavija v Evropi.
S. Anica Miklavčič piše iz Hongkonga
... posebno molim za slovenske duhovniške poklice. Rada bi pisala kaj več za naš »Katoliški glas«, toda ni časa in tudi zmožnosti seveda...
S tira sem, a v srcu se čutim še vedno mlada, posebno ko sem med japonskimi otroki, katere pripravljam na prvo sveto obhajilo. To je veselje!
Za veliko noč bomo imeli več kot tisoč krstov v Hongkongu. Vsaka župnija pripravlja svoje in tudi jaz jih bom imela. So dobri ljudje iz Kitajske, srečni, ker govorim njihov jezik, to se pravi »man-darinščino«.
Letos praznujem tudi jaz — v goreči samoti in tihoti — svojo 50-letnico misijonskega življenja (1936-1986): to je Kitajska, Japonska, Formoza, Hongkong. A ne bo še konec. Čutim, da bo moja zadnja želja uslišana, tam na Kitajskem, kamor želim in hrepenim.
Cerkev tu v Hongkongu ima to nalogo, da gradi most, ki bo združil Cerkev na Kitajskem. Ta most so molitve in žrtve. Veliko govorijo o združenju Cerkve, posebno sedaj, ko so obiski na Kitajsko in iz Kitajskega sem vedno bolj pogosti. In prav to je nujno in potrebno, da gre stvar naprej. Včasih bi rekli, da gre za dva koraka naprej, potem za
korak nazaj, a če trdno zaupamo v čudežno pomoč Svetega Duha, bodo šli vsi ti koraki naprej — do zmage. Od 1. do 10. aprila bodo prišli prvič v Hongkong zastopniki petih ver, ki jih vlada pošilja sem, da se skupno pogovorijo, ker vsi želijo versko prostost. Tudi mi upamo vedno na boljše. Molite tudi vi za nas. Naš škof je bil že dvakrat na Kitajskem in se je vrnil zelo navdušen, ko je videl tiste pobožne in verne ljudi, ki so ga z velikim veseljem sprejeli in s solzami prosili blagoslova, in to kleče na trdi zemlji, povsod, kamor je prišel. Oh, dragi Kitajci, vaša trdna vera bo zmagala.
Sestri misijonarki iskreno čestitamo za njen jubilej in ji želimo, da bi se ji izpolnila njena srčna želja.
Grozljiva izpoved
Brez pomena je, da bi opisoval okoliščine, v katerih sem se jaz, 19-letni fant, srečal z mamili in končno postal njihov suženj. Okoliščine so prav banalne. Na začetku je bila želja, da bi okušal posledice nekaj oblačkov dima, ki povzročijo težave v želodcu in grenkobo v ustih, kakor prva cigareta.
Da se ne bi pokazal bojazljivca pred tovariši, sem poskušal še in potem je šlo. Tedaj se pozabi na Boga, na starše, na vrednote življenja in se zaziblje v slepilo, da bi se čutil velikega, nekoga, ki si upa, ki zna in se človek zgublja ne da bi hotel in ne da bi opazil in tudi brez obžalovanja. Potem išče vedno nove občutke in najde nove tovariše, ki se zdijo vedno pripravljeni, velikodušni, ljubeznivi Sprva ti preskrbijo mamilo in te naučijo, kako si napraviš injekcipo. Premeteno te spremljajo vedno navzdol, vedno nižje.
Tedaj se oddaljiš oa matere in očeta, ker se ti zdita sovražna, se oddaljiš od bratov in sestra, ker se ti zdi, da te ne razumejo, zanemarjaš šolo, ker se ti zdi nekoristna. Potrebuješ denar in si ga preskrbiš tako, da izprazniš kak nabiralnik ali da vzameš iz avta radioaparat. Imenitno se ti zdi, ko srečaš lahkomiselna dekleta, ko poješ obložen kruh v baru, kadar si lačen, ko spiš s kakšnim tovarišem v avtu.
Ne zaveš se, da si že pred časom prestopil vsako pametno mejo, prav zato, ker ne poznaš več meje med dobrim in slabim. Zgodi se ti kakor pri morju, ko imaš veliko željo, da bi se potapljal, toda morje je nemirno in rdeča zastavica opozarja na nevarnost. Nekaj časa se igraš z valovi in se ti celo zdi, da ti gospoduješ nad njimi. Smeje se oddaljuješ od obale, se mečeš v kipeče valove in se ne zaveš, da te valovi odnašajo od obale in da ti zmanjkuje moči za plavanje. Izgubljen si.
Tako se je zgodilo meni in zdaj sem za rešetkami telesno strt in duševno razkosan. In vendar želim govoriti z Bogom prav jaz, ki sem ga zapustil, izdal in zaničeval. Kljub vsemu se Mu čutim blizu: samo on zna govoriti mojemu srcu, samo on mi daje zaupanje.
(Iz pisma v »Famiglia Cristiana« št. 14)
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
★
■ Na londonskem letališču Heathrovv so 20 minut pred odletom letala v Tel Aviv, ki je imelo na krovu 400 potnikov, odkrili eksploziv v dvojnem dnu ročne torbe 32-letne Irke, ki ni vedela, kaj nosi. Torbo ji je izročil njen zaročenec, 35-letni palestinski Arabec Hinda\vi. Dekle je z njim v šestem mesecu nosečnosti. Bomba bi eksplodirala kmalu po vzletu in umorila tudi nosilko in njenega otroka. Zanimivo pri tem je, da bombe niso našle rentgenske naprave za odkrivanje orožja in streliva. Če ne bi neki uslužbenec tudi ročno pregledal torbe, Di prišlo do katastrofe.
■ Po poldrugem letu bivanja v domovini je Stalinova hčerka Svetlana znova zapustila, to pot z dovoljenjem oblasti, Sovjetsko zvezo in se vrnila v ZDA, njena hčerka Olga, ki jo je imela Svetlana z ameriškim arhitektom Petersom, pa se je nastanila v Angliji, da tam nadaljuje svoje študije, ki jih je morala leta 1984 zaradi materine odločitve, da se vrne v SZ, prekiniti. Ne ena ne druga se v Rusiji nista mogli vživeti v tamkajšnje razmere, poleg tega pa sta Svetlano njena otroka iz prvega zakona Jožef in Jekaterina hladno sprejela, kakor tudi polsestro Olgo.
M. K.
ZORA SAKSIDA
Bela tapiserija
Alenki Černič v slovo
Cvetoče črešnje po briških gričih so tvorile izreden okvir ob slovesu od Alenke Černič, ko so jo v torek 22. aprila položili k zadnjemu počitku na domačem pokopališču v Števerjanu. Kakor da se je tudi božja narava želela pokloniti dobremu dekletu, ki je 30-letna dozorela za nebesa.
Poleg narave se je od pokojnice poslovila predvsem mladina, tako iz Števerjana kot iz sosednjih krajev in s Tržaškega. Mladi so prišli ne samo zato, ker je Alenka bila mlada, temveč predvsem zato, ker je mladini posvetila svoje mlade moči pri pevskih zborih v Števerjanu in So-vodnjah in pa pri skavtih, ker je sama bila navdušena skavtinja in skrbna voditeljica veveric in volčičev.
Ob njenem grobu so se zato poslovili zastopnik SGS, potem zastopnica domačega dekliškega zbora, ki ga je sama ustanovila in vodila. Nadalje g. M. Komjanc v imenu sovodenjskega župnijskega občestva, kjer je do zadnje bolezni vadila otroški in mladinski zbor. Še tik predno je morala v bolnišnico, je razpravljala, kaj bodo peli za prvo sv. obhajilo. Poslovili so še domači župan, ker je bila pokojnica skrbna uradnica na domačem županstvu. Pa še zastopnica pevskega zoo-ra Lojze Bratuž, saj je Alenka pela tudi pri tem zboru. In seveda zastopnik domačega prosvetnega društva in pevskega zbora.
Alenka se je namreč povsod razdajala in povsod delila od svojih lepih darov in pridnosti. Podoba je, kot da je slutila, kako kratko bo njeno življenje, in je zato v kratkem času hotela zvrhano napolniti življenja čašo z najboljšim vinom dobrote. Upravičeno je duhovnik v cerkvi dejal: »Za Alenko žaluje ne samo domača družina, temveč celotno štever-jansko in naše zamejsko občestvo.«
Kako je prirastla v srca vseh, ki so jo poznali, je pričala tudi nad \se številna udeležba pri pogrebu, ker so prišli ljudje od blizu in daleč, s tostran in onstran državne meje, kakor bi pokopavali najbolj odlično osebo.
Bila je povezana s Cerkvijo in v veliko pomoč v domači župniji in v Sovodnjah. Duhovniki so ji izkazali svojo hvaležnost tako, da jih je kar 13 somaševalo in jo spremilo na pokopališče, v cerkvi so ji pa peli domači cerkveni zbor in pa zbor »Lojze Bratuž«.
Kakor v cerkvi naj bodo tudi tu zadnje besede Alenki v slovo: »O mladem človeku pravi sv. pismo: Malo časa je živel, a dopolnil je veliko let. Bodimo Bogu hvaležni za vse dobro, kar ga je Alenka med nami storila. Njej naj bo Bog bogat plačnik, njenim staršem in sorodnikom pa naj njeno prezgodnje slovo ne bo v žalost, temveč naj jih tolaži v zavesti, da so sicer izgubili hčerko in sestro, a da se je ta preselila h Kristusu, ki je rekel: Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali.«
. ti: - /
Ob prerani smrti Alenke Černič izražata občuteno sožalje družini in društvom, pri katerih je sodelovala, zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški z.bor Devin.
* * *
Prerano nas je zapustila dolgoletna pevka Alenka Černič. Ob težki izgubi izreka svojcem sožalje
zbor »Lojze Bratuž«
Sožalje
Odbor Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica izraža svoji tajnici Anki Četnic iskreno sožalje ob izgubi sestre Alenke, pevke in pevovodkinje, ki je petju posvetila velik del svojega mladega življenja.
* * *
Ob boleči izgubi plemenite in dobre Alenke, vsestransko zavzete kulturne delavke, se globoki žalosti staršev, svojcev in prijateljev pridružuje SKPD in Glasbena šola »M. Filej« Gorica.
* * *
Prav tako izreka iskreno sožalje vsem težko prizadetim KKD »Hrast« iz Doberdoba.
J ur jev arij e najmlajših skavtov
V nedeljo 20. apiila je bilo v Medji vasi jurjevanje najmlajših skavtov in skavtinj s Tržaškega. Jurjevanje je naj večji skavtski praznik; to je namreč dan, ko položijo svoje obljube in prejmejo skavtsko ruto vsi tisti skavti, ki so se na ta dan skrbno in vestno pripravljali, opravili izpit in prejeli srebrno zvezdico.
Zaradi obilnega oežja, ki je padal prejšnje dni in razmočil zemljišče, kjer bi moralo potekati jurjevanje, se je darovala sv. maša z obljubami v osnovni šoli v Medji vasi. Prostor je bil zadosti velik, da so v njem našli svoje mesto vsi volčiči in veverice s svojimi voditelji ter številnimi starši. Med mašo (g. Tone Bedenčič), je izreklo obljube 35 mladih volčičev in veveric. Njihove obljube je sprejel načelnik Marijan Jevnikar, ki je imel tudi pozdravni nagovor najmlajšim.
Po maši so se volčiči in veverice podali v spremstvu svojih voditeljev na travnik, kjer so se r.ajprej okrepčali s kosilom iz torbe, nato pa je bila na vrsti velika igra. Po skupinah so morali slediti puščicam, ki so kazale pravo pot, iskati pisma, odgovarjati na vprašanja in uganke, ki so jim jih stavili voditelji. Vprašanja so se tikala splošne kulture, skavtskih spretnosti, zamejskega skavtizma in športnih iger.
Ko so začeli prihajati prvi starši za taborni ogenj, se je vreme naglo pos.ab-šalo, tako da so se morali vsi zateči v prostore osnovne šole, kjer je bil na programu simbolični taborni ogenj in nagrajevanje najbolje uvrščenih pri veliki igri. Tudi letos so zasedli prvo mesto volčiči in veverice z Opčin, medtem ko so si drugo mesto delili volčiči in veverice iz Rojana ter volčiči in veverice iz Devina; tretji so pili volčiči in veverice iz Boršta. Program se je nadaljeval s petjem in skeči, pri katerih so sodelovali prav vsi prisotni.
Srečanje se je končalo z željo, da se ponovno srečajo prav vsi na poletnem taboru, ki bo tudi letos v prvi polovici avgusta.
Za srednjo starostno vejo, tj. za izvidnike in vodnice bo jurjevanje v nedeljo 4. maja v Devinu. Vodstvo veje vabi že sedaj starše in prijatelje, da se udeležijo tako maše kot polaganja obljub zjutraj in tabornega ognja, ki bo v popoldanskih urah. - Zasanjana Koala
Dan solidarnosti za zaposlitev
Tržaški škof Bellomi je pozval v zvezi s težko krizo, ki je zadela svet dela in zaposlitve, svoje vernike k molitvi za vsakdanji kruh in mir, akciji pa je dal naslov »Dan solidarnosti za zaposlitev«, ki bo to nedeljo 27. aprila.
V svoji poslanci (23. aprila) najprej ugotavlja, da »se v družinah trpi in trepeče, v tovarnah se razpravlja, po ulicah protestira, vsa družba pa je vznemirjena zaradi nenehnega upadanja delovnih mest in temne bodočnosti. Ker so prizadete osebe in družine naši bratje, se nihče ne more in ne sme držati ob strani«.
Kristusovi učenci so se naučili od Gospoda ljubiti in moliti. Ljubezen pa se razodeva v dejavni solidarnosti, medtem ko jo molitev podpira. Molitev prosi nebeškega Očeta, naj pride njegovo kraljestvo, se izpolni njegova volja, sc posveti
Škofov glas
Pretekli teden je tržaški škof Bellomi imel kratek razgovor na Vatikanskem radiu (ital. oddaja ob 21.15 in 23. uri) o Slovencih v Italiji, ki živijo od Trbiža do Milj. Na kratko je škof podal problematiko, o kateri so škofje spregovorili v poslanici in jo poslali senatni komisiji, ki se ukvarja z globalno zaščito Slovencev v Italiji. Hvaležni smo g. škofu za ta njegov poseg, zlasti pa za njegovo besedo pohvale na račun Slovencev.
Seja deželnega tajništva SSk
V četrtek 17. aprila je bila pod predsedstvom R. Dolharja seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Deželni tajnik A. Bratuž je poročal o pripravah na bližnji deželni kongres, ki bo v Gorici v soboto 10. maja. S tem bo SSk letos izpolnila svoje kongresno leto, saj deželni kongres sledi goriškemu in tržaškemu pokrajinskemu. Politična dejavnost gre zato v tem času vsa v pripravo tega velikega zborovanja, ki bo obenem pregled dosedanjega dela v deželnem okviru in prizadevanju za zakonsko zaščito še posebej, na drugi strani pa tudi nujno nakazovanje novih smernic.
Opčine
Občni zbor Hranilnice in posojilnice. V
prostorih Prosvetnega doma na Opčinah je bil v nedeljo 20. aprila redni občni zbor tamkajšnje Hranilnice in posojilnice. Vsakoletnega zbora se je udeležilo lepo število članov zadruge. Iz poročila predsednika upravnega sveta Pavla Miliča izhaja, da je ta naš denarni zavod zabeležil tudi v preteklem poslovnem letu lepe uspehe. Naj navedemo samo nekatere!
Hranilne vloge so v letu 1985 porasle za 11,4 %, vloge na tekoči račun pa za 15,5 %. Izdana posojila so porasla za 20,8% Čisti prebitek lanskega poslovnega leta znaša nad dve milijardi lir. Uspeh celotnega poslovanja je sad preudarne in skrbne uprave ter vestnega, marljivega in prizadevnega dela vseh nameščencev. Poročilo nadzornega odbora je podal njegov predsednik dr. Stevo Kosmač.
Sledila je razprava in odobritev obračuna in poročil, pri čemer so člani zadruge določili, naj se znesek za dobrodelne in vzajemnostne namene zviša od 150 na 200 milijonov lir. lako bo openska hranilnica lahko, kot je že doslej, podpirala delovanje raznih kulturnih, prosvetnih in športnih društev, ki si vestno in prizadevno prizadevajo za vsestranski razvoj slovenskih ljudi.
Po izčrpni obravnavi še drugih točk dnevnega reda so sledile volitve štirih članov upravnega sveta, ki jim je letos potekel mandat. Potrjeni so bili dosedanji odborniki: Silvan Čok, Dragotin Danev, Karlo Guštin in dr. Vladimir Vremec. Potrjen je bil tudi efektivni nadzornik dr. Edi Danev.
Srečanje mašnih strežnikov
Muhasto vreme ni prizaneslo niti zadnji aprilski soboti. Soncu ni dopustilo, da bi ogrelo lica otrok, ki so prihiteli v Mai lja-ni.šče na Opčinah z vseh koncev Tržaške.
Marijaniško dvorišče in igrišče se je hitro napolnilo z živžavom. Močan naliv pa je vse v trenutku spravil pod streho. Veliki kupi materiala so opozorili vsakega o delu obnove Marijanišča, ki se otepa z neverjetnimi denarnimi težavami, tako da mu kar pristoja uradno ime »Sirotišnica«. Kakor da je slovenski stvarnosti odveč la predragoceni prostor.
Okoli 40 otrok iz devetih župnij in kaplani j s svojimi duhovniki in nekaterimi starši je stopilo v za to pripravljen prostor. Audiovizualna sredstva in delovne pole so že čakale mlade uporabnike, da jih povedejo za nekaj časa v svet zbranosti.
Že po nekaj uvodnih besedah je vsakdo lahko ugotovil, da so ti otroci mašni strežniki. Njim primerno se je odvijal tudi program, ki sta ga pripravila gg. Franc Pohajač in Tone Bedenčič. Tehnični in audiovizualni del je vodil g. Pohajač, besedni del pa g. Bedenčič. Glavna tema je bila sv. maša in življenje s posebnim poudarkom na darovanju.
Program je potekal zbrano. Besede in slike, delo in zbranost so otrokom prišle
Ob 40. obletnici mašniškega posvečenja in nove maše
DR. ANGELA KOSMAČA
župnika v Ricmanjih in Domju v kapeli sv. Leopolda, voditelja ACM v Trstu in škofijskega delegata za ekumenizem in dialog, mu vsi njegovi hvaležni verniki iskreno čestitajo in želijo dosti božjega blagoslova pri vseh njegovih številnih prizadevanjih.
do srca, pa ne samo njim, temveč tudi staršem, kakor je omenil nekdo izmed njih. Še posebno je prišlo to do izraza, ko so se otroci lahko poistovetili z malim Marcelinom.
Ob koncu je iz mladih grl privrela molitev za nove duhovniške poklice. Z veseljem so sprejeli vabilo o ponovnem srečanju. Po dveurnem piogramu je malica naznanila konec. Otroci se kar niso hoteli posloviti. Duhovniki in starši so jih, potem ko so jim pustili še nekaj igre, odpeljali na njihove domove.
Sobotno srečanje mašnih strežnikov je prav gotovo poglobilo njihovo zavest in veselje, da so tudi oni s svojo službo sodelavci za boljši svet.
Duhovni poklici rastejo
Po koncilu in po letu 1968, ko je nekako ves zahodni svet zašel v kulturno krizo, so duhovniški in redovniški poklici padli; dno je padec dosegel leta 1975, ko je bilo najnižje število bogoslovcev in sicer 60.000. Pet let prej (1970) jih je bilo 73.000. Od 1975 dalje pa njih število počasi narašča, ne povsod istočasno, vendar število se dviga: leta 1984 jih je bilo po celem svetu 80.000.
Statistike povedo tudi, da je število poklicev narastlo predvsem v deželah, kjer so katoličani manjšina, to so misijonske dežele, zlasti Afrika. Potem v deželah, kjer se katoličani morajo boriti za svoje pravice (dežele realnega socializma). Najmanj je število poklicev narastlo v deželah z visokim življenjskim standardom (zahodna Evropa in ZDA).
Kriza poklicev je morda najbolj zajela Italijo. Leta 1970 je bilo v tej državi deset tisoč bogoslovcev, leta 1981 komaj 4.877, leta 1984 pa je število narastlo na 5.365. V Italiji smo glede poklicev na najnižji stopnji Slovenci, ki smo po 20 letih dobili šele prvega bogoslovca. Toda upajmo, da je to lastovka, ki naznanja pomlad.
njegovo ime med ljudmi, obenem pa, naj nam da Bog kruh in mir. To sta dve dobrini, tesno med seboj povezani, pa danes obe zelo ogroženi.
Krščanske skupnosti v Trstu, pozorne na le probleme, naznanjajo zato »Dan solidarnosti za zaposlitev«. Obstajal naj bi v tem, da molimo v sledeče namene: da bo vsem zagotovljeno dostojno delo; da bodo oblasti znale pravilno odločati, ko gre za osnovne pravice državljanov; da bodo gospodarski dejavniki zr.ali združiti proizvajalno uspešnost z zahtevami zaposlitve; da bodo bogati denar uporabljali za nove naložbe, čeprav lahko tudi tvegane, da pride do novih delovnih mest; da nam Bog nakloni svoj mir, utiša grožnjo novih spopadov, v srcih vseh pa ohrani dar sprave in nas reši vsega hudega.
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A.
Bilanca 27. poslovne dobe
31. decembra 1985
AKTIVA		PASIVA	
Blagajna		1.651.511.389	Glavnica		2.400.000.000
Depoziti in tekoči računi bank . .	164.134.028.421	Redni rezervni sklad		3.893.398.774
Finansiranje kreditnim ustanovam .	8.385.414.810	Posebni rezervni sklad . . .	10.000.000
Depozitne listine		300.000.000	Sklad za tečajne razlike . . .	34.027.518
Lastne vrednotnice		26.849.885.135	Sklad za odpravnine ....	860 089.281
Udeležbe		199.374.110	Sklad za amortizacijo opreme	
Eskontni portfelj		2.947.875.080	in nepremičnin		1.151.105.268
Tekoči računi klientov . . .	49.641.157.897	Sklad terjatvenih rizikov	
Hipotekarna posojila		5.346.808.578	D P R. 597/73 		1.061.918.114
Osebna posojila		803.338.424	Revalutacijski sklad		1.259.698.685
Menice in dokumenti na inkaso . .	12.200.912.630	Depoziti in tekoči računi bank	. 147.010.668.634
Razni dolžniki		6.795.330.719	Finansiranja kreditnih ustanov	1.364.500.000
Oprema in stroji		1.616.165.769	Hranilne vloge		47.787.901.886
Nepremičnine		2.240.077.589	Tekoči računi klientov ....	63.211.951.803
Aktivni pripisi		2.030.969.702	Cedenti menic in dokumentov	
Aktivni reeskonti ... . . .	29.502.469	na inkaso		8.527.109.028
	285.172.352.722	Razni upniki		4.633.954.381
		Pasivni pripisi		389.197.389
		Pasivni reeskonti		275.006.424
		Dobiček poslovne dobe ....	1.301.825.537
			285.172.352.722
Računi obveznosti in rizikov . . .	48.959.013.451	Računi obveznosti in rizikov . .	. 48.959.013.451
Razvidnostni računi		164.550.393.963	Razvidnostni računi . . . .	. 164.550.393.963
	498.681.760.136		498.681.760.136
IZDATKI
Obresti klientom........... 9.675.050.465
Obresti bankam............. 9.070.010.097
Stroški za osebje.......... 2.762.691.395
Davki in takse.............. 867.675.463
Komisije, provizije, in drugi	izdatki	77.064.098
Razni izdatki......................*	.	1.281.398.532
Odpis visečih terjatev....... 28.040.580
Minusvalence pri prodaji	premičnin	1.162.405
Amortizacije ............................... 317.355.800
Akantonacije................................ 403	571.645
Nepredvideni izdatki......... 78.169.928
SKUPNI IZDATKI DOBIČEK POSLOVNE DOBE
SKUPNO
24.562.190.408
1.301.825.537
25.864.015.945
DOHODKI
Obresti klientov......................... 8	745.283.677
Obresti bank............................ 10	830.313.268
Obresti poštnega T/R, poštnih vlog
in državne zakladnice ....	429.980
Obresti na donosne bone
in depozitne listine.................... 52.816.990
Obresti, premije, dividende,
in drugi dohodki..................... 3.688.331.971
Dobiček pri vnovčenju vrednotnic .	255.739.057
Dobiček pri vnovčenju valute .	.	208.546.971
Komisije, provizije, in drugi dohodki	1.968.132.959
Razni dohodki................................. 8.040.000
Izkoriščene akantonacije ....	81.770.221
Presežek vrednosti imovme .	.	.	1.039.534
Nepredvideni dohodki......................... 23.571.317
SKUPNI DOHODKI	25.864.015.945
ZBOR RUPA-PEC prireja v RUPI 25. in 27. aprila ter 1. maja
TRADICIONALNI PRAZNIK FRTALJE Petek 25. aprila
15.30 kulturni spored: ženski zbor Sovodnje, moški zbor Štmaver, veseloigra »Čašica kave«, izvaja amaterski oder Rupa Peč;
18.30 prosta zabava ob zvokih ansambla »Prijatelji«. Nedelja 27. aprila
15.30 kulturni spored: mladinski zbor Rupa-Peč, moški zbor »Alpina« iz Žirov pri Škofji Loki, zabavna tekmovanja v pripravi najboljše frtalje (lepe nagrade);
18.00 prosta zabava ob zvokih ansambla Furlan.
Četrtek 1. maja
15.30 kulturni spored: dramska skupina PD Štandrež z veseloigro v treh delih »Barillonova poroka«, slavnostni govor Saše Martelanca;
18.00 prosta zabava z ansamblom »Prijatelji«.
Vse dni bo deloval dobro založen buffet s posebnostmi na žaru, frtaljo in domačo kapljico.
Kulturni večer v Katoliškem domu Renato Quaglia: Baside
Kulturni večer v četrtek 17. aprila je bil posvečen pesniku Renatu Quagli in njegovi ožji domovini Reziji, katero je z živo in prepričevalno besedo predstavil prof. Pavle Merku.
Ni se pa ustavil samo ob Reziji, temveč je orisal tudi preteklost vseh beneških Slovencev, tj. nadiških, terskih in rezijanskih. Gre za tiste Slovane, ki so se naj-dalje potisnili na meje Beneške in Padske nižine; ustavili pa so se ob obronkih Julijskih Alp in tam vztrajajo do današnjih dni, ko jih je v njih narodni istovetnosti začela ogrožati sedanja industrializacija in masovna kultura. V preteklosti pa so bili tisoč let in več trdno zakoreninjeni v svoja ljudska izročila in v svoje ljudsko narečje. Ker so bili razmeroma izolirani od ostalega sveta v svojih gorskih dolinah in ker jih je Beneška republika ščitila ter jim pustila določeno upravno samostojnost, so ohranili svojstveno narečje, ki je za slovanske jezikoslovce prava zakladnica.
Ta zakladnica je posebno zanimiva v Reziji, kjer so ljudje ohranili svoje narečje, katero so hodili proučevat slavisti iz vseh strani, posebno še Rusi in Poljaki. Šele za njimi so prišli Slovenci in to po zadnji vojni. Zasluge imata zlasti prof. Milko Matičetov in Pavle Merku. Oba sta v Rezijo in njene značilnosti naravnost zaljubljena. Ta zaljubljenost se je pri prof. Merkuju kazala tudi v toplini, s katero je govoril o rojakih v Reziji in Terskih dolinah.
Sledila je predstavitev pesnika Renata Ouaglie in njegove pesniške zbirke »Baside« (Besede). Zbirko je izdalo Založništvo tržaškega tiska, uvodno besedo pa je na pisal Marko Kravos.
V zbirki je 27 pesmi v domačem narečju, kot ga govorijo v Stolbici, odkoder je pesnik doma. Poudariti je potrebno v Stolbici, ker pri predavanju smo slišali, da v Reziji imajo pravzaprav štiri narečja, kolikor je glavnih vasi, ki so bile nekoč samostojne občine. Pesmim je dodan prevod v knjižno slovenščino, saj bi jih sicer težko razumeli. Besede so namreč za uho starinske. Pesnik jih je nekaj sam prebral, da smo slišali, kako zveni rezi-janščina in kako malo jo razumemo. Franko Žerjal je nato prebral slovenski prevod. Iz prevoda smo šele doumeli pesem in njeno trpko lepoto.
Renato Ouaglia je letos dobil Prešernovo nagrado za to pesniško zbirko, ki je enkraten pojav v našem pesništvu.
Večera se je udeležilo lepo število ljudi, ki jim gotovo ni bilo žal, da so prišli in spoznali Rezijo in njeno »basido«, ki je naša, a zaradi zgodovinskih okoliščin in zemljepisnih pregrad nam tako oddaljena.
(r+r)
Občni zbor ŠZ Soča
V gostilni »Rubijski grad« v Rubijah ob Vipavi je 11. aprila potekel 4. občni zbor ŠZ Soča, ki ga je odprl njegov predsednik Jožko Maraž, kateri je istočasno pozdravil predstavnike ŠZ 01ympia iz Gorice in zbora Rupa-Peč. Drugih predstavnikov ni bilo, čeprav so bila poslana vabila vsem društvom v občini ter občinskim odbornikom za šport.
Poročilo je podal tajnik Benjamin Černič. Spomnil se je najprej petletnice ustanovitve tega združenja (3. aprila 1981), pri čemer so nekatetri to novo združenje pozdravili, drugi pa pokazali neko zadržanost in nerazumevanje. ŠZ Soča si je postavilo že v začetku cilj gojiti odbojko, prvič ker je odbojka pri nas v zamejstvu najbolj razširjen šport, drugič pa, ker te panoge do tedaj v sovodenjski občini ni nihče gojil. Spočetka so bile težave za treniranje, saj se je bilo treba zatekati v štandreško telovadnico, pa tudi ure za vežbanje niso bile primerne.
Po odprtju telovadnice v Sovodnjah je združenje popestrilo svoje delovanje in začelo gojiti tudi miniodbojko. Prvi trener je bil Štefan Cotič, za vloženi trud mu Soča izreka toplo zahvalo; njegovo delo sedaj nadaljuje prof. Boris Cotič.
Velik problem je mladina, ki se izgovarja s študijem, ko se izogiba športni dejavnosti, čeprav strokovnjaki Irdijo, da pravilno gojen šport ne ovira študija. Kar se tiče dejavnosti posameznih ekip, nastopa moška ekipa x prvenstvu I. moške divizije.
Tajnik se je tudi obrnil s prošnjo na občinsko upravo, da uredi Kodermacovo hišo, v kateri bi se dobil prostor za seje
ter za razna društvena srečanja. Omenil je opravljena dela v Rubijskem gradu ter težave, ki tarejo združenje. Na koncu se je zahvalil slovenskim denarnim zavodom v Gorici in Sovodnjah, občini Sovodnje ter pokrajinskemu in deželnemu odborniku za šport za denarne prispevke, še posebej pa sponsorjema Cer-Impex in Sobema za konkretno pomoč.
Nato sta poročala trenerja prof. Boris Cotič in Dušan Carli vsak za svoje ekipe; blagajniško poročilo je podal Gabrijel Devetak, pozdrave pa sta izrekla za ŠZ Olympio dr. Jože Vrtovec, za zbor Rupa-Peč pa Ivo Kovic.
V razpravi so navzoči omenili številna vprašanja, ki zadevajo združenje. Govor je bil tudi o nujnih delih na prireditvenem prostoru v Rubijskem gradu, o odbojkarskem igrišču ter o bližnjem vsakoletnem prazniku. Padel je tudi predlog, naj bi se ŠZ Soči pridružili slovenski ribiči, ki do sedaj nimajo svoje organizacije.
Sledile so volitve. V upravni odbor so bili izvoljeni Jožko Maraž, Benjamin Černič, Gabrijel Devetak, Andrej Fajt, Marjan Cernic, Edi Petejan, Mario Cernic in Igor Cernic, v nadzorni Remo Devetak, Ladi Tomšič in Ivo Kovic, v razsodišče pa Branko Cernic, Julijan Malič in Nerina Devetak. - R. D.
Učakal je sto let
Slovenci iz Laškega proslavljajo te dni prijeten jubilej. 25. aprila praznuje stoletnico rojstva najstarejši občan s Trži-škega, v Ronkah živeči Slovenec Franc Lojze Devetta (Devetak).
Ob tem dnevu priredijo ronška občinska uprava, romjanska župnija sv. Štefana, »Pro Loco« m svojci posebno prireditev na čast slavljenca, ki bo prav 25. aprila v Romjanu.
Ob 10.30 bo sv. maša s petjem župnijskega zbora. Ob 11.30 bo na sporedu slavnostna akademija, na kateri bo sodeloval pevski zbor »Dino Salvador«.
Dvojezična knjižnica v Romjanu se pridružuje vsem ostalim čestitkam jubilantu za visoko slavje in vabi rojake iz Laškega, da se udeležijo praznovanja.
Ronke
Uspešen filmski večer. Prejšnji četrtek je ženski pevski zbor iz Laškega nadaljeval srečanje z goriškimi kinoamaterji. Tokrat je bil na vrsti Marjan Terpin iz Šte-verjana, ki je najprej pokazal kulturne, verske in delovne razmere v tej slovenski vasi v Goriških Brdih. Ozvočeni film lahko smatramo za diagocen etnografski dokument naše raznolike identitete.
Nato je Terpin predvajal dokumentarec o Kanarskih otokih, o katerih ima človek, dokler jih ne vidi od blizu, čisto drugačen pojem. Ugotovili smo namreč, da tam ni tisti raj s čudovitim sončnim podnebjem, z lepim morjem, o katerem smo slišali. Res je namreč, tudi tam je puščava, skalovje, pustota in ni plaž, kjer bi se lahko kopali v mirnem morju kot na naši obali.
Ob zaključku so prisotni nagradili gosta s toplim ploskanjem, ker so bili vsi nad predvajanjem zelo zadovoljni. - K. M.
Bralci pišejo
Dvomljiva podpora slovenski stranki
S tem pismom se oglašam, ker me je k pisanju vzpodbudil poseg odvetnika Jožeta Škerka na pokrajinskem kongresu SSk na Opčinah. Pravilno je odvetnik Škerk opozoril zborovalce na to, kako odmerja tržaški slovenski dnevnik zelo malo prostora dejavnostim SSk.
Dal je dva primera: »Primorski dnevnik« je s skromno novico obvestil slovenske bralce, da je deželni svetovalec SSk vložil tožbo proti listarju Gambassi-niju zaradi netenja narodnostne mrinje in žalitve slovenskega prebivalstva, medtem ko je senzacionalistično kar na štirih kolonah v mastnem tisku poročal o 60 Turkih, ki so pri Trnovci prešli jugoslo-vansko-italijansko mejo. Primerjava je pri zborovalcih seveda vzbudila smeh.
Razmišljal sem, zakaj daje omenjeni dnevnik na svojih straneh tako malo poudarka SSk. In prišel sem do tega sklepa. List se že 40 let drži svoje ideološke izbire, to je, da podpira komunistične teze in da po razpustu Neodvisne socialistične zveze pošilja Slovence v italijanske stranke. Če poroča o SSk in jo podpira, to dela samo toliko, kolikor hoče nanjo vplivati in jo usmerjati.
To opravlja po tejle logiki: že ker SSk je in je ne moremo ukiniti (kot smo to lahko naredili s svojo Neodvisno socialistično zvezo), jo vsaj usmerjajmo in vodimo. Zato časopis rad poroča o strujah, deli člane na lepe in grde, na simpatične in manj simpatične, na laike in konfesionalno opredeljene ter skuša vnesti na ta način v SSk razdor.
SSk tem manevrom doslej še ni nasedla. Nasprotno je opaziti zadnje čase večjo notranjo strpnost in željo po koheziji. Komu tak način »podpore« koristi, je na dlani.
Da »Primorski dnevnik« Slovenske skupnosti ne ljubi, je že neštetokrat dokazal. To je pokazal tudi takrat, ko je nastala Slovenska levica in je ni podprl, ampak raje napadel. Se te morda zbal za »slovenske glasove«, ki bi jih izgubila italijanska komunistična ali socialistična partija?
Pisatelj Boris Pahor je dokazal zavo-Ženost take politike kot jo vso povojno dobo vodi iz Ljubljane usmerjana SKGZ. In danes? Potem ko je ta politika zavozila samo sebe, bi morda rada dokončno obračunala s Slovenci v Italiji in pomagala zavoziti še stranko kot je Slovenska skupnost?	M.	D.
6. skavtsko športno srečanje
V soboto 12. in v nedeljo 13. aprila je v Celovcu bilo športno srečanje, na katerem so se pomerili skavti in skavtinje iz Trsta, Gorice m Koroške.
Tržaški in goriški skavti so odpotovali že v soboto popoldne, a so prišli v Celovec s precejšnjo zamudo zaradi neobičajnega snega. Tako so morale izpasti iz programa tekme za voditelje, večer pa so dopolnile krajše pevske vaje in sklop diapozitivov o delovanju tržaških skavtov.
Naslednjega dne je bila po zajtrku sv. maša, ki jo je daroval duhovni vodja Mo-destovega doma g. Rafko. Mašo so skavti sami oblikovali s petjem, prošnjami in zahvalami. Nato so se vsi udeleženci podali na igrišča. Zaradi dežja so tekme bile v telovadnicah zvezne slovenske gimnazije v Celovcu, medtem ko so tekmovali v troboju v telovadnici novega Mo-destovega doma. Tekme so se s krajšim premorom za kosilo nadaljevale tudi popoldne.
Troboj: Trst, Koroška, Gorica. Zenski nogomet:	Gorica, Koroška, Trst. Mo-
ški nogomet: Gorica, Koroška, Trst. Zenska odbojka: Trst, Koroška, Gorica. Moška odbojka: Trst, Gorica, Koroška. Zenska med dvema ognjema: Koroška, Trst, Gorica. Moška med dvema ognjema: Gorica, Koroška, Trst. Končna lestvica: Trst, Koroška, Gorica.
Po končanih tekmah so se vsi udeleženci (bilo jih je okoli 300) zbrali na dvorišču Modestovega doma za nagrajevanje. Že tretjič zapored so osvojili prehodni pokal Tržačani. - Zasanjana Koala
Spori:
MOŠKA C2 LIGA
VBU Videm - Olympia 0 : 3
(8 : 15, 14 : 16, 8 : 15)
V gosteh so plavi proti zadnjeuvrščene-ntu VBU iz Vidma slavili zmago s čistim lezultatom. Šibki nasprotnik ni bil skozi vso tekmo kos odlični igri Tušarjevih varovancev. Na mreži je blestel Simon Terpin, tudi tokrat neustavljiv. Zgleda, da je kriza plavih končno mimo. S sobotnim porazom neposrednega tekmeca 01ympie za obstoj v ligi Rozzola iz Trsta proti prvo-uvrščenemu CUS-u je 01ympijin obstoj v
ligi bolj stvaren. V soboto čaka plave odločilna tekma na domačih tleh prav proti Rozzolu. Plavi bi ne smeli imeti težav, toda že sedaj pozivamo vse prijatelje 01ym-pie, da se v soboto 26. aprila udeležijo tekme in jo podprejo za končno zmago.
I. MOŠKA DIV.
OIympia - Lucinico 0 : 3
(9 : 15, 10 : 15, 13 : 15)
Mladi odbojkarji 01ympie so v povratnem kolu klonili proti solidnemu moštvu iz Ločnika, ki zaseda sedaj tretje mesto na lestvici. Plavi, razen v drugem setu, niso gostom nudili veliko odpora. V tem setu so naši fantje pokazali dopadljivo igro tako v napadu kot v obrambi. Žal je pri 01ympii to pot manjkal glavni dvi-gač Špacapan. V tretjem setu je za plave stopilo na igrišče več neizkušenih igralcev, ki nasprotniku niso nudili pričakovanega odpora.
I MOŠKA DIV.
Soča Čer-Impex - Corridoni 3 : 0
(15:1, 15:5, 15:1)
I. ŽENSKA DIV.
Fincantieri - Olympia 3 : 0
(15: 10, 15: 11, 15:8)
Cotič Robert
OBVESTILA
PRIHODNJA ŠTEVILKA našega lista izide zaradi Praznika dela 1. maja en dan prej, tj. v sredo 30 aprila. Ker bo šla v tisk že v torek 29. aprila dopoldne, naj bodo vsi dopisi na uredništvu lista do ponedeljka 28. aprila zvečer. Le krajša obvestila sprejemamo še naslednji dan do 10. ure dopoldne.
Natečaj za občinskega redarja-obhodnika je razpisala občina Sovodnje ob Soči. Služba je rezervirana osebju, ki je v službi pri občini v smislu 24. člena DPR št. 347 z dne 25.6.1983. Natečaja se lahko udeležijo tudi zunanji kandidati, ki pa bodo mogli zasesti to mesto le v primeru, da noben od notranjih kandidatov ne bo uspešno opravil natečaja. Prošnje za pripustitev k natečaiu je treba vložiti na tajništvu do 13. maja letos do 13. ure. Podrobnejša pojasnila na občini.
PGD iz Nove Gorice uprizori v Kult. domu v Trstu \ nedeljo 27. aprila ob 17. uri igro L. Simovica »Potujoče gledališče Šopalovič«, SSG v Trstu pa v istem gledališču v soboto 26. aprila ob 14. uri Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe«.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 28. aprila govorila Spomenka Hribar. Obravnavala bo vprašanje: »Vrednote mladih«. Začetek od 20.30.
Tržaške udeležence romanja v Lurd spominjamo, da je treba do 1. maja poravnati vse stroške. To storite pri istih uuš-nih pastirjih, pri kateriir ste se vpisali.
Romanje v Oglej, določeno za nedeljo 4. maja je preloženo na prihodnje leto.
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Lojzka Sosič-Cevdek 25.000 lir.
Za misijone: Vera Gentili 10.000; Milena Šušteršič 25.000; A. Brazzani 20.000; Lojzka Sosič-čevdck 25.000; Ana Jurca-Sosič, Opčine 20.000 lir.
Za lačne po svetu: Milena Suišteršič ob 9. obletnici smrti staršev 25.000; Ottavio Pisani ob smrti tašče Ivanke Zudek 50.000; druž. Milič ob krstu hčerke Ivane in sinčka Lorenza 100.000 lir.
I Mo Trst A
Spored od 27. aprila do 3. maja 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: Feri Lainšček: »Čarovnija izmišljija«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 A. Marodič: »Mojstri«. 15.10 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: mešani zbor Gruppo incontro iz Trsta in mešani zbor Štandrež. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: Glasbene pravljice. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 M. Santanelli: »Ljubezenske muke«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: Lovski zbor Doberdob ter mešani zbor Slavec iz Ricmanj in Loga. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pravljica na Slovenskem.
Četrtek: 10.00 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ob prazniku dela. 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Glas harmonik. 17.00 Primorska poje.
18.00 štirideest let...
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Križankah v Ljubljani. 14.10 Sociološki pogledi na narodno pripadnost. 15.00 Otroški kotiček: »Kaj je na koncu sveta?«
16.00 Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Marodič: »Dvojni izdajalec Orel«.
DAROVI
Za Katoliški glas: Šolske sestre, Dolina 50.000; Ivo Kralj, Slivno namesto cvetja na grob Gizele Soban 20.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Rudi in Danila Mlakar namesto cvetja na grob Gizele Soban 50.000 lir.
Za Pastirčka: Viktor in Mirjam v spomin Gizele Soban 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: Renato in Helka Devetak, Vrh 48 namesto cvetja na grob prerano umrle Alenke Čemic 50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: J. K. je daroval 1.300 000 lir in ne 300.000 lir, kakor je bilo pomotoma javljeno v 16. št. Katoliškega glasa.
V spomin pok. Mihaela Tomšiča (Tom-masi) z Ušij (Gabrje) darujejo svojci za Katoliški glas 50.000 in za lačne po svetu
50.000 lir.
Za ŠZ Soča: Ciril češčut, Sovodnje
15.000 lir.
Za Slovensko skupnost: Vinko Tomšič, Sovodnje 20.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Grbec 30.000; Vi-lan 10.000; P. N. 10.000; Caharija 30.000; ob pogrebu Aldota Žerjala 20.000; namesto cvetja na grob Aldota Žerjala za novi zvon Marija, Dani, Vida, Tatjana 50.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: druž. Guštin (Sv. Križ) in druž. Jazbec (Nabrežina) namesto cvetja na grob Kristine Ferfolja vd. Jazbec po 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: starši in botri male Alje 60.000; Lidija Koterle 50.000; Angela Sosič Ferlat 30.000; dragi Lojzi v spomin 20.000; Erminija Daneu Kalc 10.000; Anica Ferluga 10.000; Danila Vidau 10.000; razni 18.000 lir.
Za cerkev na Banih: Marija Ban 5.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Anica Ferluga
10.000 lir.
Za Marijanišče: Marija Ban 5.000; Anica Ferluga 10.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Danica Bajt, Sovodnje v zahvalo p. Leopoldu »a ozdravljenje 50.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Trst 20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo