ISSN 0350-5561
9 i ÍUJ-/U
za koMe tttiÉia
Jutri delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in povečini suho. V soboto pretežno oblačno, predvsem v SV Sloveniji rahle padavine.
r<
53 let
Številka 22
četrtek, 1. junija 2006
Podpisali pogodbo o območnem partnerstvu
Župani devetih občin Šaleške in Zgornje Savinske doline (Saše) ustanovili območni svet -Prvi predsednik župan občine Gornji Grad Toni Rifelj
Velenje, 30. maja - Zadnji lorek v nicseca maju je od leia 2003 evropski sosedski dan. Lani se niu jc pridružilo skorwi 5 milijonov prebivalcev in prebivalk evropskih mesu Namen omenjenega dne jc k repi lev dobrih sosedskih odnosov, povezovanje ljudi, spodbujanje dru/.bene vključenosti, zmanjševanje odtujenosti in osanilie-nosli 1er večanje razumevanja med ljudmi- Ta dan so Âipani devetih občin Šaleške in /gornje Savinske doline zaznamovali z delovnim srečanjem v prostorih Mcsnie obline Velenje. Obravnavali so Program priprave območnega razvojnega programa in podpisali pogodbo o območnem ra/vojnem partnerstvu v regiji.
Območni razvojni program Saše za obdobje 20Û7 do 2013 je le-meljni programski dokument območnega razvojnega partnerstva, kj opredeljuje razvojne predni)sli območja, določa njegove prioritete, sestavni del dokumenta pa so tudi finančno ovredntneni pri>
grami spodbujanja razvoja regije. Vključen je v I^gi<inalni program Savinjske regije, njegovi temelji cilji pa so: oblikovanje strateškega razvojnega dokumenta, pogajalskega (za pridobivanje državnih razvojnih sredstev (er sredstev iz strukturnih sklad<w) in povez.ovalnega dokument, ki bo na osnovi prioritetnih regijskih razvojnih pn^gra-mov in projektov povezal nosilce razvoja pri doseganju skupnih ciljev in pripra\i investicijskih načrtov v navezavi na osrednje državne
projekte za omenjeno obdobje. Stroški priprave programa bodo znašali milijona tolaijev. pokrile naj bi jih občine, del denarja pa naj bi pridobili na razpisu vladne službe za regionakii razvoj.
Podpis pogodbe o območnem ra/vojnem partnerstvu Saše predstavlja nadaljevanje oziroma nadgradnjo prej omenjenih aktiv-nosli. Na srečanju v Velenju so jo podpisali župani sedmih občin Šaleške in /gi^rnje Savinjske d<> line (manjkala sta župana občin
Šoštanj in Solčava), vsi pa naj bili tudi člani novo ustanovljenega obm<îônega sveta, /a njegovega prvega predsednika so za obdobje šestih mesecev imenovali župana občine Gornji Grad Tonya Riflja. Cc7. približno 14 dni naj bi ustanovili še razvojni svei Saše. Stel naj bi 27 članov, poleg predstavnikov lokalnih skupnosti o7.in)ma županov pa naj bi bili v njem še predstavniki gospodarstva In nevladnih organizacij.
mjp
Primer dobre prakse
Za projekte, kot je centralna čistilna naprava Šaleška dolina, v prihodnje ne bi smelo biti težav pri pridobivanju sredstev kohezijskega sklada EU - Pogodbeni rok 14. avgust
T9tjan9 Podgoršek
Pohrastnik. 26. maja - Minuli petek popoldan se je na gradbišču Centralne čistilne naprave Šaleška dolijia v Polirasitilku tuu-
dil direktor direktorata za evropske /adeve in investicije pri minis-tvu za okolje In prostor dr. Marjan Vezjak. Ob tej priložnosti so ga predstavniki investitorjev in vodstva Komunalnega podjetja
Velenje, ki vodi obnovo mehanskega in izgradnjo biološkega dela naprave, seznanili s potekom gradnje ter projekti, ki jih načrtujejo lokalne skupnosti v obdobju od 2007 do 201.^, Na pogov()rih po ogledu gradbi-
Dr. Marjan Vo^ak (prvi z feve), direktor komuríaínega podjetja Marijan Jedovnicki in vodja projekta Tadej Vundert ob ogfedu gradbišča
sča je dr Ve/Jak povedal, da pozna projekt Izgradnje II. faze Centralne čistilne naprave Šaleška dolina, saj so mu ga ob prevzemu dolžnosti na direktorátu predstavili kot dober. Izrazil je zadovoljstvo z videnim, označil gaje kot primer dobre prakse. P<i njegovem mnenju za podobno pripravljene projektev prihodnje ne bi smelo bili težav pri pridobivanju denarja iz kí>hezijskega sklada lîvropske skupnosti. Nadaljevanje na 2. sfnuii
300 SIT-1,25 EUR
irAIHO
Nova delovna mesta
Miiena Krstić • Pianinc
»Ustvariti telimo raztnsre zu več Jefowih /iiesi in za%o-loviti večjo socialno varnosi.fi so ttesetie, kiji/i Je inini.Uer za delo. 6Íruži?io in socialne zadeve izrekel že večkral. oiwuem pa zagolavf/al, da naj hi do konca prihodnjega leta v Sloveniji zafioíovilí med sedem in desel fisoč novih deJovni/i mest. Tudi za ljudi, ki se lezje vključujejo v delo in družbo, za lezje zaposlitve, invalide, starejše in za mlade.
Težko delo si je naložil. Danes so namreč uiarsikje, pred-vsem invalidi, ki naj bi bili it\anr\auas kategorija, na tn^u dela najbolj fiibek in ranljiv čien. Odpuščanje, ko v podjetju zahkriplje. Je vedno poslovna in ne .socialna odhcitev. Zaposlovanje v Sloveniji poteka za določen čas. Vec h)t HO novih zaposli tev Je takih. Kako naj si mladi, ki imajo sreči) in deh sploh dobijo, pa čeprav za doioCen čas. zagotovijo socialno varnost, ustvarijo družine, po.úrbijo za streho nad glavo? Ali starejsi. ki so izíiubiíi delo? Kako naj šolajo otroke in plačujejo kredite, ki so Jih najeli, da lahko krpali luknje v gospfidiřijskih proračunih ? Na pogajanjih o spremembah zakona o delovnih razmerjih so partnerji prejšnji teden obravnavali pni .^«o/wV; ki zade\ a izvajanje evrop.<!kih direktiv, v nadaljevanju pa naj hi se lotili iTvafanja zakona v praksi in sprememb. f>ovezainh speksibilnosijo trga dela.
mmi
POSTAVA
flhivjekhokik
mm)^
"^BUXAkPÍM
Predvidena dela pri obnovi mehanskega in izgradnji bioioškega deia centralne čistilne naprave so v t«m Času v polnem zamahu
Kako uspešna so naša podjetja?
Največje podjetje v Sloveniji je Mercator z ustvarjenimi 289,5 milijarde tolarjev prihodkov, druga je Krka, tretji l.ck. četrti Iclekom. peti Revoz. šesto pa velenjsko Gorenje. Gorenje je lani ustvarilol53,3 milijarde tolarjev. Poglejmo, kak(» so se uvrstila druga velenjska velika fîodjetja. Termoelektrarna Šoštanj sodi po višini ustvarjenih prihodkov na 2L mesto (44,8 milijarde tolarjev), BSII Hišni aparati Nazarje na 42. mesto (31,4 milijarde tolarjev). Tra (seveda so tu upoštevani lanski podatki pred prodajo trgovske mreže v Sloveniji in na Hrvaškem Mercatorju) na 47, n^estu (33,6 milijarde tolarjev), Vegrad na 55. mestu (25.9 milijarde), med slo največjih pa seje uvrstilo še Gorenje Gll. in sicer na 95. mesto z ustvarjenimi 16,8 milijarde lolatjev,
Kako pa se uvrščajo slovenska podjetja na lestvici uspešnosti? Na prvem mestu je Krka. In podjetja iz savinjsko-Salcškega okolja? 12. mesto zaseda BSH Hišni aparati Nazarje. 2K. Termoelektrarna Šoštanj, 37. Gorenje, 38. Vegrad. 57. Gorenje Cill. 66. T'ra. In 74. Premogovnik Velenje. Drugih podjetij ni med stotimi najuspešnejšimi v Sloveniji.
■ mx
9770350556014

KU
lokalne novice
čistilna naprava - primer dobre prakse
Označili bodo najbolj zanimiva drevesa
Si))ča>a - Delavci Območne enoic /avoda /a gozdove Slovenije Nazarje bodo v icJnu gcf/Uov s posebnimi labianii rjziiaćili 17 iiajbi^lj zanimivih Orcves, od solčavske tise do žlebnikove lipe v Šentvidu, Osrednja prireditev ob lednu gozdov bo pri solčavski lisi julri (v pvlek) 2. jim^a olj 12. uri. N« prireditvi hodn spregovorili o prihodnosti na-flb go/dov. predstavili Nacionalni jzozdni program in naravno dcdiš-ci no območja, ki sod j pod omenjeno območno enoto. Ob lej priložnosti bodoi/brall in predslavili iiajboljSe goj^^odarjc zgozdom in naiboij ptl/adevne^ gozdarja.
r^av tako bodo jutri izvedli po učni poli Samostanski hrib v Nazarjah šc kkmovdnje osnovnošolcev na temo Kaj vem o gozdu, hkrati bodo predstavili tudi drevo leia 2006.
Naibr/ bo to so\č7ivs\cň âli hribreka Usa. ki je eno najbolj znanih dreves v /.g{)riijl Savinjski dolini. Odkrili in opisali so jo /e Icia 1847, leia 1951 pa jc bila zavarovana kol naravni spomenik. Drevo raste na nad-nîorski višini 822 metrov, na rtjbu gozda, ob zapuščeni kmeliji Hriber-nik. Visoka je 13 metrov, v prrni višini meri drevo .UD centimetrov. Solčavska tisa sodi med najmogočnejše tise v državi, po vsej vorjetno-sii tudi med najsiarejše, saj so njeno starost ocaiili na 700 îel. Tiso so Grki posvetili boginji maščevanja, Kelti bogovom smrli. /a kristjane Je sùïibol večnega idvljenja. lisa lahko živi iiidi nekaj tisoč let.
■ tp
Nova knjižnica velika pridobitev
( elje. 27. jirnija -Na Visoki komercialni šoQ Celje so slovesno odprli knji/nico. ki pomeni veliko pridobitev /a njihove suidentc. S tem dejanjem bo literatura /a studij lažje dosegljiva, predvsem pa bo v pomoč pri pripravi seininarskili nalog.
Knjižnica se razteza na 120 kvadratnih ntelrlh in je sodobno «opremljena. /a salaj se ponaša z več tisoč kjijigiimi, poudarek pa je seveda na strokovni literaturi. Njihov cilj je, da bi v čim krajšem času ponudili sludeniom vsaj 10.000 različnih del. Na njihovih policali je moč najli tudi knjige v tujih jezikih, predvsem v angleščini, in /apise v digitalni obliki. To pa sc ni vse. saj imajo naročenih 15 strokovnih revij, ta številka pa se bo v kratkem podvojila.
Knjižnica ima sodobno računalniško učilnico z [nicrnetno povezavo na vseh račtinalnikih. Studenti so ob otvoritvi knjižnice izdali prvo gasilo Visoke komercialne šole KomerciaLisi, ki bo na voljo vsem študentom. Celotna investicija znaša približno sto milijonov lolarjev. del denaria pa s(ï prispevali uidi sponzorji, za kar so jim nadvse hvaležni.
Na otvoritvi Sli podpisali pismo o nameri, ki bo icmcij sodelovanja med Visoko komercialno šolo Celje in Ekonomsko poslovno fakulteto Maribor. Podpisala sla ga dekan VKSC dr. Bogdan Kavčič in dekan iiPr dr. Rasti J Ovin. S tem bo študentom v študijskem letu 2007/2008 ponujena možnost nadaljevanja študija na magistrski stopnji UPI' v Celju. VKŠ Celje bo najprej delovala kol enota 1'Pr. kasneje pa bosta šoli ponudili nov, skupen program.
■ Jure Beričrttk
Zavzemi se za Smrekove«
'Zavzemi se za Smrekovec' je naslov dokumentarnega filma; ki ga bodo v Šoštanju premierno prikazali v ponedeljek
Šošldnj - V okviru projekta Zavzemi se u Sin rekové C, katerega nosilec jc Naravovarstvena zvez.a Smrekovcc in poteka v sodelovanju 7. osnovnimi šolami Šoštanj. Ljubno ob Savinji in Oraa na Ki>roškem. bod<t v Šoštanju v ponedeljek, 5. junija, ob 18. uri predstavil) njihovo skupno delo -
glavne rcz.uKaie projekta. V kul-(urnem domu v Šoštanju, kjer bo prireditev, bodo premierno prikazali dokumeniarni film Zavzemi se za Smrekovec. ki skozi oči in razjnišljanje učencev prikazuje naravo Smrekovšega pogorja, njene posebnosti in možnosii za prihodnost. Na prireditvi bodo z zanimivimi točkami nastopile vse (ri st)delujočc šole. ki bodo v avlo kuliurnega doma postavile tiidi ra/siavo del učencev, ki so sodelovali v projektu. Izšle bodo tudi razglednice z motivi učcncev. Pripravo filma in razglednic sta omogočili dotaciji veleposlaništva kraljevine Ni/i)zcmskc in ministrstva za šolstvo in šport.
■ mkp
j\'iu/uJfi'\wiji' s prtK' .slruifl Po besedah vodje projekta laJeja Vunderla je izgradnja 11. faze centralne čistilne naprave v lem času {lajintenzivnejša. (iradbcna dela so, razen pri zujianji ureditvi, v zaključni fazi. Pospešeno montirajo tudi strojno i^premo na vseh objek-tiJi. 1 Ikraii s temi izvajajo še eioktro inštalacijska dola, Konec tega me-
seca naj bi začel obratovati objekt z novim vhodnim črpališčem in me* hanîdcim čiščenjem ter sprejemnica grczničnih gošč. Objekt biološkega čiščenja ttaj bi bil gradbeno končan v prvi polovici junija. Ob koncu montažnih del v začetku julija naj bi ga ZiifTidi testiranja napolnili tudi z
V0<ÎÎ5.
Na liniji obdelave blata s<i končali
rekonstrukcijo sekutularnega gni-lišča ter /gradili predzgosčevalnik in zalogovnik blata. V prihixlnjili dneh naj hi sc lotili posodobitve primarnega gnilišča. Julija bodo na tej liniji izvedli zamenjavo centrifuge s pripadajočo i)premo, opravili zaključna dela pri zunanji ureditvi iti dokončali interno kanalizacijo.
Vrednost opravljenih ilel je do
Iz občine Šmartno ob Paki
Kako zagotoviti dovolj prostora za potrebe vrtca?
I rend p<wečania števila rojstev v občini se pozna tudi pri vpisu oirok v tanikajsnjo enoto Vrtca Šoštanj. Letos so vpisali že 104 malčke.
Za ra/liko od prejšnjih let so ir>krat slarii pohiteli in vpisali otroke v vrtec kmalu po razpisu, najbr/. zaradi bojazni, da bi ostali brez organiziranega varstva. Seveda pa je takšen vpis že povzn>čil prostorske ležave. Občina in Vrtec Šoštanj ž.e intenzivno iščela možiiosli za zjigotovitev dovolj prostora, da nc bi bilo potrebno otrok odklanjan'.
Po zagotovilih šmarškega župana AJoj/a Podgorška naj bi rešitev po-iskali do konca šolskega leta. Zago tovo pa bodo morali dokaj kmalu zagotoviti sredstva za širitev vrica, <3b tem je Podgoršek še poudaril, da je bila <xlJočitev o izgradnji prizidka k šoli gle<le na večje število otrok upravičena in gotovo tudi dobra.
Izgradnja cestnih odsekov_
Na posodobitev oziroma asfaltno prevleko čaka v občini še kar nekat cestnih odsekov. Po izilelanem pro-grajiiu prednostnih vlaganj v vaškili skupnostih bodo letos zagotovo obnovili manjkajoči odsek v Hudem potoku, za kalerega je občina zago-t(îvila dodatnili X,1 milijona lolaTjev.
novt) asfaltnci prevleko bo dobil odsek Špila-Patcnik v Ciavcah, Ctlede na dobre izkuštije z novo asfaltno prevleko v Velikem Vrhu naj bi Iako precej ceneje posodobili in obnovili še kar nekaj odsekov.
S sovlaganji koristnikov ceste in sredstvi, pridobljenimi iz drugih virov (blizul,8 milijona tolarjev) obstajajo realne možnosii za posodobitev približno 500 metrov odseka bivše lire Vino-Napotnik. Sovlaganja bi bií a polrebna tudi /n odseke Cioričnik-Sivak v Malem Vrhu. Verdev- Grašič v (iavcah in del ceste proii Ocepku v Rečici ob Paki,
Približno 10 let je siara /n-Ija In zahteva krajanov Skor-îiega po spremembi trase ce-^^c ()gradnik4ovski dom. P<v stopke za spremembo so sicer žc začeli pred leti, a so aktivnosti zastale. Sedaj so jih ponovno obudili. Na mar-čevskem zboru krajanov so imenovali gradbeni odbor, občina je dolř)čila pooblaščenca za ureditev te težave, Cîlede na sprejet dogovor naj bi še letos izvHídlj posek, ure^lili drenažo il] traso (wsuli z grobim materialom.
v
Se vedno velja^ da je v slogi moč
Krajani vaške skupnosli Clavce-Ve-liki Vrh so pred nedavnim dokazali,
da prostovoljno delo na podeželju še živi in da je v slogi res moč. I,t)tili so seua»ditve hudourniške^ potoka in utrditve makadamske ceste Vrabič-PihlerJcžovnik.
Za potreben material je poskrbela občina, krajani pa so opravili udarniških ur. Posebej zadovoljni so, ker po^ej hudourniški potok ne bo
več poplavljal njiv in vnov ler uničeval makadamske ceste, la je hila doslej v obiipnem stanju in ni dovoljevala spodobnega, predvsent pa varnega prevoza z osebnim avtomobilom do starejše, X0 let «are občanke, ki živi sama na obrobju naselja. Ob tej priložnosti so sc veliko mero raziimevanja pri reševanju težave zavalili šmaršken) župniku (vanu Na-pretil.	■ tp
konca aprila znašala 4.200.t)00 ev-rov, od tega je kohezijski sklad RU primaknil 1. 67t).00() evrov nepovratnih sredstev, ministreivo /z okt>ljc in prostor pa dodatnih 1.100.000 evrov. PogtKlbeni rok za izvedbo del je 14. avgust letos. Po tem daltkmii bo naprava poskusno obratovala eno leto, nato pa redno.
■ Tatjana Podgoršek
Knjige so našle nove bralce
.ŠiJšCanj. 26. maja - V občini Šoštanj se tudi letos, ob sveio\Tiem dnevu knjige, niso izjieverili tradiciji zbiranja knjig v humanitarne nametîc. Podariene knjige je župan Občine Šoštanj Milan Kopu-šar v petek izročil oddelku Psihiatrične bolnisnicc Vojnik v Ravnah pri Šostatiju.
V	zadnjih treh letih so v teh akcijah v Šoštanju zbrali in tudi podarili več kol MOO knjig. Bogatijo žc bralce v Bolnišnici Topoisica. Doma za varstvo odraslih Velenje, Dîtevnega centra za (Uroke in mladostnike v Šoštanju ter varovance bolnišničnega oddelka vrtca Anice Oemejeve v Celju,
V	leTtišnji akciji zbiranja knjig za ra-venski oddelek Psihiatrične bolnišnice V<ynjk so občani, mladi in starej« podarili več kol 40Ci knjig različnih žanrov, med njimi »i enciklopedične zbirke, leposlovje in lirika. Knjig pa niso podaijali samo Šo-šlanjčani, p<xlarjali so jih tudi ljudje <xl drugod, lako je gospod iz Celja pripeljal v Št>šlanj kar lXi> knjig!
^Letošnji izbor je bil narejen z iskreno željo, da podarjene knjige bogatijo knjižnico v Ravnah in ljudi, ki se t;ikaj zdravijo,« je povedal župan Milan Kopusar.
■ Milena Krstić • Planine
Pri pokrajinah šele čez prvo stopničko
Pokrajine bodo, a kakšne in koliko jih bo? - Stres zavira igralništvo, Zagožen pognal elektrarno -Bodo odrasli popivali z otroki?
Posla/Ki so \fe.nduric zmo%Íi velik kxiruk. saj so podprif zučaek postoj^a za spremmho usta\v. da ho la omogočila usiaf'0vii6r>' pokrajin To je bií zanje majhefi ko/uk, a velik za li^, ki čakajo, kdaj pri tm konôro le priÀ/o do lovrstfte spremembe lokalne .samouprave. Cepniv se v,s/ zayedaJ^j. da je do pokrajin se dof^a poi. Zdaj se sploh mso pnvrfii o tem. katere naloge v.sc bodo prene^iH na pokrujine. in /«r. kar nekatere najbol} zanima, koliko jih bo. /m nekaiere je ob leni sklepu posla^/cex' pomembno predvsem lo. da naj bi io pomenilo konec i^račkanjii z usiamrvljanjem pokrajin, ki) nikoli ni bih praiv pf/litične volje, da bi se sivari lotili rt/mi. Do ledaj pa se hodo občine p(r\jezmde na dnt^ačne načine. Tako na območju ^avinjfj^e regije, ki jo na različnih koncih nake^a območja različno .sprejemajo, nastajata dve oly nufčni pariners/vi. Pogodbo o lakem partnerovu Suša so te p^>dpisali. na vzhodu nastaja se partnerstso Ohs<^€lie in Kozjansko. Vse v želji po hiirtj-sem razivju, v katerem bi pomembno vlogo odigrali tudi območni razvojni pro^ratni
Da ni dobro, da bi bih pri nas prtn'eč igračkanja drugačne vrste, pa so ta čas opozorili s cerkvenih vrl/(n\ Komistja Pravičnost in mir. ki jo vodi naš oh-močni ško/. celj.<iki Àkof Anion Sires. opozarja na neiunio.'^. ki naj hi nam pretila, če hI država privolila ure.wlatev wl/kega slown.sko ameriškega ig-ralnlskega prť^ekia na zahodu države. Preiehtala naj bi med dobičkom ig-ralništva in .škodljtvimi posledicami, ki bi Jih lo imelo, Nekateri se ob Jem bcť jijo. da ho to pokročilo, da bo pobegnil še tisi/ ameriški denar, ki naj bi pri-šel v SlcvejiiJo. /uiradi neugodne klime Je morala pobasati culo te ameriška družba z mobilno lelehnijo Vega. Oh tem pa govorimo, kako odprti smo in
kako dovzetni za tuje naUčbe. Naj hi pa od lega i^mobllnegaif odhoda imela korist vsaj znana družba s Celjfikega. Tuš Je .'iicer doslej ukva/jal le s trgovino. a oaf no vse btilj pluje v precej drugačne vode. Z vodo oziroma ohjehom na vodi je imel zadnje dni opravka ludi tnaš« Jote Zagožen, med drugim tudi pni m'ú Holdinga Slavenske eiekxrarne. P<^nal je namreč novo ekklrarno na .Vtív? v iío.<.lanJu. To je prva verigi na-črto\'anih petih liîdr^>elekirarn. kijih bomo posiaxili na Sa\i in ki nai bi raz-bremenile termoelektrarne in maJo holj pokrile nase potrebe po električttl energiji Vendar gre za otgckie majijše moči, si^ bo IIK Boštajjj dajala le en odstoiek vse potrebne elekirične energije in s tem pokrila le polmico letnega porasta porabe te energije pri nas. Tako h(j veliko breme oskrbe še vedno slonelo na giganiih. k<n Je šošianJ.\ka lermoehktrarnu. Po tem. ko sino mlade že spnnili na ccsle plesal in protesiiral. nuj bi jih zdaj v nočeh pregnali še iz gostinskih lokalo\'. K nam naj bi se vrtala dobra siara hora legaiis, Pariameniarci, zagreti za to "uro*. so bili gluhi za vsa naspro-tna pojasnjevanja. Tu tiekajcra po načelu, zdaj vsaj vemo. kje so. potem se hodozaiekali na še bolj čudna me.sra, kjer se bodo lahko dogaple še veliko slabše .stvari. Kot nekateri ne morejo razumeli, kako naj bi prep<ivedall beračenje. namesto da bi »prepoiedaUf lo. da se ljudje ztiajdejo v laki sti.\ki. da morajo pro.siii. So tudi taki. ki ne razumejo čudnih operacij z operac^skimi mizami Tudi preobrat z donacijo leh tniz. za dot)ii\x> kaierih so se prvj nekateri skomj slepli, se zdi mnogim dokaj čuden, če že ne .mmljiv, S<^Je z/iano. da ob preveliki dobroti mur.^ikdo hirro pomisli, da Je kaj v ozadju. Prepogo.sti .KO namreč že bili doslej primeri dobrote z računico, .^koda. ob lem lahko hitro poiie senca ludi na koga. pri katerem prihaja dobrota n's iz srca. Se\vda je lahko tudi. da ob kakwm takem primeru motimo. Ce se. ho po mmvj. kot je Diano. vsaj v primeru Javno objcn^ljene be.'iede mogoče dali temeljit popravek. Pa čeprav tudi velja, da včasih deset popravko\' ne zaleže za pny/ napačno zapisano ali izgoiyy/jeno besedo.

NAS ČAS iniajt: časopbna-ziložDliki le RTVdriâi. iLojl *ilin|i. l2ia|s lA čiirUlL Cena posameznega Ma je 300 STT (1,25 €) % ODV. 23.SÛ SIT (0,1 Î). cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1,14 i)). Pii pi^ilu telne (BroĆmne % poll?)«« 1SK, Csirttetnelt H In rresečm 7 H popust.
Uridntttvft Borts ZakûSek (direHot), Slane Vov4( (oďoovornl urednik), Miena KrstiS-Pbnjrv (pomočnica urednika), Janez Piesmk. Talina PcMSporšeK. Bojana Špegel ^vinaiji). Una Zakoâek (mednca radija), Janja fóSulaipBgel (leOniSna ureijrwa),TotnUOeriak(cAUkDvdtec) Protaginb: Nina Jug piopagarvje), Sašo Konečník. Jure Serifinilc (propaganditia);
Sri« ucidfttštv« lo ivnv»: 3320 KUnetvt 2a. p. p. 2C2. telefon 10^ m
17âÛ.lllalu 103)697 4643.
TRn. Nova 16, Velenje,
E-nalb pressinascas^l
Oblkmi^a In gni. prlprnt: Nai řas
T1âi:Tlsfeatra Sn Ofl. Nalihd»: & 400 avc4w Nanarmnih foloyall In nAotHm oa «ačuioj
Pc zakcru o DDV je "Naš ćas' uvrcen meďpoizvoúeinlormaiivnBgazr^faa kaiere se ptaCuj» davek po jnihni sto^nj. lamo izide 52 it&vflk.
1. junija 2006

AKTUALNO
Gorenjev najdražji gospodinjski aparat
Na javili dražbi je Gorenje prodalo doslej najdražji gospodinjski aparat na svetu, hladilnik, posut s 7000 kristali Swarovskega - Izkupiček 110 tisoč dolarjev so namenili brezdomskim ruskim otrokom
Mira Zakosek
V clilnoni mask(mkem nočnem kluhu Daiilicv. kjer sc zbirajo /nani cbra^i svetovnega je Cîorenje uspešno organiziralo dobrodelno dražbo unikatnega hladilnika Premium Toucli, ročno posu-lega s 7.000 krisiall Swarovskl. Presti/ni Hparal jc /a rekord-tilh 110.000 ameriških dolarjev kupil ruski milijoii;ir Rusi am Tanko, lastnik družbe Russian Standard, ki se ukvarja s proi/V(»dnj(^ vodke In z baučnisivom. Zbrana sred-siva sa namenili vscruskemu gibanju Sončni kro^. ki pomaga brc/domnim ruskim olrokom.
Gorenje je konec lanskega leta na cr/isdh po vsej l:vn>pi ponudilo posebno serijo vrhunskih hlťidilno-zamrzoval-iilh aparatov Gorenje Premium Touch /. ročno vdelanimi kristali Swarovskî. Poleg uspešne prodajne različice, ki jo ponujajo v srebrni ali sijajni črni barvi s 1500 ročno vdela-
Prestižni hladilnik so prodati za 110 tisoč dolarjev.
nimi kristali Swarovski. so izdelali ludi edinstveno serijo petih unika(nih hladilnikov bleščeče črne barve, ti pa se ponašajo s 7.000 kristali. Tri hladilnike iz te serije so za vrtoglave cene žc prodali in sredstva namenili /a dobrodelne namene v Bi^karešii, Ljubljani in Moskvi, četrtega bodo v kratkem prav tako v dobro-dehie namene prodali v Beogradu, peti pa je našel kupca v elitni trgovini Harrods v centru Londona,
V (rorenju se je človekoljubna ideja o zbiranju sredstev rodila skupaj v okviru razmišljanja o gospodinjskih aparatih Gorenje kot oblikovno presežnih elementih. S serijo hladilnikov z ročno vdelanimi kristali Swarovski je Ciorenje ustvarilo edinstven izdelek, ki predstavlja oblikovalski presežek v ponudbi gospodinjskih aparatov. Hkrati pa je s svojo družbeno odgovonio naravnanostjo želelo ustvariti opazen preozek tudi na področju čit> vekoljubne dejavnosti, ■
Zanimanje za obrt znova narašča
Nekateri lanski dogodki nekoliko olajšali podjetniško okolje - Lokalne skupnosti prešibke pri zagotavljanju prostorskih možnosti, na finančnem področju ter pri zagotavljanju atraktivnega podjetniškega okolja
Tatjana Podgoršek
)»Težko bi ocenili, ali je bilo minulo leto za obrtnike in podjetnike dobro ali slabo. Lahko pa rečem. da se je lani zgodilo kar nekaj dogodkovv državi, ki so nekoliko olajšali podjetniško okolje tudi obrtnikom v občinah Velenje. I^oštanj in Šmartno ob Paki. Od 115 zahtev, ki smo jih obrtniki naslovili na slovensko vlado, jih je ta izpolnila 47. Med slednje sodijo administrativno precej manj zahtevni postopki pri registraciji samostojnega podjetnika, učinkovito opravljanje storitev za Člane s pomočjo vstopno točke e-Vem sistema, /a zakon o dohodnini menimo, da velja za nekatere njegove določbe prehodno obd<^ bje. Na osnovi zakona o gospodarskih družbah se obeta.Ío spremembe v t^iko imenovani pavšalni obdavčitvi in §e bi lahko kaj naštela,)» je strnila značilnosli minulega leto za obrtnike in podjetnike sekretarka Območne obrtne zbornicc Velenje Sonja Jamnikar in nadaljevala: «Ali in kako so le spremembe vplivale na rezultate poslovanja naših članov, bo znantî čez približno 14 dtil Možnosti so imeli, od vsakega posameznika pa je bilo odvisno, ali jih je izkoristil ali ne. So se pa že (-morda jek temu pripomogel tudi e-Vem sisU'm) odrazile spremembe v sievilu članov. Nasa
zbornica šteje že HOD članov, kar pomeni, da zanimanje za obrt v .Šaleški dolini narašča. Med člani je še vedno največ samostojnih podjetnikov, bli/u 20 odstotkov pa je pravnih oseb.«
Po navedbah Jamnikarjeve so na nedavni skupščini Območne obrtne zbornice Velenje "sprejeli kar nekaj prednostnih nalog, s katerimi bodo poskušali zbornični sistem še bolj pribli/ati članom, Ena takih je zastopanje njihovih interesov na vseh ravneh, priprava članov na uvedbo novega plačilnega sredsiva 1. janu-aija prihodjijc leto, stalnice ostajajo iz<ibraževanje, informiranje, svetovanje in izvajanje javnih ptv oblastil, Med pomembnejšimi projekti, ki jih bodo izvedli letos, je omenila projekt članske kartice obrtnik, ki bo proti koncu leta poslala tudi plačilna kariica. Poleg vseh obrtnozborničnih sprememb so zanje • je r^wedala Jamnikarjeva - obvezujoči še sklepi skupščine Obrtne zbornice Slovenije o preoblikovanje zbornice v sodobna zbornico obrli in podjetništva, projekt uvedbe eno tne članarine /a celo Slovenijo, čakajo jih spremembe na področju delovnopravne in davčne zakonodaje. napoveduje se zakon o finančoj nedisciplini in še nekatere druge spremembe, ki bodo vplivale na položaj obrtnikov. Oh tem bodo ves čas dokazovali, da
Sonja Jamnikarj sekretarka Obrtne zbornice Velenje: **Smo trdif a pošteni sogovorniki."
je malo gospodarstvo gibalo razvoja okoli« in da njihove ideje 1er rešitve prinašajo oovosti. Na vprašanje, kaj bi lahko lokalne skupnosti v Šaleški dolini naredile še več za razvoj podjetništva, pa je Jamnikarjeva dejala: «Pred leti smo izdelah strategijo ra/voja malega gospodarstva. Dokujneni bi bilo treba aktuahzirati. Sicer pa smo v (ukajšnjem okolju prešibki pri zagotavljanju potrebnega prostora glede nuđenja različnih obilk sredstev (ne samo kreditov), šibki smo na lako imenovanem področju atraktivnega podjetniškega okolja. Prostoru, denarju, organiziranim oblikam podjetniškega svetovanja bo potrebno dati nov zagon. Od tod predlog, da bi v podjetniških inkubatorjih. tehnoloških parkih zagotovili prostor za tiadaljnji razvoj podjetnikov v sodelovanju il strokovnjaki, ki so na vç^ljo v tukajšnjem in širšem slovenskem okolju.«
V načrtu gradnja tretje lekarne
Lansko poslovanje javnega zavoda Lekarna Velenje je bilo zelo uspešno - Dnevno jih obišče poprečno 1,250 ljudi, v času nedeljskega dežurstva 106 - Zakonodaja se spreminja tudi na področju lekarniške dejavnosti
MHena Kratic - Planine
Velenje- Magistra ramiacije Sabina Grm ocenjuje poslovanje Lekarne Velenje v preteklem le(u za zelo uspešno. Presegli so vse načrtovane cilje na finančnem področju in v vseh štirili lekarnah (dve v mestni občini Velenje, ena v Šoštanju in ena v Smartnem ob Paki) opravili tudi vse načrtovane naložbe. Se vedno imajo v načrtu gradnjo šc ene lekarne v mestni občini Velenje. Kofiko nfcxipfttv s<f hitefi hni v rth kah vosi fanmďvti? ífeprav smo plan storitev v breme /Z/S. to je izdaje zdravil na recept in Izdaje mcdicinsko tehničnih pripomočkov na naročilnice. lani presegli, pa rast ni več tako izrazita, kot je bila v preteklih leťh. Nedvomno je to posledica bolj racionalnega predpisovanja zdravil v ležnji po obvladovanju stmškov v zdravstvu. Lani smo izdali zdravila lui .^68.500 receptov, kar je/a 0,6 odstotka več kol leto pred tem in 5,4 odstotka več kot leta 2003, Bolj kol izdaja zdravil na recept se je povečala izdaja zdravil brez recepta, saj si vse več ljudi pri/,adeva îaije zdravstvene težave pmbroditi brez zdravtnka.« Pii tem jim fHHiinuofi' z nasveii. «la. ljudje vse bolj prihajajo v lekarne tudi po nasvete. Težave si lajšajo s sredstvi za samozdravlje-nje. Teh je na ii^u vedno več.«
Koliko IjitJipd vaç oitišče ilnevfia?
»Uni nas je obiskalo v poprečju 1.250 ljudi na dan. v času nedel> skega dežurstva pa 106. /a po-tnjbe prebivalcev Šaleške In Zgornje Savinjske doline imamo organizirano neprekinjeno dežurno službo, v času dežurstva naj bi dežurne magistre larmacije izdajale
Mag. Sabina Grm: "Trudiii se bomo, da se vrste še skrajšajo.t
samo zdravila na recepte in nujna zxiravila. Še vednc^ pa je vse preveč tistih, ki prihajajo v dežurno lekarno po stvari, ki ne sodijo v čas dežurstva.«
Kadri?
»Prav lansko leto je v našem 7> vodu zaznamovala večja odsotnost zaposlenih /.aradi porodniškega dopusta in bolniške. Imeli
smo kar nekaj težav pri organiziranju rednega dela in dežurne službe. Zaradi kadrovskih težav, ki so nas pestile, smo šele lett)S laliko pristopili k podaljšanju odpiralnega časa v lekarni Kersnikova v Velenju, čifprav smo imeli t<i v načrtu že za lani.A ,\'a/fKbe? Sle se kqj pfKSittfobili? »Tako kot prejšnja leta smo ludi lani srodstva, pridobljena na trgu, vlagali v razvoj lekarniške dejavnosti. Dokončati smo preureditev lekarne v Šoštanju in lekarni v Šmarlnem ob Paki. Tako imata tudi ti dve lekarni urejen dostop za invalide in sta urejeni po novih predpisih. V lekarni ('enter smo uredili vhod v dežurstvo, v vseh le-karnali pa posodobili računalniško opremo,« Nđvrti zn U'tofif Je /noriia no vi-liikn še kokšna m/iv lekarna? »Ker se t^am kadnjvske razn^ere izboljšujejo, binno veliko pozornosti namenjali še boljši kakovosti dela, s tem mislim na svetovanje tako pri Izdaji zdravil na recept kol tudi pri samozdravljcnju. Seveda pa se bomo trudili, da se bodo skrajšale ludi vrste v naših lekarnah. Nove naložbe, ki jih na-črtujemcj v že <ibstojcčih lekarnah, se letos nanašajo predvsem na posodobitev opreme. Šc vedno pa imamo v načrtu izgradnjo tretje lekarne v Diestoi ot^Čini Velenje.* Se obeta kaj novena tudi na po-drvCjn Marniške zakonodaje^ lem času se močno spreminja zakonodaja na pt^dročju lekarniške dejavnosti Kljub tamutn: negotovosti. ki jo čutimo zapt)Sleni v javnih lekarniških zavodih, se zavedamo svojega temeljnega poslanstva. To pa je učinkovita in uspešna oskrba s kakovi)stnimi in varnimi zdravili ter z drugim; izdelki za zdravje.«	■
Erik^ zakaj so zabojniki različnih barv?
lira je z Krikom so v sodelovanju s podjetjent Slopak, družbi za ravnanje z odpadno embalažo, pristopil k projektu t/obražcvanja otrok na podn)čju ekologije in ravnatp z {idpadki. V omenjeni projekt je bilo vključenili 75 tjsntjvnih šol na podn>čju Koroške. Šaleške in Savinjske doline. Cilj projekta je bil, da otrokom v starosti od 6 do 8 let jasno in nazorno prikažemo koristi ločevanja in /hiranja odpadkov ter njihove predelave v upijrabne predmete.
Pripravili so bro-šurico, v kateri otrokom zabavno in poučno prika-
žejo, kako pomembno je, da skrbijo /a okolje, /a našo prihodnost. Za otroke prve .riade po velenjskih osnovnih šolah so pripravili tudi enounii animacijski program z ekološko vsebino in ta je bil pri otrocih in učiteljih odlično sprejet. v torek. 23. 5., pa so na Ve-
lenjskem gradu ekf)loški prc^jekl zaključili, in sicer s<i za pet izžrebanih razredov pripravili aninia-cijsko-lutkovni dogodek z grajsko vsebino in s prijaznim hrčkom Erikom, kije osrednji lik ceU> tnega r.Kf) projekta.
Druženje župana s športniki
Šoštaiy, 25. maja-V četrtek popoldne je bilo Glivah no na rokometnem igrišču v Šoštanju, kjer je potekalo športno-zabavo popoldne, katerega gt^stiteij je bil šoštanjski župan Milan Kopušar. Druženje župana s športinki Šoštanja postaja že tradicionalno.
Osnovnošolci Osnovne šole Šoštanj so se pomerili v nogometu, učenke pa so se predstavile v plesnih loč-kah Višek prirdiîveje bila nogometna tpkma med košarkarji riekeîre in odbojka rji Šoštanj • Topo J« ce. Tekmo je sodil župan.	■ mkp
Za spomin skupinsid posnetek udeležencev.
4
AKTUALNO

1. junija 2006
Nasilja je vse več
v dvorani centra Nova v Velenju s<i dijaki in učitelji Splošne in slrokovne ginina/ije Šolskega centra Velenje v ponedeljek pripravili okroglo nii/o na icmo nasilje. O tej pereči lenii sva se Katra Jezersek in Ana Špes pogovarjali z gosti: Vlasto Nussdorfer, vi^jo U)/i I ko Republike Slovenije. Mileno Poljšak, socialno delavko na Ceniru /a socialno delo Velenje, Zdenko Jan. kriminalisiiko z odseka mladinske kriminalitete Območne policijske posiaje Celje. in Andrejem Pallrjem, direk-loijem kri7Jiega cen ira /.a mlade v Ccliu.
lije, posilstev, kršiíev v družinah, nasilnega obnašanja mladostnikov, KtU kriminalislika ra/iskujc posamezne primere in išče dokaze, ki poirdijo in le malokrat zanikajo nasilno dejanje, se pogovarja s pričami in pí)dobno. Veliko dela ima tudi Vlasta Nuss-dorfeijeva. ki zaslišuje priče 1er vodi pravne postopke glede na nialerialne doka/e /oper obloženega. Predstavila je tudi svojo knjigo Naše deklice z vžigalicami, v katerih je opisanih 12 zgodb, kolikor Je mesecev v letu in kolikor Je Številk na Številčnici ure, saj se nasilje dogaja vsak dan, vse
očajo. Ce ugotovimo, da so razmere doma nemogoče /a življenje žrtve, ji priskrbimo varno bivanje v kliznem centru za mlade ali pa ji pt)iščcmo novo. rejnisko družino.« Nasilja v družinah Je vse več in žrlve sc nhnajo več možnosti vrnili domov, /ato se lahko /a 21 dni nastanijo v kriznem centru za mlade. »Krizni center za mlade ni hotel, tukaj žrlve ne počivajo, pač pa se učijo samooskrbovalnih dejavnosti, opravljajo gospodinjska opravila, si kuhajo, perejo Seveda so deležne ludi razjiih prosločasnih aktivnosti, pogovorov, predavanj ...»« nam je povedal Andrej Palir, direktor tega centra.
Kljub temu daje nasilja veliko.
Nasilja je vedno več, Navidez res živimo v popolnoma nenasilnem svetu. Velikokrat se nam zdi. da mediji, učitelji, socialni delavci nekoliko pretiravajo, ko nam govorijo o porasli nasilja. Vendar njihove trditve držijo, o čemer priča ludi statistika policijskih postaj, 'ležava pa je v tem, da se o tem ne govori, ostaja zaprlo za štirimi zidovi na videz varnih domov in družin. Prav zato smo se odločili, da pripravimo okroglo mizo na to temo. Poskušali smo razsvetliti naša mišljenja, poučiti dijake, kako ravnati v primeru zlorabe, saj se zavedamo, da lahko samo tako zmanjšamo nasilje, ki je v porastu. Kako ravnati, če smo sami žrtve, bodisi je to naš prijatelj» kako poteka sodni postopek zo per obloženega, kaki^ne pravice ima žrtev, kako je žrtev zavarovana in še mnogo drugih stvari so nam povedali naši gostje.
/denka Jan je osvetlila statistiko kršitev v Velenju in njegovi okolici ter poudarila, da je med oblikami nasilja vse več pedofi-
ure dneva in noči, vseli dvanajst mesecev v letu. Izkupiček prodaje knjige bo namenjen skladu Plamen dobrote, v kaierega se bodo stekala tudi sredstva oú prodaje posebnih škatlic vžigalic. Vlasta je tudi generalna sekretarka društva Bell obroč Slovenije. ki pomaga žrl vam kaznivih dejanj. Ena od bistvenih nalt>g društva je tudi, da poučuje socialne delavce, tožilce, odvetnike, kako ravnati v primeru, da ščitijo žrtev, /riev ponavadi v procesu sodnega postopka, ki - po besedah Nussdorferjeve - traja najmanj 3 mesece in največ 3 do 4 leta, še enkrat podoživi muke in trpinčenja, ki jih je že bila deležna. Ob tem ji ob siratii stoji Center za socialno delo. ki pomaga v teh postopkih tako. da poskuša zaščiti žrlev in jt omogočiti nadaljnje normalno življenje. Te stvari nam je podrobno razložila Milena Poljšak: »V procesu se po-govaijamo z žrtvijo, obenem pa z vsemi njenimi sorí>dnÍki, ki jih poskušamo seznaniti s težavami, s katerimi se bodo ali se že so-
si vse več državnih in drugih institucij prizadeva zmanjšali njegovo porast. Vse več je tudi pro gramov in društev, ki obravnavajo to problematiko, i^.rtve imajo veliko miížnosd, da se iz-povejo in so v procesu posiopka zelo zaščitene. Skratka, ni bojazni. da nasilnega početja ne bi prijavili. Oe drugače ne, so na šolah škatlice z^ anonimne prijave. In ko laktile ugotavljam, se vprašam, zakaj si polem ne upamo stvari povedali in jim narediti konec. Tudi na Cankarjevem tekmovanju je bila ena od obravnavanih tematik nasilje in neko dekle je v svojem spisu zapisalo naslednje: f»Verjelno jc kriva slaviia slovenska hinavsčina, da je vse v najlepšem redu, ker nas je strah priznati, kaj se v resnici di>gaja za zastrtimi okni.^ Oe je strah zaman, je torej kriva ta slavna slo venska hinavščina? Morda smo Slovenci res narod, ki skrbi samo za lepo zunanjost. Notranjost pa žal propada ...
■ Ana Špes
v
Se kako potrebna delavnica
Šmartno ob Paki, od 26. Jo 2S. maja-Pod kozolcem pri Fliši mladih v Šmartneni ob Paki so Območna b.postava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vele-
žencev različnih starosti in poklicev iz cele Slovenije. Pod njihovimi rokami so naslajale zanimive lesene skulpture, ki bi lahko krasile marsikateri dom. zanes-
Z defa vn fee
nje, Društvo šaleških likovnikov Velenje in Mladinski center Šmartno ob Paki pripravili četrto medobniočno kiparsko delavnico na temo Različne interpretacije lesa.
Na njej jc sodelovalo 20 udele-
Ijivo pa bi pritegnile pozornost obiskovalcev forma vive po zgledu tiste v Kostanjevici na Krki.
Cîre za edino delavnico v lesu, ki je prerasla iz medobčinske v državno. Po besedah akademske
kiparke in likovne pedagoginje Dragice Cadež l^pajne, ki je vodila delavnico, je tudi zelo potrebna, »Je dejavnosti pri nas ni In ljudje, kijih ta zvrst umetnosti zanima, nimajo nikjer priložnosti za kaj takega, tudi na likovni akademiji ne. Zalo ne presetieča tako veliko zanimanje zanjo. Letos sodeluje na njej največ udeležencev doslej. Sestava je zelo različna, imajo različna predznanja, vendar s pravim pristopom kmalu najdemo skupni imenovalec. Razmišljali smo o tematskih delavnicah, vendar se je izkazalo, da je bolje, če izhajamo iz materiala in prilagajamo stvari glede na možnosti«
Cadeževa je pohvalila organizatorje delavnice, pa tudi same udeležence. Prepričana je. da so ludi na lokratneiu druže-tîju prišli d(f spoznanj, ki jim bodo pomagala pri njihovem nadaljnjem umetniškem ustvarjanju.
■ Tp
Pred odhodom v naravo primerna zaščita ne bo odveč
Med splošne ukrepe proti klopom sodijo primerna obleka, obutev in uporaba repelentov - Cepljenje priporočajo ne glede na letni čas
Tatjana Podgoršek
/. lepim vremenom so postali zelo aktivni klopi. Okuženi so znani prenašalci dveh bolezni -lajmske borelioze in klopnega meni Jigoencefalitisa.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Slt)veniji zbolelo zaradi lajmske borelioze 412.^ liudi. zaradi klopnega meningocn-cefalilisa pa 297. Medtem ko so z borelijo okuženi klopi po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningocn-cefalitisa (po podatkih Inštituta za vanjvanje z.dravja) največ na Ci<v renjskem. Koroškem in v ljubljanski regiji.
l.ajmska b orel i o za jc najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi, Pojavya se sezonsko. največ obolenj je od maja do oktobra, klinična sHka pa je zelo različna. Navadno se začne z značilnimi spremembami na koži. Na nicstu ugriza klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečitm, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in ožilia, še ptîZJieje so lahko prizadeli sklepi, /a lajmsko boreliozo 2bt)levaj(5 ljudje vseh starosti, največ obolenj pa je v starosti med 35 in 65 let. Ker primernega cepiva za zdaj še ni na vo(jo. je za preprečevanje bolezni treba
poskrbeli z zaščito pred vbodom kiopa s primerno {>bleko. obulvijo ter repelenti - sredstvi za odganjanje mrčesa. »Pri tem moramo biti pozorni. Najbolje je izbrati kak<v vostna sredstva z dolgotrajnim učinkom. Vedno, če se le da, pa se po vrnitvi Iz narave preoblečemo, pregledamo ko/M in se sluširann;. Će je morebiti klop prisesan, ga čim prej odstranimo s pinceto z


ostrimi konicami.« je povedala dr. Alenka Skaza. dr, med. na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
Klopni menlngoencefalitis jc virusna bolezen osrednjega živčevja. Prvi znaki bolezni se ptjja-vijo sedem do štirinajst dni píi okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrudljivost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis - visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lalto celo nez>
vest m smrt.
Najučinkovitejši ukrep za za-SčiKi pred klopnim meningoence-falilisom je cepljenje. »Priponv čamo ga ne glede na letni čas. Res pa je. da človek lahko zboli, če ga klub prvemu prejetemu odmerku cepiva v času čakanja na drugI odmerek ugrizne okužen kltjp. V vseh teh dolgih letili v celjski regiji takega primerna nismo zabeležili.*
Cepljenje je v Sloveniji obvezno za vse liste, ki so okužbi izpostavljeni zaradi dela, kot so gozdni delavci in lovci. Priporočajo ga vsem od enega leta slarosti dalje, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer obstaja nevarnost za klopni meni tjgoencefa lit is. Se pa proti tej bo lezni ne smejo cepiti ljudje z akutno vročinsko btîleznijo in ljudje s hudo aleigijo na jajčne beljakovine.
Priporočljivo je, da se cepljenje prvih dveh odmerkov opravi v zimskili mesecih z enimiesečnijn razmikom, da se vzpostavi zjiščiia pred bole/Jtiio se pred aktivnostjo kl(»pov. Iretji odmerek sledi čez devei do dvanajst mesecev. Nattj pa so potrebni poživitveni od-tnerki. prvi čez tri leta, kasneje na pet let. Cc pa je cepljetije kasneje { v poletnih mesecih), je prip<iroč-Ijivo dobili drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem.
Plamen življenja
3, in 6, junija na celjskem sejmišču drugi sejem zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti - Letošnji privabil še več razstavljalcev - Zadeva naj bi se hitreje premikale tudi zaradi »primerov« Janeza Drnovška in Alojza Peterleta
Tabana Podgoršek
Celje, 25. maja - Na celjskem sejmišču bo v soboto, junija, uradno odpri vrata drugi sejem zdravilstva, zehsčarstva. zdrave prelirane in duhovnosti Altermed. Králko spon)čilo letošnjega je Plamen živ{ienja. Odprl ga bo evropski poslanec Alojz Peferie, in sicer v okviru okrogle mize, za katero bodo govorili o moči samoozdrav-Ijenja. Otvoritev bo v mali kongresni dvorani Celjskega sejma ob 11. uri. sejem pa bo trajal do nedelje. 4-junija. Dan pred uradnim začetkom bodo pripravili strokovni posvet o izbolji^anju kakovosti prt^ hrane v javnih ustanovah.
Mag. Roberf Otorepec, pomoč-ttik direktoija za sejme družbe Celjski sejem, je na novinarski konferenc i med drugim pcfvedal, da je bil odziv obiskovalcev na lanski prvi tovrstni prireditvi nad pričakovanji. Letošnja je privabila še več razstavljalcev (120) iz Slovenije in Hrvaške, v dveh dneh se bo zvrstilo več kot 70 predavanj in predstavitev (lani 54). Pesiro ne bo le na predavanjih. Zanimive predstavitve napovedujejo tudi razstavljale!, med katerimi bodo prvič ekošole in I fnesco ^olc iz celjske regije.
Največ pozornosti bodo sodelujoči na sejmu namenili moči samo ozdravljenj a oziroma kaj
lahko človek naredi sam za svoje zdravje. Znova pa bodo opi>zonli na še vedno neurejene razmere na področju zdravilstva. Po besedah zdravilca in predsednika organizacijskega odbora Aliermeda Vasilija Simeka se stvari premikajo tudi zaradi zavzetosti, Híačinov življenja* predsednika drŽave Janeza Drnovška in evropskega poslanca Alojzjj Peterleta. Da pri nas zakon, ki bo urejal področje komplementarne medicine, potrebujemo. kaže p<^datok, da se v Sloveniji ukvarja z zdravilstvfjm na črno blizu 1200 ljudi, tristotim med njimi bo zakon omíigočíl registracijo dejavnosti.
Predsednica sekcije refleksiilo-gov Jeanette Korene Lafer je ob tej priložnosti izrazila zadovoljstvo, ker jc bil lani v Sloveniji uradno priznan prvi komplementarni poklic • poklic refieksotera-pevta. Vloženih je še vsaj 30 pobud Za priznanje drugih poklicev s lega področja, predvsem za različne terapevte.
Na sejmu bodo ptJskrbeli še za zdravo prehrano. V restavraciji Gorenje Gostinstvo boôo na sejmišču oba dneva pripravljali obroke zdrave hrane, ki ne vsebuje holestemla in nasičenih živalskih maščob.	■
Odgovorni v državi so končno pokazati voljo, da se na področju zdravilstva nekaj storij da se
zaščiti potrošnik," so med drugim poudariit organizatorji sejma.
1. junija 2006
'«^JIS
DOGODKI
Sparov družinski dan
Spar Slovenija je petnajstletnico delovanja zaznamoval s Sparovim družinskim dnevom, na katerem se je ob Velenjskem jezeru zbraio več kot 4500 zaposlenih v Sparu in njihovih družinskih članov
Mira Zakoèek
Ro kreacij s k: cejuer ob Velenjskem Jezeru je bil v iiedeljo živahen koi 7m dolgo ue, Več koi 4500 zaposlenih v Sparu in njihovih družinskih članov seje /bralo ob tijem. Vodstvo se je namreč odU> čilo. da bodo lako /.a/.namovali petnajsileinico zelo uspcsnega de-liwanja v Sloveniji. Vseh 49 trgo-vin Spar in sedem niegamarketov Intersparjcbilo /aprlih, saj so želeli omogočili vsem zaposlenim, da se udeležijo pra/jiičnegH raja-
nja. Skupaj zaposluje podjeije Spar Sloveîiija 3000 delavcev.
/brane sia pozdravila generalni direklor Spara Slovenija mag. Igor Mervic. ki je orisal uspesno pol lega ptJdjetja v Sloveniji in izrazil prepritanje, daje ludi njihov nadaljnji razvoj dt>bro zastavljen. Bil je zadovoljen, da so se zaposleni in njihovi družinski ćlani lako množično udeležili prvega lako velikega srečanja, ki bo postalo tradicionalno. Pt^zdravil jih je ludi velenjski župan .Srećko Meh» ki je bil seveda zelo zadovoljen, da so za srečanje izbrali ravno rekreacijski center Jezen). za katerega imamo v tem okolju velike razvojne ambicije.
Skozi zabavo sla zbrane vodila televizijska voditelja Bernarda Žarn in Mario Ga-lunič. zabavali pa so jih Čuki, Ansambel l.ojzela Slaka. Werner in Brigita Su-1er. Kingston. Ker se je srečanja udeležilo tudi veliko oirok, so poskrbeli tudi zanje. Zabavali so jih Damjana Golavsek, Čuki. Mojca ila-bic. klovna Andi&Joli. Pri-
pravili pa so jim tudi razne animacije in delavnice in tudi pravi otroški park (napihljiv grad. napihljiv tobogan, velik napihljiv poligon, otroški vlakec Udeležili so se lahko tudi tekmovanja v leku z Jolando Ocplak, ki jc zmagíwalcem podelila nagrade.
Vos Cas so se vrstila âporîna tekmovanja, osrednja je bila Sparova olimpijada nenavadnih s pori o v, ki so jo organizirali tako, da so lek-mavali med posameznimi regijami (C/orenjska. Primorska, osrednja Slovenija. Maribor. Dolenjska, Ca-^e. Koroška, P?)niurska). Ljubitelji adrenalina so prišli na svoj račtin na adrenalinskem bundži džamp-ing (rampolinu. norem biku, gradnji stolpa, plezalni steni, mogoče je bUo jahati ponije, igrati tenis, od-bijjko na mivki, košarko. minigoH* Već kol tisoč t>biskovalcev si je ogledalo tudi Muzej premí)gí>vni-šiva, nad katerim so bili ZJilo nav-dtJsenL
Srečanje, ki ga je organizator /^upal velenjskemu podjetju Bin, je odlično uspelo, zato seveda upamo, da se biîdo »Sparovci« v to okolje se radi vračali.

Aco Arsekič: »Za zjokati se!«
Vtisi dogajanj na drugi »črni sredi« so katastrofalni - Slaba udeležba - »Če vlada ne bo popustila, predlagam vsem, da se preselijo«
Mojca Krajne
Dan pred nekdanjim dnevom mladosti so slovenski študentje napovedovali »drugo črno sredo« • demonstracije, na katerih bi vlado Se enkrat opozorili na svoje zahteve, tokrat tako, da bi jih vzela resno. Ćrna sreda se je res zgodila; prvič in drugič.
Prcdslavniki Siudeniov so na demonstracijah zahtevah itudij brez šolnin za šiudenie, ki niso zaposleni, sprejem sistemskega zakona o štipendiranju in 20 tisoč novih štipendij, ohranitev študentskega dela, višje subvencije /A prehrano, dosledno uresničevanje bolonjske reforme, pet tisoč novih studentskih pí> slelj. ureditev položaja študentskih družin in invalidov, zapo shtev pol îeta po diplomi, olira-nitev posebne davčne olajšave» kakovostnejše visoko šolstvo z ustanovitvijo neodvisne javne agencije za kak(wosi. brezplačni javni prevoz, več sredstev za visoko šolstvj) in izboljšanje zdravstvene oskrbe. O tem, zakaj toliko žalitev in kakšen je zares položaj študentov, je pripovedoval Aco Arsektč, predsfdnik Šaleškega študentskega kluba.
Kakšni so vtisi dogajanja na
iínííili vrni Sivdi»?
»Bil sem tam, pravzaprav sem šel ija i/ Velenja, ampak čeprav jc res deževalo in bilo zelo mrzlo, so moji vtisi klavrni. Na prizorišču sem bil od pol enih do konca dogajanja, toda po mojih ocenah je bil<» zbranih največ tisoč študentov, število pa seje iz minute v minulo celo manjšalo. Će je v Sloveniji okrog 40 tisoč študentov, lahko rečem, da je to katastrofa. Za zjokati se!«
Kaj pa vzdušje?
»Vzdušje je bilo še kar dobro. Bilo je ludi nekaj glasbenih skupin, ki so skrbele zanj. sicer pa seje cutiio tudi veliko pritiska varnostnikov in policije. Še vedno mislim, da jc izpadlo smešno, ko so nas politiki gledali skozi okna in sc prav sme-jah. češ, saj se s tako majhno peščico spl<ih nimamo kaj pogajali. Mene je bilo prav sram ... ni me bilo sram, da sem bil tami Me je pa bilo sram, da sem prišel kot absolvent, ki bo kmalu zaključil študij. Name refiimie
ne bodo več vplivale, zalo bi rekel, da si študentje zaslužijo, da jim vzamejo vse.« Se ne zavedajo dovK)lj svoje situ» acije?
»Sezavedajo.auipaksejim ne ljubi, ker mislijo, da se te reforme v resnici tie bodo zgodile. Toda ko bo treba za študij plačati pol milijona, pa se bodo spraševali. In ludi, ko bo delo omejeno, si bo treba preračunati. kako preživeti, kako se izobraževati.« Zahteve šladentov vtadi so h He jasno pfWťdane? »So bile «
Lahko pvizanieš řwře, ki se zdijo tehi najbolj Íiiíitwne? »Meni se zdijo najbolj pomembne zahteve glede štipendij -več štipendij. Naša država naj bi nektíč konkurirala Evnipi, mi pa zmanjšujemií kakovost pro grama študija in štipendije.«
Kako pa gledaš na omejitev študentskega dela?
f/. njegovo ukínilvijíí bo trpel sam študent, trpela pa bo tudi mladinska kultura. Će bi radi delali, nam pustile delali! Težava bo, ko se nam ne bo več ljubiio.« Refome o prefiranjevanju ffovtf-rijo o tent, da hi se doslopnosf homn> onu'jifa na štiri leta, da bodo študmlje tako spodbu-jeni, da studij prej končajo. »'Ibje totalni nesmisel. Pntem lahko tudi jaz rečem, da bi npr. sodnikom omejil plačo, če ne bodo rešili toliko in toliko primerov. Če želimo študente izsiljevali pri hrani, ne bomo uspešni. Namesto tega je treba narediti selekcijo na fakulteti. Rcsnica je. da vsi ne morejo študirati, čeprav zdaj velja, da se vsi vpisujejo na fakuUeto. Će želimo ziito število omejiti, ni dobm, da so ključ šolnine. Takšnega omejevanja je že dovolj. Naj bodo fakultete raje omejene s sprejemnimi izpili, da bo sprejetih res toliko študcnKJV, kot je razpisanili mest. ne pa več.« In će vhda ne ho popustila? »Predlagam vsem. da se preselijo druganis Sicer bi jaz tre-lîutno, kot sem že omenil, študentom ukinil vse privilegije: vzel bi bone, štipendije, nagnal bi jih iz študentskih domov in lako naprej. Potem pa bi videli kaj bi sc zgodilo čez tri mesece. Mislim, da bi na koncu najmanj zgorel pariament.«	■
Poleg konfekcije^ zaščite, trgovine še domsko varstvo starejših
«
Družinsko podjetje Rednak iz Šoštanja kupilo dom starejših občanov v Horjulu - Občina Šoštanj pripravljena pomagati v okviru svojih pristojnosti
Tatjana Podgoršek
Družinsko podjetje Rednak iz Hoijana pri Šoštanju, za katerega se je zadnje mesece preteklega leta govorilo, da želi kupili Industrijo usnja Vrhnika, je razširilo dejavnost na področje, ki z dosedanjimi nima nič skupnega - na domsko varstvo starejših. »Res smo se pogovarjali o možnostih nakupa hidustrije usnja Vrhnika, vendar smo od te namere odstopili zaradi previsokih dolgov oziroma slabih rezultatov poslovanja in tudi prevelikih potreb po vlaganjih v proizvodnjo. Smo pa namesto tega v drugi polovici lanskega novembra odkupili od velenjskega Vegrada dom starejših občanov v Horjulu. Na odločitev sta vplivala vsaj dva tehtna razloga. Pred leti smo ku-
pili obrat Nitka v ćelju. katerega dejavnost je proizvodnja oblačit, posteljnine in druge tekstilne opreme za potrebe bolnišnic, zdravstvenih domov in domov za
sibilno podjetje, ki se odziva na potrebe trga. /aznali smo možnost in smo jo knt uspešni podjetniki tudi izkoristili,« so povedali Red na ko vi.
starejše občane. /apt)lnitev zmogljivosti tega obrata je bil glavni motiv za takšen korak. Drugi pa je bil ta, da smo v tem videli tržno priložnost. Smo Oek-
V domu je 105 varovancev, zanje pa skrbi 47 zaposlenih. Lan-sko poslovno leto je dom sklenil z izgubo, rezultati poslovanja v le m lotu pa so preccj boy spodbudni.
Število prošenj za sprejem (skoraj vsak dan jih dobijo pet) je njegove nove lastnike spodbudilo k razmišljanju o izgradnji dodatnih zmogljivosti za pribiižJDo 50 postelj.
Na ugotovitev, da nova dejavnost z dosedanjimi (trgovina. maloprodaja, konfekcija, zaščita varstva pri delu. gostinstvo) nima nič skupnega, so se Redna-kovi odzvali- »/a-ktm je glede zdravstvenega programa v domovih za starejše zelo natančen in nad izvajanjem tovrstnih zahtev ter obveznosti skrbita višja medicinska sestra in domska zdravnica. Za vsa ostala področja. ki sodijo k domskemu varstvu, pa smo si v teh letih pridobili potrebne izkušnje. Seveda pa
sedaj spremljamo zahteve in novosti v tej dejavnosti in jih glede na potrebe naših varovancev ter zaposlenih v domu tudi uvajamo.»
Po nekaterih govoricati so Redna kovi iskali podporo za iz,grad-njo doma za varstvo starejših v domači občini, vendar naj je ne bi dobili.« Na šoštanjski občinski upravi smo se o lení res pogovarjali in bili ob koncu nekoliko razočarani. Vendar glede na dosedanje dobro sodeli)vaiije verjamemo, da bomo tudi pri tem na-šh skupen jezik,« so dejah Redna-kovi.
»Bili bi
neumni, <e...«
Glede na îo, da je župan Občine Šoštanj Milan Kopušar v svojem predvolilnem programu
kot eno od prednostih nalog omenjal tudi skrb za starejše občane in da ima občina v prostorskih aktih predvidene tri možne lokacije /.a izgradnjo doma za starejše, smo ga vprašali, zakaj Rednakovi niso dobili podpore. »Koncesije ne daje lokalna skupnost. ampak ministrstvo za dom. družino in socialne zadeve. Ko bodo Rednakovi to pridobili, bo Občina s<idelovala pri zagoiavlja-nju potreb po domskem varstvu starejših v okviru svojih pristojnosti. Prepričan sem, da bi iahko zadevo reševali lako, kot sojo v Ciomjem (iradu. koje občina sodelovala pri zagoiavlianju potrebne infrastrukture, za ostalo pa je poskrbel investitor. Bili bi neumni, če ne bi izkoristUi takšne priložnosti, sploh če je investitor domačin,«
UTRIP
f^HlàS
1. junija 2006

Od trede do tork« - {Tct íb doaoTiia
Sreda; 24. maja
Ker predstavniki sludcniov In vlKda na /sdnjih pogajanjih nisa nasIi skupnega jc/ika, so se mladi spel podali na ulice. Siudenlskl proicfiù. ki jih jc tnkrai preccj okiiîil ludi dež. so ŠOS slali sk(v raj milijonov lolaijcv. ŠOS je
Študentje so bili spet na uUcL Vladna ponudba naj bf namreč v petih točkah drastično poslabsala njihov trenutni
pofožaj.
zavrni) odlkc vladnih predsiavni-kov. da naj hi z odhodom s poiia-janj zavrnili najbolj ugodno ponudbo vlade do zdaj. Vladna ponudba naj hi namreč v petih loč-kah drastično poslabšala irenuini položaj študcuiov. ŠOS je /.avrnil tudi trditve premierja Janeza Janše, da predstavniki organizacije nimajo legitimnosti, ker so jim p<uekli mandati.
Po večmesečnih pogajanjih sla pojžajalski skupini sindikaiov in vlade pi)dpisali izjavo o usklajenosti novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pogajalci so paraJIraJi doijovt)^ da se plače dvignejo I. juliia. Ore pa za skr<îmno povišanje, zato se z dt> govorom ne strinja kar pel pomembnih sindikatov, združenih v Konfederaciji sindikatov javnega sektoija. H ugotavljajo, da se bo npr. medicinski sestri, policistu ah administratorju s srednjo izob-razbi> plaća zvišala za manj kot 1500 tolarjev neto.
Cetrtekj 25. maja_
I'.U jc namreč izrazila zaskrblje-nust glede varnosti preskrbe z ruskimi viri energije in razvitostjo demokracije v dr/ii^.
Petek^ 26* maja
čeprav jc tudi predsednik države Janez Drnovšek na državni zbor naslovil poziv, naj ne sprejme zakona o medijih. pa poslancev to ni motilo, da tega ne bi ► storili. Državni zbor je U tako sprejel novelo zakona o medijih, katere namen je med drugim, tako zatrjuje vlada, izboljšati pogoje za pluralnost medijev. Pogoji za zagotovitev medijske pluralnosti naj bi se izboljšali z dodeljevanjem proračunskih
Pt)Slanci so izglasovali dopolnilo zakona o javnem redu in miru. ki mlajšim od 16 lel prepoveduje nočno gibanje v lokalih z alkoholom. Poslancejevrazpravi razburilo ludi nekaj posamičnih prekrskíw: vsiljivo beračenje, nespodobno vedenje, vsiljivo ponujanje spohiih storilev iii podobno.
Mladi liberalni demokrati pa so kritično ocenili predlog spremembe zakona o javnem redu in miru. po njihovem mnenju prinaša uvedbo policijske ure za osebe pod 16 let. V Dijaški orga-

Poslanci uvajajo horo legatis.
Se bo mladina prisiljena zatekati v drugačne^ še bolj nevarne oblike druženja?
nizadji Slovenije pa sn ocenili, da se ho mladina s "horo legalis", tam kjer nima drugiii ustreznih prostorov za zbiranje, prisiljena zatekati v drugačne, se bolj nevarne oblUcc druženja.
V ruskem črnomorskem letovišču Soči je bilo vrhunsko zasedanje voditeljev Evropske unije in Rusije, na katerem je bila osrednja tema pogovorov energctika.
Državnl zbor Je sprejel novelo zakona o medijih, katere namen Je med drugim, tako zatrjuje vlada, Izboljšati pogoje za pluralnost medijev,
sredstev za zagotavljanje plural-nosii in demokratičnosU splošno-informativnih tiskanih medijev, pa tudi vsebin radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij. Komisijo za presojo in ocenjevanje projektov sofinanciranja bo imenoval mhii-ster za kulturo. Veijcino se bo našel kdo, ki bo predlagal ustavno presojo tega za-konaje odločitev D/ komentiral predsednik Janez Drnovšek.
Državni zbor je sprejel ludi zakon o gospodarskili zbornicah, ki v zbornični sistem uvaja prosto voljno članstvo, sprejel pa je ludi spremembe zakona o osnovni šoii, ki bodo šolam med drugim omogočile, da v 8, in 9. razredu same izberejo obliko diferenciacije dela z učenci glede na njihove /.možnosti.
Velika Britanija seje odločila za očitno potrebno a zelo nepriljubljeno potezo, dvignila je namreč starostno mejo za prejemanje državne pokojnine na 68 let. To določilo pa bo prizadelo predvsem prihajajočo delovno generacijo, saj bo zaCclo veljati Icla 2044.
Sobota^ 27. maja
Bošianj, prva v verigi petih s po d nje savski h elektrarn je tudi uradno odprta. Gradnja je stala okoli 65 milijonov evn)v. Proizvajala bo 116 gigavatnih ur električne energije na leto, oziroma 1 odstotek eneiïiije v državi. Gradnja druge lin. elekirarne Blanca,
je v fazi izbora glavnih izvajalcev. Po predvidenem projektu Šoštanju sledijo še izgradnje hidroelektrani Blanca, Krško, Brezice in Mokrice.
Močan potres je povzrt)čil razdejanje na območju otoka Java v Indoneziji. Število žrtev je po uradnih podatkili preko 5.500, reševalci pa izgubljajo upanje, daje med ruševinanii še kdo živ. S prizadetih območij poročajo o najmanj 20 tisoč ranjenih, šc desetkrat toliko pa jih je ostalo brez domov. Uničenih je okoli ^S tisoč prebivališč in druge infrastrukture, zato je vlada razglasila izredne razmere, ki bodo po napiv vedih trajale do konca avgusta.
Nedelja^ 28. maja
Na Cîradu Turjak je bilo prvo uradno srečanje članov Ciibanja za pravičnost in razvt)j, ki ga jc ustanovil predsednik Janez Drnovšek. Predsednik zagotavlja, da gibanje ne bo nastopilo na lokalnih volitvah, naptîvedal pa je podporo tistim lokaliiim listam, ki bi se zavzemale za enake cilje kot (îibanje. Ti s(î nuđenje pomoči tistim. ki jo potrebtijejo, preusnieri-
hkrati pa zagotovila, da bo vlada storila vse za ohranitev slovenskih interesov na morju in obali. Na vlado je letelo veliko očitkov o neprimernem odzivu. Poslanci so brez glasu proti vlado s sklepl zavezali k odločnejšemu postopanju in hranjenju slovenskili interesov. /u naj parla men tarn a AS je podpredsedniku D/ Vasji Kla-vori izjočila peticijo proti gradnji plinskih terminalov z zbranimi 10.000 podpisi.
Predsednik DeSliS-a Kari Erjavec je v primeru pritrditve zakona o žrtvah vojnega nasilja brc/ soglasja DeSUS-a napovedal odhod iz vladne koalicije. V stranki zahtevajo dopolnitev zakona, ki bi
Boštanj Je prva v verigi petih spodnjesavsklh elektrarn.
Na Gradu Turjak Je bilo prvo uradno srečanje članov Gibanja za pravičnost In razvoj, ki ga Je ustanov// predsednik Janez Drnovšek
lev k bolj zdravi prehrani, ohranjanje naravnega okolja in dediščine, odpravljanje krmfliktnih situacij doma in po svetu, zagotavljanje dostojnega preživetja vsakemu človeku, prijaznejši odnos ljudi do živali, duhovni razvoj čhv vcštva in pravičnejša svetovna ureditev.
Balkanska razhajanja in strasti bodo očitno še dolgo povzročale nesoglasja. Po izglasovanju neodvisnosti (Vne gore se krepijo ludi pozivi po referendumu o neodvisnosti Repu-bhke srbske. Srbsko nacionalno gibanje, v katerem so združeni predvsem s Hrvaške pregnani Srbi, je /bralo več kot 50.000 podpisov srbskih prebivalcev BiH za izvedbo referenduma o neodvisno sti Republike srbske.
Ponedeljek^ 29. maja
/aradi napovedane izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu se je na izredni seji sestal državni zbor, Ministra za okolje in prostor ter za zunanje zadeve, Janez Podobnik in Dimitrij Rupel, sla zavrnila očitke skupine 31 poslancev LDS in SD, da seje vlada na načrtovano gradnjo phiiskih terminalov v Tržaškem zalivu odzvala mlačno. Spomnila sta ua dosedanje aktivnosti vlade in med drugim zatrdila, da je učinkovito varstvo morja ena glavnih prioritet vlade.
Predsednik DeSUS-a Kari Erjavec opozarja koalicijo
jasneje določil, da sodelavci oku-paU)rja ne morejo dobiti stalusa žrtve vojnega nasilja. Upokojenska stranka se sicer zavzema, da bi status /Jtev vojnega nasQja dobili tisti, ki so se domov vrnili pred koncem leta 1945, sodelavci okupatorja, ki so pobegnili, pa ne. Vodja p(»slanske skupine SDS Jože Tanko pa je izrazil upanje, da bodo zakonsko novelo vendarle uskladili znotraj koalicije.
Predsednik vlade Janez Janša je v spremsivu močne vladne in gospodarske delegacije odpotoval na tridnevni uradni obisk v Rusijo, V ospredju pogovoRïv v Moskvi bo gospodarsko sodelovanje.
Torek, 30. maja
Ponudba družbe Medicoengi-neering za donacijo IH novih operacijskih mi/ Maquet z oprenK\ vrednih okoli 500 milijonov sit, ne deluje verodostojno, kJjub
Ponudba družbe Medicoengineering za donacijo 18 novih operacijskih miz Maquet ne deluje verodostojno
lemu da se zanjo ogreva minister za /.dravje Andrej Bručan in da bi, če bi vse potekalo po načrtu, na njih lahko operirali že jeseni. Vse več je namreč dvomov o sami donaciji. »Svet stranke I .DS meni, da ne gre za donacijo, ampak za zavajanje javnosti in zdravstvenega sistema. Gre namreč za zavesten poskus podtikanja nakupa miz po previsokih ce-tiah, In ko so se sivari txikazale v javnosti, se zdaj manipulira s stisko bolnikov in bolnic v prepričanju, da S) lîihce ne bo upal opozorili na to«, meni predsednik l.DS Jelko Kacin.
Donatorji naj še naprej w^delu-jejo pri nabavi medicinske opreme, vendar naj ne kupujejo dragih avtomobilov dobaviteljem operacijskih mizješe dejal predsednik l.DS Jelko Kacin.
žabja
perspektiva
r
Zlva Vrbič
Ohočevald ;7/ fieobočevaki evrosongu smo se leios lahko do si-/c.etf rtasmejali oh sprern/janju pn^dichora in glavnega dela lega glasbenega lekmovmja. Pesmi evoviz/je tie sprei/ilja/n redno. Tudi ko jih, delam lo zelo površno, z duljincein v roki, vseskozi pripravljena zamew(Jii kanal f.em pa se/n se ob gledaivi/ lako zabavala, da kar nisem in ničeni mogla prestaviti tta kakU'n drug program.
Takega sova »glasbenih posebnežem evrovizija se ni doživela. Tisti pravi navdušenci in evrosongar/i se upravičeno bojite, da bo la fe.'^tival pobralo. To. kar smo videli na leio.^r\jem izboru, v.^ť-kakor niso bile več riezne baladice in poskočne pop melodije, kar naj bi se spodobilo. Drugo leto pa bo še hnje. Fredi ^filer je nanmx ze zagrozil da se bo pri/avil /la E/no 2007! Kdo dvomi, du bo zmagal? Jaz ne.
Naj začnem pri zlahinilr^. zmagovalcih. Po eni sirani Je super. da so zmagali in pretresli to àidno emnizijsko sceno, vso /Hfšiirkano, bleščečo in fino. Seveda so se tu in lam pojavljaU odpadniki, kol so Siefan Rabb in podobni, vendar se nikoini/r ni posrečilo uvrstiti na najvišja mesta. Potem pa pridejo eni i inci in povzročijo hudo zmedo in vzbudijo nemalo ogorčenja pri ljudeh. Reakcije .ho f)ile verjetno podobne kot tiste od Karmen .Stavec, ko sojo na f:mi tiamahale Sestre. S to razliko, du so mi bile Sestre veliko bolj vkeč kot pa 'kao ' strasni Finci, /deli so se mi preprosto stnešni in kičasto brezvezni. Kot da bi gledala nizko proračunsko grozljivko. Tudi njihova imem ni bila nevem-kaj. Vsi Jih nekako označujejo za hard rocker je- Oprostite, meni seje zdel to prec(^ melodičen /m/? rock. K(iub temu da so zapri-seteni metalci in rockerjl neznansko ixmosni na zmago rock.n roll a na takem izboru, kjer je jfrevladovalu pop glasba.
Nadaljujmo z lei)im Rusom. S čudno plešočim, skakajočim in togim telesom je očitno prepričal. Koga. ne vem. Najbrž mlada dekleta in zene. Morda se Je med glasujočlmi znašel tudi kdo, ki mu je bila v.vec bleda balerina, ki Je zlezla iz klavirja. Vsekakor si drugo mesto, takoj za Finci (po bizarnosti), zaslužijo Nemci in njihova puhasto roza^ta ilelga. Country že tako ali tako ni moja zvrst glasbe, če pa ga slišim na evroviziji v izvedbi Nemcev pred ntriikJjočimi kaktusi. Je to mnčířtije. f>e zda i nai\'i}o upam, da je bila vse le šala. Ce prav p(mtishm. je i)ilo hecno. Do .hoIz. .^koda, da Jim nismo dah točL Izraelcem ni imnagal niti ameriško obarvan nastop in souhmki komads To ne deluje pri nas.
ÍMtvijci so bih še kar odštekani^ Skupina dečkov v srednjih letih, ki kričijo, da so zmagovalci. Medtem ko se mije zdel robot lit' vanskih dečkov prav bedast. In med vsemi temi čudaki (razen Bosne, ki sem Jo vzela resno), so se baladni Irec, Francozinja in Anž^ček kar nekako izgubili.
Finski Lordi so bih menda od začetka favoriti naše komenta-torke Mojce Mavec. Zdela se mi je še bolj grozna od Andrée F. kije to vlogo opravljal pred nekaj leti. On je vsaj imel ^Jajcai »f)ošim/anr kakšno pesem ali .wnega izvajalca. Za obupno osiadno Mc^co pa so bili vsi lepi. prijazni, tako fajn (in sem si predstavljala njen narejen nas/nešekj. Kar naprej je trosila neke kura ste neumnosti, ki sploh niso sodile zraven. ilja, kakršna prireditev. tak komentator.
Zalo mi.slim. da moramo na evrovizijo poslati nekoga, ki Tja sodi, V teh krutih in trdih časih bi na/n iz dreka lahko pomagal le koroški slavček in nam pribrejkal nekaj več točk. Ce bo oblekel .še znameniti lajbič. nam zmaga ne uide. Ja. Fredi bi vsekakor raztural	■
TRGOVINA KOŠARICA
SOK FANNY JABOLKO 1,5L SLA[)KOR 1KG MOKA TIP SOOKATIČ 25KQ OUE 5L DIAMANT SIR EDAMECIKe MEHČALECIENOR 2L PRASEK ARIEL 12KG KOPALNA BHfSAČA HRANA ZA 2IVAU PETti)VERS4KS PŠENIČNO KRMILO 1KG
59,30	la^EUR)
169,90	(0,7BEtA)
1.800,00	(7,5] eufl}
999,00	wtbfi)
899,00	0,7scun)
899,00	anm)
4.580,00	09,11 EUR)
990,00	[».\3BJP)
749,00	{3.i3Eun)
29,90	(0.12 £un)

r^fon: 03/ S72 60 80
VacmiovSr.CDVJe viiftvem. tealtoi^^iiDnqiiubfsfwBsl
NA ZALOGI PESTRA IZBIRA VRTNIH SEMEN, GNOJIL. SKROPIV. ZEMUE ZA PRESAJANJE. VRTNEGA ORODJA IN OPREME. KOSlU^tC, PREKOPALNIKOV.. UEZPUČHA DOSTAVA HA DOM • Hm XREDiïl 00 18 lESECEl
movo. td.: s 728 080, Mt n <0. Gabem. tď,: soi » 10
vtfww.trgovifia-kdsarkMprSi, d^sil: kotaik»^vol}a.n«t
SDS SE PREDSTAVI
SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS
V Mestni obani Velenje s trajnostnim raivojem do kakovosti življenja
/akaj s irajnosinim in nc s kakšnim drugim razvojem? Razlogov je sicer već. loda prvi in osnovni jc. ker vsi drugi i/kljucujejo ïz razvoja manjše ali večje skupine ljudi. Koristi od razvoja se nc bi pravično porazdelile» lo pa bi bilo za višjo kakovo^i življenja slabo, /aio prisegamo na irajnostni ra/viy, ki bo koristi od razvoja pravično porazdelil med ljudi. Pa še nekaj. Ker je kakovosi življenja način življenja, a la hipne spremembe ic7,ko prenaša, je ludi s lega vidika irajnosini razvoj najprimernejši, ker načina življenja ne spreminja, ampak ga kakovostno nadgrajuje.
Brez trajnostne^a roz^vja ni kakovosti življenja
Drugi razlog je. da v občini razvoja sploh nimamo, /aradi lega nam skupnosi mesmc občine Velenje že vrsto Ici deluje zgolj na eksistenčni ravni. Kakovosi življenja je zožena na zagoiavljanje ma-lerialnih in duhovnih osnov za življenje. Ker so nasa pričakovanja za višjo kakovosi življenja iz leia v leio enaka ali celo slabša, so tudi skrb. tesnoba, strahovi iz leia v leto bolj izraženi. Zal se v občini Velenje v preteklosti ni dogajalo nič takega, kar bi nam dalo vsaj upanje o boljšem življenju. Čakanje je zaman, ker nam nihče ne bo povedal, kaki) naprej, odgovore si moramo poiskati sami.
Franc Sever,
Predsednik Mestnega odbora SDS Velenje
Mi ne želimo živeti v prihodnosti^ niti v preteklosti. Želimo živeti zdaj in tukaj, s
spoštovanjem preteklosti in skrbjo za prihodnost.
Zakaj nt* telimo živeti v prihodnosti? Zato, ker hi bila to iluziju in nenw,iitH'e. Iluzija je da fee tn! stvartiosti, nentogft-l'efio pa si ne želirtM,
Zakaj ne zelinu} zi^'Cti v preteklosti? Zato, ke v ne želittio živeti r preživet if stari obliki kapitalizma.
In zakaj si želimo živeti zdaj in tukaj? Zato, ker je življenje neptfnm'ljivo in si ua kot takei^ želimo živeti kakovostno, s spoštovanjem pretekh^sti in skrbjo za prihodnost.
Za Slovenijo, deželo premožnih in zadovoljnih ljudi
/a nas v lokalni skupnosti in našo kakovost življenja je Slovenija z. razvojnega vidika prvo globalno okolje. Globali/aciji kot načinu življenja pa se ne moremo izognili, ne da nam o tem globalnem okolju ne bi bilo treba razmišljati, Ib dejstvo moramo sprejeti. Nespametno bi bilo. če si ga ne b: poskušali prikrojiti po svoji meri, po meri za višjo kakovosi življenja vseh nas v mestni občini Velenje.
Mogoče se bo komu irajnosmi razvoj za premožne in zadovoljne ljudi zdel nestvaren in nedosegljiv ali celo demagoški. Verjemite mi. da ni tako, ker časi obstoječe razslojenosti ljudi nezadržno minevajo. Kazlike med sloji ljudi in med ljudmi so poslale nevzdržne, celo boleče. V Sloveniji so jih reforme po leiu 1990 jasno izrisale, globalizacija pa samo še poglobila, /aio se s irajnosinim razvojem mora odpravili revščina in slaba kakovost življenja in nc zgolj dosegali gospodarska rasi, pri tem pa s socialnimi korektivi med ljudmi blažiti razlike.
Človek in njegova kakovost življenja v središ<u frajnostnega razvoja
Ce je bOa zaradi samostojnosti države doslej povsem upravičena osrednja skrb pri vzpostavljanju osnov državnosii in zagoiavljarvu njene uspešnosti, bi bila takšna skrb pri nadaljnjem razvoju nesprejemljiva, Povzročila bi še večji in bolj obsežen socialni prepad med ljudmi. Tega se ne bi več dalo reševati s socialnimi korektivi, s katerimi se sicer rešujejo neželeni razvojni učinki. Tovrstnim učinkom se žal pri še tako uravnoteženih spremembah ne da povsem izogjiiii.
Skrb vjà človekovo kakovosi življenja mora postali središče in smisel trajnostncga razvoja, Le tako bo človek postal ustvarjalec razvoja, korisil od razvoja pa mu bodo zagotavljale višjo kakovosi življenja. Za takšen razvojni pristop se v lokalni skupnosti moramo potrudili, tudi z vplivanjem na državno in globa bo okolje, saj se združujemo in povezujemo, da bi nam bile dobrine za višjo kakovost življenja bolj dostopne.
Gospodarska rast in zaposlovanje tudi občinska razvojna skrb
Večkrat slišim, daje gospodarska rast in zaposlovanje Izključna skrb države, S tem se ne strinjam. Zaposlenost je pomemben dejavnik kakovosti življenja. Slišim tudi. da gospodarstvo ni lokalno, ampak je državno in globalno in da se občina z njim ne sme ukvarjati, ker bi to pomenilo politično vmešavanje. Seveda bi bilo nespametno, če bi se občina vmešavala v poslovne t^dločitve podjetij in poskušala neposredno uravnavali gospodarske tokove. Vendar zaradi tega se ne more in ne sme odpovedali načnovanju gospodarskega razvoja. Gospodarski razvoj občine je preveč pomemben del trdnostnega razvoja. Bilo bi usodno za višjo kakovosi življenja, če bi se dojemalo irajnostni razvoj v gospodarski razsežnosti, da je la razsežnost izključna domena gospodarstva, če za to obsipajo infrastrukturni pogoji. To bi bila druga skrajnost razvojnega načnova-nja, prva je bila v neposrednem poseganju liJkalne skupnosti v gospodarske tokove. S skrajnostmi pa je vedno tako, da morajo obstajati. vendar se jih nikoli ni treba posluževati.
Redke so lokalne skupnosti, ki imajo to danosi. da sta v njihovem okolju dva stabilna gospodarska stebra. In naša občina je ena od teh srečnie, zahvaljujoč preteklemu razvoju. Premogovništvo v energetiki in Gorenje v kovinskopredelovalni indusiriji sta doslej vedno zmogla generirali razvoj v občini in zagotavljali socialno stabilnost, Vendar se te danosti ne sme dojemati koi večne danosti in na tej osnovi dobiti občutek razvojne zadostnosti. Niti ne smemo dojemati sicer skrbnega načrtovanja podjetniškega razvoja znotraj gospodarskih družb /jà načrtovan razvoj na ravni občine. Takšen razvt)j je na ravni občine spontan razvoj. Njegova slabost pa je. da utegne pri kakovosti življenja Ziiradi spontanosti prizadeti veliko ljudi, /aio bi se bilo precej neodgovorno ravnati po starem reku, daje boljši kakršen koli razvoj, kiU da ga sploh ni.
skih primerih, ki doletijo človeka, (^eloviiost je v zag;ot a vijanju svobodne izbire dela. v šolstvu, zdravstvu, kulturi, okolju, javni varnosti in še v čem. kar bi lahko s prevladujočo ekonomsko zakonitostjo ogrozilo človekovo kakovost življenja.
Svoboda dela je tako kot vse temeljne socialnovarstvene pravice pravica, ki ne bo nikoli izkoriščena dobrina. Večje so možnosti v izbiri dela, večja jc razsežjiost te pravice, Zato smo v trajni.)stncm razvoju pri ekonomski razsežnosti začrtali številne gospodarske dejavnosti in temu predvideli primerno poslovno okolje, da bi zagotovili večjo izbiro dela. Zaposlenost jc pomemben dejavnik kakovosti življenja.
Šolstvo mora bolj kol doslej prispevali k pridobivanju uporabnih, lunkcionalnih znanj, kajti znanje jc bogastvo. Tako tisto, kije pridobljeno iz šolstva, koi tisto, kije pridobljeno iz prehojene živ-Ijcniske poti. Oboje mora človeka sooblikovati in usposobiti, mu dati spreinosii. da bo sposoben prepoznali priložnosti v družbi in jih za osebni razvoj učinkovito iziabiti. Človek bi bil v sodobni družbi brez uporabnega znanja funkcionalno nepismen, kar bi mu pri doseganju kaktwosli življenja povzročalo nepremostljive težave. V Velenju se moramo zavzemali za bolj humano šolsko okolje z več pedagogike v procesu izobraževanja, /a več poudarka na uporabnem, za sodobno družbo funkcionalnem znanju. Za ustanavljanje fakultetnih ustanov za lažje pridobivanje več znanja. Ekonomsko okolje iz trajnosinega razvoja bo to od nas tudi pričakovalo.
Kullura je sianje duha. i/, kateri^ človek črpa kreposti '/z kakoví^si življenja, S ponudben različnih kulturnih dobrin: gledaliških in kino predstav, opernih predstav, knjižnic in čitalnic, muzejskih in drugih raz-siav se človekow^ stanje duha poglablja in razvijajo plemenite kreposti. Za trajnosini razvoj občine za višjo kakovost življenja so vsaj tri izredno pomembne, lina od tek je težnja k popolnosti, ki pri človeku <xlpravlja raven zadovoljstva s povprečnostjo. Za doseganje višje kakcwosii življenja bi povprečnost utegnila pov/xočati itxave. Druga enako pomembna
Ekonomska razsežnost trajnostnega razvoja
Gospodarske dejavnosti •
nada^evaiije razvoja v energetiki z uposCevanjeni trajne kakovo&ti okoljii kot civilizacijske vrednote
• r íz^radtyo 600 MWproizvodnesa bloka 6 v 77:5 m podaljšanji' izkopa pre-mofia do leia 2040
Dtïsegla se bo gospodarska rasi v k>
kalnem okolju in piwečanje zaposlenosti •
nove gospodarske prodtikcije v proizvodnji in storitvah
-1 /}ulotf)a/ni iz evropskega poslovnega okolja
-1 njiiskovalfio đeia\'nostJo in inovutiv-nosijo
" s po(i/einMinii pobudu/ni na ravni pf)sa/rie2mka
Doseglo se bo trajno zagotavljanje večje izbire dela zj zaposlitev vseh strokovnih proHlcw
Poslovno olcolje •
razvojna prostorska politika
stavbnih zemljišč •
nižja obdavčite^' stavbnih zemljišč •
kvalitetna oskrba s komunalnimi
dobrinami •
boljša kakovost povezovalnih
cest v občinskem prostoru •
ločitev tranzimih prometnic od povezovalnih cest občinskega prostora •
e»tna povezava za tretjo razvojno
os DravogradKrško •
sklad tveganega kapitala za razvoj novih tržnih produktov •
učinkovita tipravno-administrativna dejavnost javnih ustanov
Sociainovarstvena razsežnost trajnostnega razvoja za višjo kalcovost življenja
Od te razsežnosti jc odvisen večji aH manjši človekov občutek pripadnosti lokalni skupnosti. S pripadnostjo se zaradi osebnega zadovoljstva in življenjske sreče sproščajo neizmerne energije za ustvaijanje sinergij, s katerimi postanejo se tako zahtevni cilji uresničljivi. Prav gotovo jc eden od teh ciljev irajnostni razvoj za skupnost premožnih in zadovoljnih ljudi.
Menim, da je lahko človek deležen najbolj temeljite in razsežne socialnovarstvene skrbi v lokalni skupnosti. Tega se v občini mo ramo zavedati in vsemu, kar je s lem povezano, tudi posvečati pozornost, Nespametno je to skrb prepuščati zgolj državi, ker je temeljito, kar pomeni za vsakega posameznika, ne zmore izvajati, Nfnogo ljudi je zaradi lega izključenih, njihova kakovosi življenja pa prizadeta. Dojemanje socialnovarstvene skrbi tako. daje ta skrb spodobno urejena s socialnimi pomočmi in drugimi denarnimi nadomestili, je zgrešeno, lo jc Ic del celovite skrbi, ki pre-prečiiie socialno izključenost iz skupnosti ob različnih življenj-
krepost je pravičnost. Za razliko od težnje k popolnosti se ta krepost pri človeku veliko težje razvije neodvisno od pravičnosti v širšem okolju, zlasti občinskem. Zaio bo morala biti občina zgled in generator pravičnosti. Tretja je solidarnost, ki je temelj sprejemanja življenja v skupnosti: družinski, kokaini, državni ali globalni. Običajno se izraža v pripravljenosti dajali in sprejemati. Menim, da solidarnost ni samo pomoč v različnih siiskah. ampak je branik pri vzpostavljanju absolutne individualnosti. ki vzpodbuja pretirano razslojevanje ljudi. To pa je v naspnnju z našim dojemanjem irajnosinega razvida za višjo kakovost življenja.
To, kar ste lahko prebrali v tej številki lednika Naš čas ni vse. kar bi vam želel predstavit iz našega pn^grama načel in vrednot zći irajnostni razvoj In višjo kakovost življenja v mesSini občini Velenje. V naslednjih šievilkah bom nadaljeval z zdravstvom, kmetusivom, varovanjem okolia. javno varnostjo. Z oiganlziraní)sijo lokalne samouprave od krajevne skupnosti, občine do pokrajine. Z modernizacijo cestnih povezav in urejanfem mirujočega prometa - parkirišča. Podstavil vam bom tudi kako irajnostni razvoj vpliva na socializacijo lokalni^ življenjskega okolja, kje so izzivi za mlade, kaj prinaša upokojencem. Zato vam priporočam, ostanite še naprej z nami pri predstavitvah programa na straneh tednika Naš čas in ne bo vam žal.
■ Fraňc Sever
SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS

Mladi ne zaupajo pitni vodi s pipe
Mladi raziskovalci Mihael; Nerniin in Mirnes so med dru^m ugotovili, da bi se nakup pipe s filtrom za vodo obrestoval že po dobrem letu dni
Tatjana Poégor&ek
ftVprašHnjc kakovostne oskrbe s pitno vodo ill /aščiia vodnih vimv jc vsak dan bolj perece. Od Lod ideja za raziskovalni) nalogo. Vedeli smo. v kaj se podajamo, saj sva dva /c sodelovala v gibanju Mladi raziskovalci za ra/voj Šale-i^ke doîine. Zaradi lega nam je bil<^ nekolikt) la/Je. Kljub (emu pa smo nazadnje ugotavlja]i. da je naloga zahtevala veliko truda, prosicga casa. Res se je treba poglobili v stvar, čc jo lioC-eš i/,pcljati tab>. kot si načrtoval. In mi smo.« so dejali Mihael Stankovic, Nerniin Omero-vic in Mirnes Miiratovlć. avtorji razjskovaliie naloge z naslovom Kakšna vodit je v mojeni ko/arcu m ekonomski vidik vode'; zanjo so prejeli zlato priznanje.
Pred začetkom raziskovanja so si omenjeni dijaki četnega oziroma petega letnika Poklicne in tehniške š<Mc za sl<mtvcne dejav-
Ziaieta priznaftia za raziskovalno nalogo niso pričakovali.
nosti Šolskega cemra Velenje postavili nekaj hipotez, od katerih so eno ovrgli, druge potrdili. «Ovrgli smo tisto, da mladi zaupajo kakcv vosU pitne vode iz pipe. Prišli smo do drugačnih spoznanj - ne zaupajo. Raje posegajo po vodi iz plastenke.» S poskusi, analizami, primetjavanii. delom na terenu so prav lako ugolovili, da je voda iz pipe v Šaleški dolini primerna za pitje. Glede na to, da je eksistenčna dobrina, in ker so nekateri dijaki menili, da bi za piljc vode iz pipe doma poirebovali filter za vodo» so se v raziskavi do lakiiili tudi njenega ekononiskega vidika. »Dokazali smo, da hiliko z marti dcnatja boljo živimo. Nakup pipe s filtrom za vodo se tiamrec začne obrestovati ^.e po dobrem letu. Ra/Jika med stroj^ki nakupa vode v plastenkah in pipe s filtrom ter porabe vode v 10 letih je ob-
čutna. Po naših izračunih znaša ta razlika kar 700 tisoč tolarjev.« Do omenjenih spoznanj sta jim pomagali mentorici Antonija Jakop in Ines Pirmanšek, Fante sla predvsem usmeijali in jih opozarjali, na kaj naj b<Klo pri določeni stvari še posebej pozorni.
Zlatega priznanja za nalogo niso pričakovali, nadejali so se bronastega. Zadovoljni so zaradi ?.Iaht-nega < odličja, se bolj zaradi pridi v bljenih izku^nj. Prepričani so, da sc bodo zaradi teh pri nadaljnjem študiju bolje znašli kol večina. Tudi pridobljenega znanja niso spregledali pri ugotavljanju, kaj vse so pridobili z vključitvijo v gibanje Mladi raziskovalci za razvtij Šaleške doline. »Vsekakor se je trud obrestoval.« so sklenili pog(^ vor uspešni mladi raziskovalci Mihael. Nermin in Mimes.
Zanimiv obisk
Prejšnji teden je nas, bralne značkarje. na šoli obiskal poseben gost. In sicer nam nekoliko manj znani pisatelj Matjaž Pi-kolo. Mož, ki že po svoji zuîianji> Sli ne zgleda čisto navaden. Ko pa je začel govoriti, smo vsi opazili, da mu ni para in od srca smo se nasmejali z njim. S svojim pro gramom nas jc res presenetil, saj nam je bral, igral, ymX in mi smo peli z njim. Ustvaril je krasno vzdušje in se nam predstavil ne le kot pisatelj, temveč tiidi kol pevec. pesnik, igralec in še kaj. Učenci gledališkega krožka pa so
nam zaigrali odlomek iz pisateljeve knjige Samsara in nas prijetno presenetili.
Ko smo počasi odšli proti učilnicam, se nas je večina odločila, da v kratkem preberemo njegove knjige, saj nas je s svojim nastopom res navdušil in upamo, da se nam bo še kdaj pridružil. l.etos je na naši šoh od 46Ó učencev kar 367 učencev osvojilo bralno priznanje. Upajmo, da bo ki^iga vedno in povsud ostala naša stalna spremljevalka.
Kd farina Skoberne, novinarski krožek OŠ Gorica
Vi trt mi. Ool>rodošli.
Delavska hranilnica
z vesfiliem Vas pnčskujeoia na §aieški 20 v Veleniu vsak delavnik od 6.00 do 17.00. Teidsn: 03 8973007,8973QD8. t potts: manana.zemvâ^delavska^iranilnica.si
VROČA PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE
Te kreditne ponudbe nlete pričakovali;
•	kredit od 3 do \2 messcev2 obrestno mero samo 4,00 stfolekzavarovania in ^nhkodobriive kreiJits sama S.OGO.OO SIT (20.86 EUR}.
•	kredíť od 13 do 36 masecav, do zneska 1.0DQ.00Û.00 SfT {4.172.93 EUR^zobfestno msro samo 5,00 \ atrosek zavarovania 1.5% In strošekadobritvakradKa samo 5.0Û0.ÛÛ SIT (20.86 £UR}. nad 1.000.000,00 SIT |astroSek odobfftve 10.000.00 STT (4173 EURlIiistroSakzdvarovanla 1.8%.
•	Ugodni so dolgoročni gotovinski tolarski in devizni krediti do ID lei. i obrestno mero 7.10 % do 7,60 % in stanovenjski hipotekami krodfti do 30 let z obrestno mero EUR160R 3,00%.
Infonnativni izra&un za 36 masačni kradic
Znesek
1.0ÛQ.DOO.OOSIT 4.712.92 €
Obrok
30.171,00 SIT 129,90 €
Sirotki zsv. 16.292,00 Siï 67.99 €
Strol odobritve
5.000.00 srr 20.86 €
Stfoâki vodenj EOM 200.00 ^T 7,02% 0.83 €	7.01%
Prevzem evra se približuje, zato najugodneje obrestujemo tudf depozite v evrlh
•	vezave nad eno leto obrestujemo i raspremenljivo od 3.00 % 6ù 3,60% obrestno mero. Osebni rafiun v Delavski hranilnici vam prinaSa 7 super ugodnosti:
•	12 mesecev ni siroSkov vodenja.
•	sicer je te stroleksemo 250,00 SIT (7,04 EUR) za zaposlene \r\ 150.00 Siï (0.63 EUR) za upokojence, •sredstva na računu obrestujemo 21.20 % obrestno mero.
•	nćrn in izredni timit obrestujemo samo z 8,00 % obrestno mero,
•	novim in^etnikom računa potreb rednih mesečnih prilivih, plače oz. pokafnine, pripiiemo na raSun 5.000,00 SiT,
•	imetnad računa imajo 0.2 odstotne točke n^ kreditno abresl3)o mero,
•	za imetnike računa z fednimi mesečnimi prilivi znaša provizija za plačilo položnic samo 80.00 SIT (0,33 EUR). Pla deva nje pololnic je po vaši meri.
•samo 150,00 S1T( 0.63 EUR), za zneske do 2 mio SIT. Zagotovite al dodatno pokojnino
•	rentno varčevanje v Oelavski hraniinici vam nutil najviljo obresino mer94.30%.
www.d9lavskaphraniinlea.sl info@clelavsk»4tranliniea.si
Odlični matematiki Livade
Od 12 zlatih Vegovih priznanj, ki so jih osvojili osnovnošolii iz Šaleške doline, so jih polovico osvojili učenci osnovne šole Livada Velenje
Milena Krstić • Pianinc
Veler^je, LJubljana • Bli/<i sc ko-ncc šolskega leia. Na osnovnih šolali bodo počasi zakljućcvali occnc, seáicvajo pa druge uspehe, ki so jih nizali med îc-lom. Mednje ^oiovo sodijo tekmovanja iz znanj.
Ivno najstarejših tekmovanj osnovnošolcev je tekmovanje v znanju matematike, saj je bilo prvo, lakrai še republiško tekm{> vanje, organizirano žc v šolskem leiu 1964/65. Tekmovanje je v letu 1970 dobilo ime po Juriju Vegi. Naloge /a solsko tekmovanje pripravi mednarodna komi-sua. saj tekmovanje poteka po
Zlati matematiki Šaleške doline
Dobitniki zlatih Vego^j priznanj v letu 2006 i/ osnovnih šol Šaleške doline so: Borut l.amprei. Mihaela Stiglic, Simon Brezovnik, Vid Juvan, Matevž Aubreht, /au Podgoršek (vsi OŠ Livada Velenje, prvi irije iz razreda, drugi trije iz 9. razreda), Rok Elri-heniik in Da rio Civic (oba 0Í> Miha Pinierja -Toleda» prvi K. in drugi 9. razred). Nejc ArliC (OŠ Gorica. 9. razred). Blaž IJhienekcr, David Jan (OŠ Si>šiatíj, 8. in 9. razred). Kristjan Kuhar (OŠ Ciustava Ši-liha).	■
principu tekmovanja Hvropski matematični kenguru, naloge za p^)drocno in državno tebnovaiije pa dr/avna tekmovalna komisija.
Oi<noviioš()lci iz Šaleške doline so sc na letošnjem državnem tekmovanju za zlato Vegovo pri/tia-nje imenitno odrezali, osvojili so 12 zlatih priznanj. Posebej pa pri icm i/siopajo mladi matematiki iz osnovne šole Livada Velerije, ki so kar sami osvojili polovico, t(v rej šest zlaiih priznanj, Učence sta na ickmovflr\je pripravljali uèi-tcljici matematike Zlata Kalisnik in Metoda Finkšt.
»Nekaj let naša šola res izstopa na področju matematike pri doseženih rezultatih na raznih ravneh tekmovanj, tako na področnem
tekmovanju kol ludi na podnjcju državnega tekmovanja. Tak nizul-lat lahko pripišemo izjemno talentiranim učencem in tijihovim delovnim navadam. Vse. kar smo jim naložili, se pravi reševanje nalog, prihajanje k diidalnemu po uku in podobno, so izpolnili v celoti,« pravi rinkšl<iva. Učence pa je treba za to znali motivirati, jih pripraviti na delo. ki je zelo obsežno in tudi naporno.
Vseh šest zJatUi matematikov iz le šole, s katerimi smo se pogo varjali, je zatrjevalo, da matematika na njihovi šoli ni noben bav-bav. Itnajo jo preprosto radi.
Zlati matematiki OŠ Livada: Vid Juvan, Žan Podgoršek, Mihaela Štigiic, Matevž Aubreht, Simon Brezovnlk, Borut Lampret In mentorica Metoda FinkŠt Manjka Ziata Hailšnik^
Nejc osvojil kar tri zlata iz znanja
V osnovni šoli Gorica so na Nejca Arliča, ki je letos osvojil kar tri zlata priznanja v znanju, zelo ponosni - Najbolj ga privlačita matematika in šah
Velenje • Nejc ArliC, ki letos zaključuje šolanje na osnovni šoli Gorica, jeseni pa ga bt^ nadaljeval na gimnaziji v Velenju, je le los osvojil kar tri državna zlata priznanja v znanja: v matematiki, fiziki in logiki Preizkusil seje tudi v buy logiji. kjer pa je prišel, kolje rekel, samo do srebrnega priznaiija.
Ravnatelj šole Ivan Planine pravi, daje Nejc učenec leta na tej šoli, priljubljeti med sošolci in uči-lelji- In zelo dober šahist. S šahom seje srečal šele pred štirimi leti. pa je v tem času že večkrat opo/^iril nase kot član Šahovskega kluba
Velenje. »V samem tekmovanju v znanju sla mi bili ves čas v pomoč in oporo, pa tudi spt^dbudo. poleg slaršev seveda, profesorici Jožica Jezernik pri logiki in matematiki ter Nada Zebec Rugani pri liziki. Sicer mi šola ne vzame veliko časa, ua tekmovanja pa seje treba seveda posebej pripraviti.« je pripovedoval Nejc in takoj priznal, da tekmovanje ni ravno lahk<i, da je ludi konkurenca buda, saj na državno lekmovanje lahko pridejo res le najboljši. »Pa tudi tako je: tekmujem samo na področjih, zna katerih vem. da sem lahko uspe-
AGRg ENTER KBAJNC
Ormoèka cesta 31. S250 Pcuj • cel.: 02/748-02-10, fax: 02/748-02-11
Ipina z remi deli za MORIE in KMEIUSKO MEHKUO
SS Perkins
Nejc Ariiě: «Raje ne grem, ce vem, da ne bom mogel doseči kaj dosti,"
sen. V nobenem primeru pa ne tam. kjer vem, da ne bom mogel doseči veliko.« Že morda ve, kam ga ho vodila pot po končani gimnaziji? »CjtHovo bom izbral nekaj s podn)čja matematike iu fizike. Oboje me zanima, ker ni enolično, ker je raznovrstno in kjer vsaka slvar, ki se pojavi, predstavlja nov izziv.*
Nejc je v osnovno šolo vslopil v podružnici v Vinski Ciori» kjer živi s starši in bralom, zdaj pa se že nekaj let vozi v Velenje, na višjo stopnjo» ki je v Vinski Cîori ni. »Mlajši bral je tudi dober, a na drugih po dročjih, predvsem v glasbi.« pravi.
V petek je skupaj s sošolci šel na zaključni izlet. Poljih je vodila vGardaland.	■ mkp
1B7 MHz FM
Í ■■^laiBlIlIl
1. junija 2006

SOLSTVO
Znanje je pred nagrado
Za raziskovalno nalogo Sončne celice na stanovanjski hiši - da ali ne, sta avtorja Luka in Janez prejela dve zlati priznanji - Dobro bi bilo zastavljene in obdelave hipoteze še enkrat preveriti
Tatfana Podgoršek_
Dijaka 4. Iclnika Poklicnc in tehniške eicktro in računalniške šole Šolskega conlra Velenje Luka Avberšek in Janez Ugov^k si bi>-sia lo solsko leta zapomniln po vsaj dveh Jogodkih • zrelosincin i/pilu in pi^ /ialeni prl/.nanju. ki sin ga prejela /a raziskovalno na-logíí 'Sončne celko na stanovanjski hiši - da aii ne' na regijskem in dr/avncm lekmovanju.
L.uka seje / raziskovalnim delom srečal /c kol osnovnošolec. Janez lokral prvić. »Veliko sva se naućila o novih «^ivareh. ne samo leorijc, ampak sva se izobraževala ludi prakličiio. O solarni lehniki nisva vedela kaj dosii. Karkoli sva spoznala, je bilo za naju novo. nenazadnje marsikaj od tega tudi /a m en I Olje Ivana Škofteka, Simona Konečnika in Jureta Bočka. Znanje ima zanesljivo v lej zgodbi večjo ležo sol nagrada. Prišlo nama bo prav pri novih izzivih, iz-
kušnja već pa je tudi lepa papcv (niča za Studij na fakiillell /a elek-troiehniko v Mariboru,« sia pripis ved ovala mlada raziskovalca.
Njuna naloga je prva razisk^h vahia s podr(ïêja uporabe sončne energije. Teme so se sicer loli If nekateri mladi raziskovalci ic pred njima, vendar ne v laki ohliki. Iz.-luidiSče za raziskovalno nalogo je bila namreč hipoteza, d^ lahko sončno energijo s pomočjo sončnih celic uporabljamo tudi za pridobivanje eleklrike. Želela sla ugotoviti količino lako pridtv bljene električne energije, ki bi na-domesiila energijo Iz javnega elek-iričnega omrežja, in ludi ekonom-sko upravičenost lak^ne naložbe. S leni namenom sla med Jrugini izdelala maketo manjše stanovanjske hiše in z njo poskusala raziskati ter prikazali, kako uporabni so solarni sistemi, kako lahko v taksen sistem vgradimo
lastile krmilnike in vizualizacijske sisteme za optimizacijo porabe električne energije ter vzdrževanje sistema, »Odgovora iia v naslovu zastavljeno vprašanje ne bi (jznačila kot goum^si. Na osnovi zaključkov meniva, da bi bilo za opravljanje se obsežnejših meritev In raziskav pamcino najine zastavljene ter obdelane hipoteza enkrat preverili in jih potrdili ali celo ovreči.^*
v nali)go (zaradi obsega zastav-IjeniJi ciljev sla jo izdelovala dve šolski leli) sta vložila veliko truda, volje, časa. a se kljub temu zlatega priznanja nista nadejala. Spodbudilo ju je k lemu, da bosta začeto delo nadaljevala, nalogo nadgradila. v tem trenutku namenjala pozornost maturi. Menita, da jima prevelikih preglavic ne bo delala, Ko bo za njima še la. bo-•S19 razmišljala, kako bosta preživela zasluzene počitnice. ■
t cika Avberšek (prvi z leve) in Janez Ugovšek: "Giba rt je je upravičilo najina pričakovanja ne zaradi nagradef ampak pridobljenega znanja, izkušenj,"
Zanimivo, naporno in poučno
Prehranjevanje mokric - edina prvonagrajena osnovnošolska raziskovalna naloga letošnjega gibanja - Nov izziv - vpliv težkih kovin na prehranjevanje »bibic«
Tatjana Podgoršek
Učenec osmega razreda deve-ileike na osnovni Soh Gustava Ši-liha Velenje Žiga Hudournik je simpatičen fant, ki ga zanima marsikaj. Med drugim so njegovo pozornost vzbudile »bi-bice«, ki So prilezle na površje, ko je z vodo škropil okrog ba biči ne hiše v Podkraju. /animaio ga je, kako /ivijo, s čim se prehranjujejo in podobno. Velik izziv je zanj predstavljalo tudi gojenje mokric (bibic). ki naj bi bilo precej ne/iihtcvrio. a seje kasneje izkazalo drugače. V peieni razredu je o mokricah izvedel že več pri urah naravoslovja. V sedmem ra/redu pa se je z mentorico mag. Anito Povše dogovoril za raziskovalno nalogo, ki jo je izde-lalv letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in zanjo prejel prvo nagrado. Njegova raziskovalna naloga je bila edina osnovnošolska, kije prejela zlato priznanje.
»Glede na to, da počnem še kaj drugega, je bil projekt kar obsežen. Zahteval je veliko iruda, časa in znanja. Sicer pa je razis-kovahîo delo zekî zanimivo, poučno in naporno. Je bilo Ireba znali uskladili že urnik, da so zadeve slekle, kol so morale.« je piv
ved al /Iga in n-t dalje val: «/lalo priznanje je bilo zame presenečenje. /e na naSi šoli je bila konkurenca huda. Mentorica Povšelova je znana po tem. da so naloge nje-
Žiga Hudournik
nili mladih raziskovalcev nagrajene. v letošnjem gibanju so avlo-iji vseh treh ničnih mentorskih nalog prejeli b rt «asi o, srebrno in zlato prizjianje.«
/iga je piived«!, da je raziskovalno nalogo najprej predstavi! sošolcem. Nekateri med njimi so prvič slišali za te lalne živali, ki pomagajo pri razgradnji rastlinskih delov in s tem predstavljajo pomemben člen pri krože-
nju snovi v ekosistemu. Prvič so tudi Izvedeli» da so mokrice bio-indikatorji. kar pomeni, da s svojim obnašanjem opozorijo na spremembe v okolju. ?!iga je nabral 15 mokric enevrsie injih razporedil v pet posod lerjili tri mesece hranil z različnimi razpadajočimi listi hrasta, bukve, hpe. javorja in leske. »Rezultati so pokazale, da se je teza nio-kric najbolj povečala pri hranjenju z leskovimi listi, največ iztrebkov pa so pridelale mokrice, ki so se branile / bukovim in li-p<jvim listjem. Najmanj primerno je za njihovo hranjenje hrasiovo listje. Potrdil sem vse hipoteze, razen ene. »
/a prihodnje šolsko letos<}delo-vanja v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline ne načriuje. Bolj v prvem letniku gimnazije, kamor ga bo vodila pol po končani osnovni šoli. V nalogi, ki naj bi predstavljala nadgradnjo letošnje, pa naj bi izpostavil vpliv težkih kovin na prehranjevanje mokric.
Sicer pa a) pred njim dijkaj delovne počitnice, v precejšnji meri jih bo podredil plavanju, ki ga trenira, in nasiopu na mednarodnih igrah šolariev na Tajskem.
Hora legalís
Državni zbor je ob koncu preteklega tedna L>prayil drugo branje zakona o varstvu javnega reda in miru. /akon, ki naj bi zagotovil javni red in mir z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosii in dostojanstva, spremlja ludi dopolnilo Nsi in SLS. Stranki sta predlagali določbo. po kaleri mlajši od 16 let od 24. do S. ure ne bi smeli vstopati v lokale, kjer prodajajo alktv holne pijače. Nekolika presenetljivo je za predlog glasovalo 4(J poslancev, p:x>li pa 22. Ce bo div polnjeni zakon preživel še tretjo obravnavo v državnem zboru, ludi obveljal. Posledično seje ob lem med poslanci in v javnosti vnela vroča debala.
Predsednik Dijaške organizacije Skivenijc Jernej Širomajerje dejal, da se bo s takšno odločitvijo mladina, ki nima drugih usireznih prostorov za zbiranje, prisiljena zatekati v drugačne, še bolj nevarne oblike druženja. Ne-kaieri drugi se bojijo, da bo zakon neučinkovit, ker se bode» nanj požvižgali gosiind. inšpektorjev pa je lako premalo, So pa tudi tretji, ki se zavedajo, da ni malo íWaršcv, ki so si ob lem dopolnilu zaktma oddahnili. In medlem ko se mnogi sprašujejo, kam je šla demokracija. nekateri menijo, da mladi do 16 let takoali takone bi smeli sami postopati zunaj v nočnih urah. Odgovornost je menda pri starših.
Mnenja so nedvomno deljena. Da bi ujeli utrip razmišljanja mladih iz naše daline. pa smo se z nekaterimi i)d njih pogovarjali o navadah ni)čnega obiskovanja lokalov. ra/mišlj;inju parlanienlarcev in pomenu horc legalis.
Jernej Plankelj: »V bistvu bodo to določilo iiak vsi kršili. Jaz sem bolj za to. da gredo mladi ven. saj se radi zabavamo, /daj bodo po čiinice in je res čudno, da bi miv rali ostali zaprli doma. Poleg tega ne razumem najbolje meje 16 let:
kakšna pa je razlika med listim. kije star 15 in tistim, kije star 16? In eden sme, drugi pa ne ... Če ne znajo drugače, naj raje preprečijo dostop do alkohola. Saj je minister pameten, bo že kaj po-gruuial!«
.Miha Volk: »S predlogom se strinjam, saj mislim, da bi se s lem zmanjšalo število nesreč, /.daj mladi to seveda počnejo,

tudi mlajši od 16 let. Osebno bi starostno mejo postavil celo višje, do IK lei. saj mislim, da ne bi smeli delali razlik med mladoletnimi. Verjamem, da se bodo mladi prepovedi držali, sploh, če bodo obveljale kakšne stroge kazni- Bo pa več te/av z nadzorovanje m.a
Urša Kamenik: «S predlogom se ne strinjam, saj se lahko v vsaki družini po svoje odločijo» ali bodo otroka spusiili ven ali ne. Nekalen ga spusiljo, ker ga poznajo in mu zaupajo, ostali pač
ne. Pri nas moramo bili bolj doma. je pa najbrž lo odvisno tudi od lega, koliko so doma starši. Ne verjamem, da bi zakon kaj pomagal, saj bodo nekateri otroke še vedno spuščali ven, pomagale bi morda le stroge kazni in pa preverjanje s kakšnimi izkaznicami za klube.«
Šp€la Sovič: »S liora Icgalisom se popolnoma sirinjam, ker upam, da bi tako mogoče vsaj malo preprečili nesreče med mladimi, hkrati pa bi to tudi zaviralo pitje alkohola, lega je zdaj zelo veliko, zato bi jaz pravzaprav do IX let prepovedala pitje alkohola in nočno zahajanje ven vsem. Bojim se le. da zakona mladi ne b(Hlo spoštovali, saj snnï navíjeni. da se vsak odloča po svoje.
Ce ne bo res kakšnih strašno strogih kazni, tega žal ne bo nihče upošteval.«
Jana Obšteter: -»Po eni strani se s predlogom sirinjam, ker je na ulici toliko zločincev, ki lahko mladim kzj naredijo, čeiudi niso pijani, po drugi sirani pa tudi mladi potrebujejo svojo svobodo.

tako da je zelo dvoumno. Sama med |V)liiočjo in pelo uro zjutraj še nisem hodila okrog, pa tudi sicer zvečer zunaj nikoli nisem bila sama. Predlog zakona bo z resnim nadzorovanjem morda ptj-magal. res pa je. da vseh ne bodo mogli preverili. Zagotovo jih ne bo več loliko zunaj, pili pa ne bodo manj. Veliko vlogo pri lem imajo starši, saj oni odločajo, kod bo hfidil njihov otrok.«
■ Mojca Krajne
Odličen kruh, krofi
• # f
Društvo Podeželskih žena iz Vinske Gore se je v nedeljo veselilo treh nagrad na tekmovanju za dobrote slovenskih kmetij
Velenje - Članice društva podeželskih žena Vinska Ciora so ludi letos zelo uspešno predstavile svoje delo na ickmovanju. inieno vanem Dtibnite stovenskili kmetij. To se je v sredo začeli) na Piuju, kjer je bila le dni na ogled razsiava dobrol. ki so jih prinesle kmečke žene iz vse Slovenije. V nedeljo so najboljšim podelili nagrade, med njimi pa so bile ludi tri gospodinje izVinskeGore. VikicaDrevje dobila zlalo priznanje za čebulni kruh. .Vfarija Legcn pa srebrno priznanje za krofe, /lalo priznanje,
Oglašujte na
in lo /e ireljič zapored pa je prejela Danica Tisnikar, ki bo lokrat prejela tudi znak kakovosii. Komisijo je navdušila z rozinovo polico, /nak kakovosii pa p(îdclijo vsem tistim gi^spodinjam, ki trikral dobijo zlalo priznanje.
Uspešne tudi {fodeželske žene Šaleške doline
/e uekaj let sodelujejo na prireditvi na Pluju tudi članice Društva podeželskih žena Šaleške doline. Tudi lokral s<3 na ocenjevanju Dobroi slovenskih kmeiij prejele zavidanja vredna priznanja.
Iz Laz pri Velenju sta sodel<ivali Suzana Kralj, ki je za svoje Tlan-cale prejela zlalo, Zdenka Groze! pa za kruh srebrno priznanje. Na lekmovanju se je predstavila še Marinka Menih iz Tt)polî5ice, kije prav lako za kruh prejela bronasto priznanje.
■ bš, tp
Vas oolas 1)0 laiilco videlo 17
OK 03/89817 50

Mladi pihalni orkestri v Velenju
V petek, 26., in soboto, 27. maja, so Velenje po uspešni aprilski reviji godalnih orkestrov obiskali še mladi slovenski pihalci, trobilci in tolkalci
glasbe(U) šolo Trana Komna Ko/eljskega so prišli na 1. revijo pihalrih nrkcsirov slovenskih glashenili ki sla jo organizirali /vc/a slovenskih glasbenih šol in doinača glasbena šola.
Na dveh petkovih in enem bolnem končenu je tako v dvaindvajsetih crkeslrih zaigralo kar okrog 900 mladih glasbenikov. Prišli so iz ra/.Učniii krajev Slovenije (Dom/ale, Ljubljana, Treb-
nje, Radeče. Laško, Ravne na Kiv roškem, Brežice. Kočevje, Gornja Radgona. Slovenj (îradec. Nova Gorica, Ormož, Kraiý, Črnomelj. Irbovlje. Lt^galcc, Nazaije. ?!alcc. Celje, Šoštanj in Velenje). Koncerli so polekali v veliki dvorani glasbene šole. sirokovno pa jih je ocenjeval v Angliji rojeni dl-rigeni Simon Robinson. Robinson je pozilivno ocenil raven šolskih pihalnih orkesirnv na Slt>
venskem, bil presenečen nad re-/ullaii njihovega dela 1er dejal da so v primetjavi s podobnimi angleškimi orkesiri na višji ravni. Tako se je odkrilo dejstvo, da pri nas uspešno in na zavidljivi ravni deluje cela vrsia pihalnih orkestrov. I/, njihovih predstavil veni h opisov je razvidno, da orkesiri na eni sirani nudijo mladim izvrstno možnosi skupinskega muziciranja, na drugi pa dejsivo, da li orkestri vidno sodelujejo v kullurni podobi posameznih slovenskih krajev. Na reviji so se orkestri predsiavljali s pestrimi programskimi izbori ter izvajali tako skladbe skladateljev resne glasbe kol zabavne in Hlmskc glasbe, koi solisli pa 80 se predslavilj številni zelo talentirani posamezniki.
Tak(i je bila to leios že druga priložnost za množično srečanje mladili slovenskih glasbenikov, ki s sjboj ni nosila lckn\ovalncga naoiena, ampak je ponujala krasno priložnost za prijateljsko druženje. Na reviji so našo glatî-beno šolo zastopali kar trije šolski pihalni orkestri in sicer mlajši piltalni orkester pod vodstvom Janeza Marina, pihalni orkesier z dirigentom Matjažem limerši-čem in mladinski pihalni orkesier oddelka Šoštanj, ki ga je tokrat vodil Miran Šumečnik. Po nastopu zadnjega orkestra na sobotnem k<mcertu seje v hipu razširila enotna želja po tem. da bi se prireditev prijela in da bi čimprej znova zazvenela,
■ Vrška Srainef Vučina
DAVINCJEVA^FRA
(TheDaWneiCo«!^ immiň.
11:00 SO. NE IMO SO. NE 17{20 20t30
UM PE.SO

■aátffTMBv.
«»fiMdcete.
«MMotho.
'■nJSsii;^ MMIM
M0Ž1EX] ZADNJI SMPAD 105 ahr.
13330 50, nt 16:00
21:00 23S20P£.5O
MISI1A:HEMOGOCE III
(MíssIonilmoPs^toKi) IM mill.
12:20 SO, NE
15:00
17:40
20:20
23:00 PE. SO
Mi^iin
MKllUhtat
ftflftHMB
LEDENA OOftA 2
CceAse 2: The Meltdown) fOnbk
rmihťrr*
10:00 $0, NS 12:00 so, NE 15:40
ia:20
susiLtr^
MM
liiinirOa^ itavni
SREÔIE2SI£VIN
CUicky Number Sievfn) 100 Bin.
iivMt, ^ir*	n^oSct.
lie	Rwev UiffUu
16:40
21:20 ran TO, SR » tSSAS I I I 1 t
aiKumcA
OČKA NEGA SKAT
11:30 SO. NE 10:10 SO, NE 16:20 1&30 20:40 22:50 PE.SO
SUKATI ALI gusm
(ptlntfrtou Nire l'emoui) lOOataL
14:20 SO. NE 16:30 10:50 21:10 i * > • I
OMEN 666
Cn« Omen
WuctehScmui
HMFVfB«,
■«»PmuiMii.
21:2010.5R
' t i i i • » »
17:00 10:10
•ftimtmi,
MMiIW.IU^
WMBbAk
WSM
mT
S« (O
a ^
a ťv
II 11
li 3 o
Pn
o o
0\
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 In 03/42 41722
Kiaejuts^?! Si pndric^jo prsvico do »remcmbe pfo^aoii	ww^.pldn€t*tuS.COni
rnjiiTííTTTnn rfn i Tnfi ilK loa. Cdje; P.E. Kîrwnflt09afiJ^»ne(
Ur
1956
/.aéiji tvden it^ie/Kh'tto prelistujem iwkdafiji osrednji čufiiiik Slawnskl poročevalec iz druge po/ovice leia 795(5. lédaj so časopisne siru/ii fiu-pohijevale /rm-fce o obisku prvdstdt/ika Tila, kř gu v Leningradu pinnnija, o tlvu/inew wdfhujnju Ji/goslaviJe 2 Egipiom in Indijo a/i raje 'Hia z Naserjem in Neimijem, o pravd« flfupca Jerneja v alf>an-sčUro. o pnxlio^u za u^tavih'v poskusov z atoimSiini in wtdikovlm oroi-jem in ii/di kakšna tmica o dogajanju ^ Šaleški dolini se najde, Npr vabilo na Izlei 'jb veienpko jezero nu lepo urejeno leni^o z restavracijo, pa no^ica o leri. da so bila rudniku liguiM Velenje iz republiškega sklada dodeljena največja sredstw za kreditiranje sjancn'anjske izgradnje, saj i>o ruduik dajal čez nekuj let že nad J nuiijo/ie ton lignita. Velenje pa bo imelo okrog SS.OOO prebivalcev. Beremo lahko ludt o zbo-rovanju prosto\olJcev ob šíiriwdenskeni delu pri regidaciji Pake, kako iixiju nova avtobusna proga iz Dravograda preko Velenja in fioštanja v Ljubljano 3 nre in 40 minut (če ne verjamete, lahko se vedno preizkusile!) 1er da stno priča novi delovni zmagi: priceiku obratovattja termoelektrarne iic^anj (Abraham Je že prinesel slavje in izid knjige). Verjetno na/\^ prostora je v tem časn namenjenega madžarski slrofl.
/e julija se pcýiriň članek o »krotka Petcifí^. ki so ga sestavljali mladi inteleknialci. znanstveniki. krrjiše\'niki. javni delaw' in tudi visoki partijski vodHelJi. spanski borci in siari člani parilje. ki so delali v parllj-akih organizacijah še pred vojno. Foiem ko so ob skrivnem poslušanju Radia Svobodna l:m/pa. kjer so prenašali t^tajnl" g<mr Hrusčova o odobritvi polilike desialinizaclje. slrpnosii do različnih »nacionalnih v soclaiiZťni in mir/ro sožitje obeh svetovnih sisietnov. začeli 2 močtiejšlm napadom proii politiki partijskega \vdstva in reSima. Raznierv na Madžarskem se zaùiep afiriH: najprej »zaradi slabega zdra\'jatf odpeljejo v So\jeisko rvezo na »zdravljenje« prvega wierana s/allnfzma Ràkosija. a lo še ni dcnvlj. saj na čelo partije slopl njegova desna roka Gerô. Nadaljnja zahteva, ki Jo podpira ludi Jugoslavija, je vrnitev izkljttčenega Imreja Nagya na politično prizorišče. A duh je ušel Iz steklcnickei začetna trenja med n^íormatorji in pra\'m'emimi siallni.'Ji sf) prerasla v drzcr^vo proilsovjelsko revolucijo. Kot znamenje snlidantosil s Poljsko, kjer je bil ravno tedaj na čelo partije postavljen pred kratkim rehabilitiran \'oditelJ destalmizacije Wlatfys/aw (Jo-midka. so se v Budimpešti dogodile demonstracije, v katerih Je okoli 200.000 ljudi skandiralo i>Nugy'a v vlado. Ràkosija v Donavolt. Re\'0' lucfja se Je pričela. Geroja so zamenjali s Kádúrjem, Nagva pa so Imenovali za mini,'!trskega predsednika, ki se je moral odločiti, ali bo poklical sfnjetsko vojsko in zatrl vstajo ali pa Ik> posku.sal rešUl krizo spo-rvzam/io 2 rev/>lucionarji. Odločil se jc za slednje icr če začel preohli kovati.Ti'oj kabine/ na povsem večstrankar.^kem temelju in stabiliziral razmere. Toda moskov.'^ko \'odstv<f si ni moglo pri\Xiičlti izgube tako pfnnembne dežele, kot je bila Madžarska, in njenih na novo odkritih zalog u nt nove rude. Zaradi brila n.^Jco-Jrancosko-izraelskega napada na Egipt, ki nuj bi Naserjeii vladi, ki so jo podpirali Hovjeti. preprečil podržavljanje .Sue.\kega prekopa, fe bil Izid madžarske revolucije nena-doma od\'isen od pogajanj med ^x'iesilamt Ko soNagva obvestili o po-niA'nih premikih so\Jetske wijske.je brez uspeha zahteval od '/.druže' nth narodov, nuj uvrstijo na dneviti red »tnadzar.sko vprašanjeo ter razglasil nevtralni status Madžarske. Madžarska vojska se torej nI npl' rala. ko se je ob zori 4. novembra začel napad na prestolrtlco, kjer Je v prlblizfto tednu dni poidičnih lx>rb med /te.\ontzinerniml si-lami padlo okoli 2500 ljudi in po deželi še okoli SOOO. Nagy se Je z drugimi mdJhtUnl člani zatekel na jitgoskmnsko. medlem ko Je Janos Kadar odšel na sovjet^o veleposlaništvo, odkoder so ga prepeljali v Moskvo in ga tzhrali za pomočnika, ki naj hi pm pomagal prlkrmarlti Madžarsko v zunje sprejemljive i-ode. Kadar Je vlogo sprejel in se 1 novembra s svojltii kabinetom vred s tanki pripeljal >' Budimpešto.
Jugoslovanska vlada Je sicer podprla n/n-o madžarsh> vlado, čeprav z grenkim priokusom, saj so bila omadeževana stališča, na kaierlh je gradila swtjo zunanjo politiko, to Je na svolxydl in neodvisnosti, hkrati pa Je pri nwi \ladl protestirala zaradi kršenja jugoslovansko-madžar-skega sporazuma, ko so po izpustitvi Nagva In ostale skupine le-ie odpeljali v Romunijo. inJkoder se niso ivč vrnili
m AnaKtadrnk
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
VIŠJA STROKOVNA SOLA ABITURA d.o.o., Celje
-	KOMERCIALIST [^.mm
litlormathml dan bo f istrtok. dne IS. 8.2008, ob 17, url
-	POSLOVNI SEKRETAR m.timw
Infornativnl dan bo v čstrtoh, dni IS, 6.2006» ik 17. irl
Prijave: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 59 32 in 03/ 428 9S 36

SOLSTVO
R/I\OOJQKO lOG	M^Z/^tD^
Glasbene novičke
Poletje v Šaleški dolini
Minuli dnevi sicer niso prav nič disali po poletju. H v uredništvu verj«mi!mo. &a bodo U>pli sončni žarki pospremili vse /Jiačiliiosii /.'à nmoíie najlepšega letnega čas» in lako poskrbeli tudi za prijeme poiiini-Ske dni icr 2«služen d opusi, na katerega većina nestrpno čaka.
S prilogo Poletje v Šaleški dolini /e nekaj let dokazujemo, daje lahko poleli ludi doma lepo. Možnosii za obogatitev poletnih dni lako ali drugače ne manjka, hogaia turisUćna ponudba Lega okolja, znana po številnih zabavnih in áporlnih prireditvah, odmeva daleč naokoli. O vseh in Še o čem, kar sodi zraven, bomo p<i}>kušali poročali novinarji in nekateri naši zunanji sodelavci na kar 6X siraneh priloge tednika Na^ čas. ki bo izšel 22. junija. Verjamemo, da boste v njej našli kopico zanimivih informacij, tudi kakšno idejo, kako preživeti kakšen polelni dan tudi v domačem okolju za stvari, za katere sicer zmanjka časa.
Verjamemo pa tudi. da nam bodo pri Izdaji priloge pomagali vsi, na katere sc obračamo s prijaznim vabilom za sodelovanje v obliki oglasov ali drugih plačanih sporočil. Brošura je prepoznavna v širšem okolju, delili pa jo bomo obisktv
valcem na vseh večjih prireditvah in turističnih postojankah.	Tp
Lanska naslovnica
lila skladatelj Hllon .lohn in tek-stoplsec Tim Rice, je mešanica ročka» popa, stiula, gospela. ja/za m reggaeja. Aido so prvič uprizorili marca leia 2000 na Broad* wayu v New Yorku, leta je bila premiera v l:ssnu. V Nemčiji in Švici naj hi jo doslej videlo 1,5 milijona gledalcev, prejela pa je tudi več tonyjtív, med drugim je lo nagrado prejel illton John za glasbo.
Turbo Angels na MMSHI
v Ljubljani so na liskovni konferenci objavili imena polfinalistov lelosnjega 29. festivala Melodije mrrja In sonca 2006. Med tokratnimi rekordnimi lil prijavami s« izbrali 2K pesmi in izvajalcev, ki se bodo za nastop v glavnem finalnem večeru pomerili v dveh poJfmalih {festival bo potekal od 13. do 15. julija v portoroškem Avditoriju )-
Med njimi sc je znašla ludi tur-bofolk skupina lurbo Angels, ki je pred kralkim izdala svoj prve-ncc Mi smo za..., pesem, izbrana za MMS, pa Itna zelo podoben
Makeup2 ukazuiejo
Novi single skupine Makeup2 z naslovom Ukaz se že nekaj časa vrti na radijskih postajah, le diii pa je 113 ogled ludi nov videospot.
Bdb
na krotko •••
SIDDHARTA
Izid njihovega novega albuma Pelrolea bo spremljala sobotna zabava (3. junija) v ljubljanskem Medla parku, na njej bodo točno ob polnoči prvič predstavili nov cede ter prvi singl In videospot 2 naslovom Plastika.
SLOVENSKA POPEVKA
Letošnji festival Slovenska popevka 2006 bo na sporedu 3. septembra v ljubljanskih Križankah. Minuli teden so ze izzrebali vrstni red U nastopajočih, ki jih je strokovna komisija izbrala med 66 pnjav-Ijenimi izvajalci.
NINA
Vonj poletja je naslov nove, že tretje skladbe obetavne pevke Nine. Glasbo, besedilo inaranzmaza lahkotno plesno skladbo je delo celjske good vibe naveze Goran Bll-bijâ ' Primož Pogelšek.
MMS 2006
29. festival Melodije morja in sonca bo letos potekal med 13.in 15. julijemvportoro' škem Avditoriju. Letos se je na festival prijavilo kar 111 izvajalcev. postna komisija pa jib je izbrala 28; ti se bodo najprej pomerili v dveh poKi-nalnih večťríh.
LARA BARUCA
S. junija bo nastopila kot posebna gostja na koncertu fin* ske zasedbe Apocalyptica v ljubljanskih Križankah. V teh dneh je sicer predstavila videospot za skladbo Kje se vse ustavi.
Amfibia: Above & Below
Pred iremi leli rojen projekt Am libi a předšla vij a glasbeno sožitje dveh ustvarjalcev. Stanoia Špegla in BoStjana Lebna, ki pri-h^aia iz zelo ra/Jičnih glasbenih svetov. Oba 5 harmonijo naravnih zvokov, klasičnih instrumentov in elektronske godbe dokazujeta, da so glaslîeni žanri združljivi brez zadržkov. 1 .eta 2004je pri založbi Matrix izšel pri kritikih in glasbenih poznavaicili zelo dobro sprejet CD Amalgam, v preteklih se-stili mesecili pa je bil posaet material za nov albun\, ki je nastal v sodelcjvanju z emineninini slovenskim fotografom in glasbenikom - saksofo nistom l.adom Jaki^o. Minuli leden je album z naslovom Above & Below tudi izsel. Tudi tokrat AniHhia presega kuliurno-etnične meje in v glasbi združuje elemente jazza, etna, fla-menka. sodobnih ritmov, elckironike. mcka in ie česa. Vseh devet skladb na albumu je in-strumenialnih. KJjub silni zavezanosti avtorjev lastnemu početju pa je album sprejemljiv širšemu krogu ljubiteljev zahtevnejše mo derne godbe fn ho hre/ dvoma obogatil sicer
bolj revno tovrstno prt)dukcuo v Sloveniji.
Elton John Z Aido
Rockovski muzikál Aida KIU)na Johna bo od 3. .iunija naprej pol leta na gostovanju po Nemčiji. Najprej bodo dramo o prepovedani ljubezni nubijske sužnje in egiptovskega vladarja Rada m esa Igrali v lircmnu, nato pa še v drugih nemških mestih. Potujoča Aida je imela premiero novembra lani v Muenchnu. v Berlinu pa bo v naslovni vlogi nastopila Ana Milva Gomes. Različica Verdijeve opere, kakor sta si jo zjiniis-
n a slov • Jaz sem za. Avtor glasbe je lokrai Dušan Erbus, aranžma je prispeval Raay, besedilo pa je delo Nalallje KoHek. Turbofolk seje enkrat že izkazal za uspešno formulo za zmago na lem festivalu. Ne pozabimo, da je skupino Aiomik Harmonik med zvezde lansirala prav zmaga na festivalu MMS s skladbo Briz.galna brizga.
Shapeshifters ponovno v Sloveniji
2asedba Shapeshifters bo po
Režisersko taktirko je Uïkrat prevzel Bratiko Grabovac» s katerim so Makeup! snemale prvič. Snemanje je polekalo na poligonu šentviške vojašnice in v Siari elek-irarni v Ljubljani.
Prenovljena zvočna podoba, ki jo zdaj poznamo že dobro leio dni. je prinesla tudi veliko kou:er-tov in Makcup2 pravijo, da jim ni žal. da so se odločile imeti l>€nd. saj je p(j njihovih besedah igranje v živo nekaj popolnoma drugega in dopušča tudi veliko improvizacije. Skupina se je tudi odločila, da ekipo razširi se za etro žensko in klavialuristko poišče na avdiciji. Iščejo torej pozitivno, zanesljivo osebo z delovnimi navadami in primernim glasbenim njem. ki ima rada rock glasbo in jo zariima resno delo v skupini. Starostna omejitev: prijavijo se laKko dekleta nad tel.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
ld)or poteka v^ko soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Q in po poročilihob 25.30.
1.	LORDI-Hard Rock Hallelujah
2.HARlMATAH/^l-Ujla S-KATIRYANJePAdore
Po ostrem boju ste v sobotnem glasovanju za popevko tega tedna i^lasovali letošnjo evrovizijsko zmagovalko, skladbo Hallelujah, finske skupine Lordi. Nenavadni Finci, ki so s svojo težkoreo-kersko skladbo letos prepričali evropske glasbene glasovalce, so v glasovanju za pesem tedna na Radiu Velenje v finišu za en sam glas premagali letošnjega bosanskega evrovizijskega predstavnika in skladbo Lejla.
lanskoletnem uspesnem nastopu ponovno obiskala Slovenijo. Aprifa lani je bila ob njihovcjn nastopu izolska Ambasada (îavi-oli tako polna, da ni uspela sprejeti vseh obiskovalcev, in organizator je že lakrai obljubil, da bo skupino ponovno pripeljal v Slovenijo. 10. junija bo angleško-svedska naveza, za katero se skrivata pmducenta Simon Mariin in Mex Reich, ponovno predstavila svcje največje uspešnice v Ambasadi Gaviolj. Njihova singla Lola's theme in Back to basics se vriila po vseh klubih po svetu, le-Î0S pa se jima je pridružila še iispesnica Incrediblc.
r ■ ~
' LESTViCA
^Ě miLňÉÉĚ ■
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš Čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 28.5.2006: ISIAKI: Pošta
2.ML;^DI	PRUATEU: Veseli poštarji
3.	ROBERT GOLÍČNIK: Moj projatelj krokodil
4.	SHOW BAND KLOBUK: Nora krava 5- ROBERT GOTER: Polka za prijatelje
Predlogi za nedeljo, 4.6.2006:
1.	FRANC MiHEUČ:Na planini jezero
2.	NANOS: Lepi pravljični svet
3.	ŠTRK: Moj muzikám
4.	VITEZI CEUSKl: Zdravica prijatelju
5.	VRISK: Meja lepa Belokranjka
■ Vi/i Grabner
12
VI PIŠETE
'"H'JiS
1. junija 2006
Obrazi mladosti 2006
v poinidcljck, 22. 5. 2006. sd ucencj in menlorice OS Gusiavii i^iliha Velenje v glasbeni î^olj pripravili prireditev /. naslovom Olv ra/i mladnsii.
Vabilu sla se od/vala tudi župan MO Velenje Srećko M^Ii s soprogo in Darko IJhtcneker. predslaviiik urada /h negospodarske dejavnosiL Prvi so na oder sKiplIi člani šol-
ske dramske skupine In odigrali delček lasine igre z nasIovi>m Zavod zaposlovanje. Nato pa so sc predstavili najmlajši pevski /horcck. oiroškl in mladinski pevski zbor. dve folklorni skupini. plesna skupina podružnično šole Šemili in instrumentalna skupina. Vsi nasiopajoči so se zelo izkazali. Polivalili je ireba tudi vse menlorje: Vesno Szabo,
Urško Kotnik, Mileno Verboien, llomeo Kanduti, Biserko HrnCič in Leona I.ainšćku.
Na koneu seje deveiošolcem s cvetjem in priznanji zahvali! ravnatelj. gospud Alojz Toplak.
Starši, nekdanje učiteljice sole In učenci so bili navdušeni. Zagotovo se bodo naslednje leto ponovno vrnili.
Torej, vabilo na Obraze mladosti 2007 velja.
■ PikaZlodBj
Obiskali smo uredništvo Našega časa
Med raznovrstnimi izbirnimi predmeti, ki so bili letos na ponujeni na OŠ Antona Aškerca, se nas je šesinajsi uccncev odlt)cilo za predmei Vzgoja /a medije, pri kalereni smo se seznanjali s liskom,
Okušali sino razliko med zabavnimi in Informativnimi časniki, spoznavali novinarske zame, pre-lisuvali slovenske dnevnike in odkrivali razliko med njimi. Iskali smo podobnosii in ra/like med revijami. ki so namenjene mladini. In tistimi /Ji odrasle. Spoznavali smo zgodovint> sUwenskega liska.
Ukvarialí smo se ludi s pomenom časopisnega oglaševanja in razpravljali o novinarski etiki.
Ker pa imamo v Šaleški dolini
svi)j časopis, smo se dogovorili za srečanje...
V sredo, 17. maja 2006, smo olv Iskali uredništvo Našega časa. Tam ttas je prijazno sprejel odgo-vt>rni urednik, gospod Slane Vovk. Najprej nam je razkazal proslorc in nam predstavil novinaře. naio pa z nami spregovoril o zgodi^viui Našega časa in o lem, kako naslaja časopis. Na koncu pa je odgijvarlal še na naša vprašanja o nakladi, financiranju tednika, ce ni oglasov, številu /jiposleni h. kdaj Iahk<i posla ne m o dopisniki ... Izvedeli smo, daje Naš čas naslednik glasila, ki jc Izhajalo za delavce preniitgovnika. z imenom Naš čas pa izhaja od leta 197.'^. Izdelovali so ga tako. da so na list
polagali črke. odlisnjene v svinec. S prihodom računalniške dobe sc je lo delo bistveno olajšalo. Sedaj članke napišejo na računalnik, jih pošljejo uredniku, ki jih pregleda. In nato časopis s pi^scbnim programom uredijo. Ker časnik Izhaja v četrtek, ga končajo 2e v torek. ko gre tudi v tisk. Izvedeh smo, kako poteka pol Iz llskarne do naročnikov oziroma kupcev.
Gostitelj nam je ludi povedal, katere lastnosti odlikujejo dobrega novinarja, in nam opisal svojo p(iklicno pot.
Srečanje je bilo prijetno, zanimivo in poučno!
■ Učene/ 7., 8. in 9. razreda OŠ Antona Aškerca z men' torico Aîenko Meža - Hrovat
Naravoslovni tabor - Trije kralji
Da prvošolci niso nobene mile jere In kisle cmere, so dokazali najmlajši Šalečani. Tri dni so bili brez mamic, očkov, babic, dedkov, tel. siricev ... v penzionu .la-kec na Treh kraljih. Ija so odšli z učiteljicami, in sicer v najboljšo In najzanimivejšo ši>lo v naravi. Sredi Pohorja smo obiskali partizansko bolnišnico Jesen, pri Ornem jezeru našli stopinje povodnega moza, ponoči z baterijami obiskali škraiovo deželo in našli njegov zaklad. Obiskal nas je lo vec, pekli smo krompir, zaplesali ples v pižamah, spozjiali veščine lokostrelstva, osnove odbojke na mivki, na filmu videli ra/voj in življenje čebelic. Vmes smo se sladkali z dobrotami, s katerimi so nas založili starši. Ker so se otroci v naravi lepo obnašali, jih je pohvalil sam povodni mož in jim v zahvalil prinesel darila, /a buške, praske, pike in rahle žalo-
sti pred spanjem je poskrbel ČAROBNI KV?.. brez katerega ne bodo več šli nikamor. Zapi^sleni na pen/jonu Jakec so nam oh od-h(3du za spomin poklonili majica. Po treh dneh so se Šalečani veseli, razigrani in z novimi spi una-nji vrnili v objem svojih najdražjih. Vsi so enolnega mnenja, da b<ïdo v šolo v naravi odšli ludi prihodnje leto.
■ Učiteljice Oi Šatek: ZiatkB Gradišnik, Marjana Seiko, Karmen Vovk in Irena Stiplovšek
Izjave otrok:_
Videla sem stopinje povodnega moža. tJstrašila sem sc, ker so bile velike. Potolažile st) me učiteljice. ki so povedale, daje ta mož prijazen in ima rad pridne otroke.
■ Amadeja Mlinar, 1. d
Bila sem prvič sama od doma. Doma mc je skrbelo, kako bo. Ugotovila sem, daje kar zabavno bili od doma.
■ Ema ikić, 1. b
Z manîico sva pripravili vse oirnke zûipestnice in slike, mamica pa
verižice za vse šliri učiteljice. Vsi so bili veseli najinih izdelkov.
Domov smo šli vsi »načičkani.«
■	Nika Novakr 1. b
Najbolj se b(mi spominjal povodnega moža, ker nisem vedel, daje resničen In prijazen. Pustil nam je zelo lepa darila.
■ Martin Golob, 1. a
Kaj jc bilo najlepše? Jasno -ples v pižamah! Plešah smo. peli,
noreli z baloni. Še tuširal se nam nI bilo ireba.
■	Sara Hrast, 1, a
fe ^
Pomlad na Kavčnikovi domačiji
Kljub negotovemu vremenu je v nedeljo, 21. maja 2006, oživxila Kavčnikova domačija. Tokratna tema Nedeljske muzejske u siva rja I nice, ki smo jo pripravili v Muzeju Velenje, je biJa »»Obleka od kratkohlačnika do gospoda«. Otroci so lahko videli, kako so bili pred slo in več leti za praznik In za vsak dan oblečeni odrasli in kako so bili v različnili staroslnih obdobjili oblečeni otroci. Veliko pozornosti so vzbudile *poš-lirkane untrcc«, ki so jih ženske nosile pod krilom. Zanimive so bile tudi srajčke, ki so jih nosili dekleta in fantje tja do šestega leta.
Spel je dišalo po krubu. ki ga je gospa Slavica spekla na ognjišču v dimnici. Otroci in starši so pletli venčke iz Ivanjščic, delali polžke iz regraia. pekli jabolka in kruhke na ognju, šli pogledati mlinčke na vodi. Otroci so opazovali kako so odrasli delali piščalke, trudili so se pri liojl s hoduljami, spoznali
stare pastirske igre.Skupen dopoldan v naravi, stran od mestnega hitenja, s pridihom preteklosti.
■ Aca Poles
Prvo srečanje Vrtačnikov
Lepo je. ko se ljudje srečajo, se pozdravijo, si podajo roke in kakšno rečejo. Tako lepo je bilo v soboio VrtHČnikovi rodbini, ki se je /brala na I.ubeli. Srečanje je imelo prav poseben čar, saj je bilo lo za njih prvo skupno srečanje. Njihovo sorodstvo šteje 97 članov, od katerih jih jc na srečanje prišlo kar Tako so lahko uresničili vse glavne namene srečanja, torej so se lahko bolje spoznali, se povcsellli, nasmejali in naplesali. Seveda pa vsega veselja ne bi bilo brez organizatorjev Romana In Bernarde Piišnik ter Ivana in Brigitě Verboten, ki so svojo nalogo opravili več kol odlično. Ne samo, da jim jc uspelo zbrati skupaj večino son)dstva, temveč so ludi pripravili spominke na srečanje ter Izdelali veliko družinsko drevo, za katerega so porabili več ki)t dva dni časa. To drevo bo potrebno kaj kmalu še dopolniti, kajti nekateri med njimi že pričakujejo naraščaj. Poslovili so se torej z besedami: »Na svidenje prihodnje leto!«
■ Vesna Giinšek

VI PIŠETE
Prapor - spodbuda za nadaljnje zavzeto delo
30-letnico delovanja Planinskega društva Šmartno ob Paki zaznamovali z razvitjem prapora - Denar zanj prispevali krajani in občina - Ponosni na ureditev Martinove poti
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki. 28. maja -i.anijc minilo 30 let. kuje skupina 16 ljubiteljev i^nra in narave i/ Smi^rinc^a o^ Paki usianovila pla-i3ÍJísk() ^'kcijj. ki jt úol^a leia Jc-invala poú okriljem Planinskega društva Velcujc. Sedaj že nekaj let deluje kol ^amosiojno društvo, Sieje pa 230 članov. Praznovanje
jubileja so smarski planinci pre-nefîli v letošnje leto in se s tem vključili v praznovanje 7501etnicc imenovanja Šm an nega ob Paki.
Tri deseileija organiziranega planinstva v spodnjem loku reke Pake so /.a/namovali s priložnoano sh>-vesnostjo pri Ilisi mladih. Na njej so med drugim razvili društveni prapor. Slal je tisoč tolaijev, denar zanj pa so prispevali krnjani,
lirušiva in občina. Nanj so obesili lOtrakov in več kot 200/lalili. srebrnih in bronastih žebljičkov. Razvil ga je Jože Volk, boler prapora in prvi predsednik planinske sekcije, kije kljub častitljivim letom se danes zav/eî planinec, /a prapor pa bosVd skrbela praporščaka Karel ŽibreC in Martin Lenošek. Blagoslovil ga je dekan in šmarški ;^pnik Ivan Napret. ki je ludi sam élan planinskega društva.
Predsednik smarskih planincev Marko Bsirbetti seje ob tej priložnosti zahvalil vsem. ki so prispevali denar za prapor, in s tem uresničili dolgoleino željo tamkajšnjih planincev. Orisal je razvoj druftva od začetkov do danes in pri tem dejal, da se lahko pcv
hvalijo z mnogimi dosežki. Ureditev društvenih prostorov v brunit-rici ob železniški postaji je zahtevala veliko truda in denaija, se posebej ponosni pa so na ureditev Martinove poti. Od njene otvoritve leîa 2002 jo jc doslej prehodilo že več k(î{ X00 pohodnikov.
Šmarški župan Alojz Podgoilek je fjzjiacil rai^itje prapora ki^t ptv memben dogiîdek za člane društva in ljubitelje planin. Izrazil je prepričanje. da bo ta pridobitev planin-cein vlila dodatnih moči za nadaljnje zavzelo delo. Prireditev so z nastopom obogatili člani domačega mešaneaa pevskega zbora, folkloristi Oljke ter planinski podmladek na DSnovni šoli Šmartno ob Paki.
Kaj je celiakija
Slovensko društvo /z cellakijo je 20. maja s pohodom na Šmarno goro skupaj s son^dnimi društvi iz kar 21 cvn)pskih držav zaznamoVHlo mednarodni dan ce lia kije. Glavni namen mednarodnega dneva celiakije, ki ga organizira 1'vropsko združenje društev za celiakijo, je povečali zavedanje o ccliakiji In brezglu-icnski dieti po vsej tîvropi iii svetu 1er s tem izboljšali vsakdanje življenje obolelih s celiakijo.
„C'e jc še pred nek^ leti veljalo, daje celiakija predvsem bolezx*n otrok s tipičnimi znaki, kot so napihnjen trebuh, tanke okončine in redne driske, danes vemo. da je to le tipična oblika celiakije, Veliko več je aiipične ali pa celo tihe celiakije. pojavne oblike so raznovrstna, celiakija pa je prav tako prisotna v vseh življenjskih obdobjih. V zadnjem času se namreč v naše društvi) vkJjučujcjii ludi veliko odraslih, ki so jim celiakijo potrdili šele pred nedavnim." o pogostm)sti celiakije pri-
poveduje aslst. mag. Jeniej Do-líjišek, dr. med., pediater s kliničnega oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Maribor in hkrati tudi predsednik Slovenskega društva za celiakijo.
C^eliakija je prebavna bolezen tai^kcga črevesa, pri kateri morajo bolniki iz prehrane izločiti gluten, la se nahaja v pknici, r/i in ječ-iDcnu. bolniki pa so lako prikrajšani za razne vrsie kruha, peciva, testenin in drugih industrijsko proizvedenih prehrambenih iz-delktJV. Gluten povzroča ptv ^odbo sluzjnce tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšanih funkcijo črevesa in vsrkavanja hranljivih snovi.
/nadlna klinična slika celiakije se pojavlja v zgodnjem (rtroštvu in se kaže z zmanjšanim vsrkavanjem hranil ùi z zjiačilninii spremembami sluznice lankega črevesa. Klasični znaki celiakije so kronična driska z odvajanjem obilnega, bledega, mehkega in smrdečega blata, povečan in na-
pet trebuh, izguba apetita, bruhanje. slabokrvnost, spremembe razpoloženja, zaostajanje v rasli in izguba teže in bledica koze in vidnih sluznic
Pri t)iri>dh po drugem letu starosti in pri odraslih se celiakija kaže z neznačilnimi simptomi, kot so bolečine v irebubu. slabo počutje, nizka rasi, deformacije zob, osteopenija in osieoporoza. nevrološke motnje, zaprlje» izpadanje las, slabokrvnost.
(*cliakija laliko poteka tudi kol tiha oblika bolezni brez izraženih simptomov, črevesna sluznica pa jc kljub lemu okvarjena. I..a-tenlna celiakija je značilna za ljudi, pri katerih je bila črevesna sluznica okvarjena in se je po ustrezni brezgluicnski dieti normalizirala. v času, ko takšni bolniki uživajo normalno prehrano, imajo v krvi prisotna za celiakijo značilna proiiielesa.
Potencialna celiakija pa je oblika bolezni, ki poteka pri ljudeh, ki še niso Imeli t)kvarjcnc črevesne sluznice. V njihovi krvi pa so kljub lemu prisotna za celikijo značilna protiielesa
V^rok za nastanek celiakije je posledica spleta okoliščin, ki nastanejo z vnosom glulena v prehrano, odzivom organizma nanj in dednim zapist)m. Odločilno vlogo Igrajo dedni faktorji. Bolezen se pojavlja pri 5 -10 % vseh ožjih družinskih članov, ki so oboleli za celiakijo.
Raziskave v nekaterih evropskih državah kažejo na precejšnjo pogoslost ccliakiie. ki naj bi jo imel kar odstotek prebivalstva. Ediiú iiačin zdravljenj« jc doživljenjska dieta.
Za obolele s celiakijo je škodljiva ze manjša količina glutena, čeprav se pri številnih obolelih dietni prekrški ne pokažejo nemudoma. A posledice se lahko poka-žej<^ na daljši rok - kot če bi se npr, vsak dan vščipnlh na isto mes'.o. "Kkaj menite, kako bi izgledala koža na tistem mestu čez neknj mesecev,'' je o pomenu stroge diete dodal Do lin šek. Mejci za brezglutenske izdelke je 200 ppm-nv oziri)ma 20-ppnKiv (oziroma 20 dek)v na milijon ).
■ Tadej Orntk
Sabotin - vojnih grozot spomin
?0MH1N miHAft
Spet nas je sonce povabilo v toplejše kraje in avtobus, poln navdušenih planincev krožka Planinarjenje, nas je mimo Razdrtega storži Novo Gorico popeljal na njeno obrï>bje • Solkan. Tu smo si oh njegovem pozdravu ob zanimivi skulpturi z v{)df> pripravili vse pcHrebno, saj smo ga ob nadaljevanju viížnje preko mostu čez deviško lepo Sočo streljaj {Jd lu že morali sprctn(5 zapustili. (V Solkanu se nahajata dva mostova - lepotca, od katerih je bil železniški nekoč v Kvropi največii tehnični spomenik.)
nami pa ju je obrobljala živahna Soča. ki se kasneje, na ravninskem delu, umiri (in na žalost zapusti našo državo). Kmalu smo se nahajali med črkama In saj smo prečili napis »Naš Tito« in se kmalu zalem že vsi navdušeni sprehajali med lepo zaščitenimi ostanki nekdanje cerkvice s*v. Valentina. 'la nam je ob rahh burji nudila zavetje tudi za malico Ln krajši počitek, predvsem pa omogočala čudtv vile že prej omenjcjie razglede. 11 so se razširili na Skalnico z mogočno Svelo Goro vrh nje, ki
Na Sabotin» v objemu ruševin cerkvice sv. Vaientina
Pot na naš d j se tu takoj ob tako imenovani sa-botinski cesti pne nanj sprva kar po stopnicah in prostora ni skoraj nili za zasuk.
Bolj ko smo se dvigali v ključih navzgor, bolj smo poslajali očarani, saj se nam je sproti otU sliral krasen razgled na obe Gorici, lik pod
ju od Sabolina loči »krasna, bistra hči planin« (komentar ene od udeleženk, da je pesem Simona (íregorčiča res lepa. pa za lako lepo Sočo še prenwio ..., pt)ve, daje res lepotica). SkaInHia pot. ki se ob spremsivu Soče spodaj vseskozi vije pi) grebenu, je kljub skritosti med
cvetočim grmovjem vidna zaradi mejnih kamnov, ki jo nehote označujejo. Ga'ben se prevesi v Goriška brda, kamor je malo prej vabil napis na »praznik rebule«.
Kljub popolnim užitkom na Sabolinu nanj meče senco njegova gmzljiva z^tidovina obeh s*vetovnih vojn. ii je tu pustila mnoge sledi. Zaradi njih moraš ludi pa/itI na k(^rak- saj narava sicer skrbi, da se le-te zakrivajo, istočasno pa te lahko majhna ncspazliivost potegne v nešteto izkopanih jarkov. Bunkeiji. stražarnice in kamnita ziikh^nišča te vseskozi netno opi)zarjajo ...
Spustili smo se do sicer zaprte koče, kamor pripelje tudi cesia iz doline, in nadaljevali pot do bližine kraja Vrhovlje, kjer nas je spel pobral avtobus. Skozi Kojsko nas je popeljal mimo izhodišča poli, od koder smo kmalu zavili §e na Sveto Goro, saj nas je la ves čas vabila z mogočnostjo romarske Marijine cerkve in frančiškanskega samostana. Še posebej prisrčno je bilo tu srečanje z znanko, velenjsko úk)-mačinko. kije tu nuna. Pater Pavel seje do potankosti pcJtrudil. da nam je tistim, ki sn\o se nahajali v njeg^M bližini, orisal zgodovino cerkve in samostai a ter pokazal najpomembnejše pomnike. Mi smo z delčkom misli bili vseskozi pri ostalih, ki also vedeli, zaradi česa zamujamo dogovoijcn čas odhoda ... »^Odpusick* snîo nabavili v bližnji restavraciji, sprejet pa je bil z navdušenjem, saj seje ujemal z vzdušjem ob prihodu, ko sm{> nazdravili kar trem slav-Ijenkam! Super razpoloženje, h kateremu je pripomoglo poleg vsega ostalega ludi lepo sončno vreme, nas je spremljalo ob vračanju domov in delček tega doživelega dne smo za vedno shranili v svoje sp(îmine.
■ Marija Lesjak
Prapor je razvil starosta èmarskîh ptanincev in se danes aktiven član društva Jože Volk. Ob njem so se (od leve proti desni); Martin LenoŠefc, Karef Žibret in Marko Barbetti,
Jajčerija v Florjanu
v stari navadi je, da mladi lanije na sv. nor;iana zvečer pobirajo jajca. Takšno navado ohranjajo tudi v Floijanu. Koi vsako leto dt)slej so se tudi letos zbrali in na florjanov večer odšli od hiše do hiše. prepevali in pobrali velik<^ Slevilo darov. Te so pripravili na jajčeriji, ki je poteka ia 20. 5.2006 na zgonijem igrišču v Horianu. Na njej so fantje pridno delali in skrbeli za hrano in pijačo. Za glasbeno vzdušje P3 je poskrbel ansambel Katrca. Zabava je trajala do zgodnjih juiranjlh ur,
■ Karmen Ledinek
PREMOGOVNIK VELENJE, d.cl.
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE
JAVNA OBJAVA
PONUDBE ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
Najugodnelšemu ponudniku prodamo nepremičnino, pare. H m/l lio. VeleiUe. t tzneri 2.271 n'.
Nepremičnina teži na območju Mestne ^čine Velenje, na območju Starega jaška Na zemljišču je. skladno z Odlokom o h^c^jskem načrtom, obja/ljenim v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, št. 20/2005 z datumom 21.11,2005, možna gradnja poslovno gostinskega In proizvodnega objekta. Izhodišča cina larMlčnlne ia 3.600 Siï/n'. kar za skupno površino 2.271 m' znaša 8.175.600,00 SIT. V ceni niso zajete dajatve.
1.	Ponudnik lahko kupi nepremičnino, ki je predmet prodaje, po sistemu »v deno - kupljeno«.
2.	Vse dajatve v zve^ s prodajo, skupaj s strošld za vpis v zemljiško knjigo, plača Izbrani ponudnik.
3.	Ponujena cena ne sme biti nižja od Izhodiščne cene.
4.	Rok plačila celotne kupnine je 15 dni od podpisa pogodbe,
5.	Rok za sklenitev pogodbe o prodaji nepremičnine je petnajst dni po prejemu obvestila o Izboru najugodnejšega ponudnika. Če Izbrani ponudnik v tem roku ne podpiše pogodbe, prodajalec zadrži varščino.
6.	Pisne ponudbe je potrebno predložiti na obrazcih. Ponudniki fahko pisne obrazce dvignejo vsak delovni dan, od 8. do 14.30 ure, v prostorih tajništva uprave NOP.
7.	K ponudbi je potretino priložfti:
- Potrdilo o plačani varščini v višini 10 % od Izhodiščne cene na transakcijski račun Premogovnika Velenje, d.d., št. 03176-1000149505 pri SK8. Ponudniku, ki na razpisu ne Do uspel, bo prodajalec vagino vmtl brezobrestno v 8 dneh po Izbom najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku pa vračunal v ceno kupnine;
•	Za flzfčne osebe • potrdilo o državljanstvu RS, za samostojne podjetnike • priglasitveni list, za pravne osebe - izpisek iz sodnega registra, ki ne sme Cati starejši kot 30 dni, iz katerega mora biti razvfdno, da Imajo sedež v RS;
•	Na zemljišču je ustanovljena služnos^a pravica izgradnje toplovoda, meteorne kanallzac'ûe In prestavila vodovoda v korist parcele št. 263/4 (vložek 3111). Nepremičnina je last Premogovnika Velenje d.d. In je obremenjena z najemom do 06.04.2008. Najemna pogodba je na vpogled po predhodni najavi.
Ponudnik mora k ponudbi priložiti odstopno izjavo o predčasni prekinitvi najemnega odnosa, potrjeno s strani n^emnlka nepremičnine GIF Qradis Celje in Premogovnika Velenje, d.d..
8.	Pisne ponudbe z dokazili in prilogami pošljite v ^rtl ovojnici naikaneje do petka Od.06.2006 na naslov: Premogovnik Velenje, d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje, 2 oznako »NE OOPIRAJ-PONUOBA NEPREMIČNINA STARI JAŠEK«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti polni naslov pošlllatelja.
Šteje se, daje ponudba prispela pravočasno, če je bila oddana najkasneie zadnji dan roka za oddajo ponudb na pošti kot priporočena pošiljka.
9.	Prepozno prispele ponudbe, ponudbe pod Izklicno ceno in ponudbe, ki ne bodo Izpolnjevale vseh razpisanih In drugih navedenih pogojev, ne bodo upoštevane.
10.	Odpiranje ponudb In Izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko.
11.	Lastnik nepremičnine si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom.
12.	Dodatne Informacije labko dobite pri Matiji Rovšniku, telefon 03 8996125. QSM 041374636.
Premogovnik Velenie, d.d.
'"H'JiS
OdloČila sinoćnja tekma
Velenjčani so morali premagati Trebanjce, Gold Club pa izgubiti s Celjani
v prvi moški rokomclni li^ so sinoči s i C km ami 10. kro^H končnico državnega prvenstva sklenili kiosnjc državno prvensivo. Novi državni naslav je /e pred nekaj kro^i osvojilo < olje Pivovarna
l.asko, Kdo h<î p<îleg njih zaigral v ligi prvakov, sla odU>ciii leknii med Cí<^rcnjcin in Trimom 1er med Celjem PI. ter Gold Clu-boin.
V predzadnjem krogu je v skupini za prvaka za presenečenje piiskrbel Koper, ki je v Celju s 36 : 34 premagal «tare in nove prvake. Prevcm se je veselil tesne /mage z 28 : 27 na gi)Stovanju v Trebnjem, Cií>Id Club in Cîorenje pa Sla se v llrpeljah razžia brez zmagovalca, izid je bil 26:26.
Tekma v llrpeljah je bila zelo
razburljiva, napela do zjidnje sekunde. Rokomeiasl Gorenja so imeli deset minui pred koncem že pel zadelkov prednnsii, saj so vodili s 23 : IX. Vendar pa lo ni bilo dovolj za zmago. Po njiho vem prepričanju sla jili nuleri-alnn ošktidovala sodnika /\nd<»ii-šek in Pangerc. zaio so se po leknii priložili.
Ogorčeni nad dngaianjem v llrpeljah so se odKjčili, da v ostrem spor<ičilu (objavljamo ga posebej) o lem seznanijo javnosl.
Izjava za javnost
Tekma Gold Gub in Gorenje
VtknK'. 28. nirtj - V IIK Gorenje occnjujenjo, da jc poircboo javnosl inforniirad o dogodkili in dogajanju na lekn^i 9, kroga končnice lige Tcle-koni mod domačo ekipo CJokicIuba in gostujočim mošivom Gorenja. Tekma jc neposredno odločala o icm. kalcra od omenjenih ekip bo imela na?vxžč niožnosii za uvrstitev v ligu prvakov. Oe bi Cîorenjc zmagalo ali igralo neodločeno, otlločajo le kine zadnjega kroga, če bi /Jiiagal Goldcluba, pa bi si slednji žc zagotovil nastop v ligi prvakov.
Naše mtJŠlvo se je na tekmo temeljilo pripravilo in z <loU)čeniini taktičnimi presenečenii, kot je denimo obranîba Mi. ki je v letošnji sezoni sploh nismo jgraíi. kontroliralo polek tekme do 52. minule in rezuliaia 19 : 24, Dogo^lkl ki so sledili, so 7m nas nerazumljivi. Izjerumk smo razočarani. Nasa prva ocena je. da nas jc sodniški parai Pangerc/Andoljíek ludi materialno oškodoval, zaradi česar smo se po tekmi tudi priložili. Bcilj poilrobno bomo seveda lažje ocenili styerye na osnovi ogleda vide-oposneika tekme, za katerega pričakujemo, da ga bomo Se tlanes dobiti od organizatorja lekmc ali odgovornih ljudi na RZS. Če bo sojenje ocenjeno negativno, bo najmanj» kar bomo zalnevali, suspenz omenjenih îîodnikov. Prlčakujemií seveda neod-V3sn<i in c*!govorno analizo pooblaš-čcnili ljudi, ki v primeru napak ne bo ščitila sodnikov. Oe bomo ocenili, da lega v Slove niti ni rnogoce zagotovili, bf^nîo poskrbeli za neodvisno ana-liz<i zunaj Slovenije in se obrnili tutli na pristojne organe.
Kljub leniu da podnebna analiza še ni bila narejena, pa se čutimo diOžne, da že sedaj op()Z4>rimo na ne-kaiere zelo čudne odločitve soil ni-
Si.mobil liga Vodafone^ 34. krog
Rudar * Bela krajina 2:2(0:2)
Rudar: Šribar. Jahič (od 4L Ro §cr). Ralunanovič, Halilovič, lian-kič, Muharemovič, TriDcović, Orbič. Pavlovič, Komaj (od 73. KlanCar). Azizi.
Strelci: 0:1 Mejač (17.), 0:2 Gra-bič (40./II m). 1:2 Pavlovič (49.), 2:2 Pavlovič (80.).
Izidi 35.NafUT Hrr Gorica 1:4 . Primoije - Domžale 0:0. Anei Koper - CMC Publicum 2:2 . Rudar -Bela krajina 2:2 , Maribor Pivtv VHi-na LaSko - Drava 2:1.
Ligd Telekom, 8« krog
Celje Pivovarna Loško« Gorenje 34:36 (17:17)
Celje Pivř>varna LaSko: Lorger. Cudič. Ilič 10 12). 7,mič 10 (i ).Ga-jič ^ {(>). Natek 7 Kozomaia 5, Bru-men, Mlakar, Hribar 1. Harbok 5. Razgor, GorenSek I. Ivankuvič, Natek 1. Kuki^ov .1, /orman 4. Gojenje; Ptxlpečan, Skok, Tamše.
škega para. Po našem nmenju sodnika nista bila ilorasla p^imembnosti tekme. Sodila sta brez avti^riteie. ki jo v takšnih lekmah sodniški par mora imeti. Tekma je irajala kar I uro in 55 minut. Nifnnaim» je. da se tekma podaljša zaradi pogostega brisanja igralne površine, ki je posledica vročine. 'Ibda nedopustno je. da je ob ^^orcbilni pi)škodhi posameznega igralca lekuia prekinjena za več kol 10 minut. Poten) pa slednji brez posledic nadaljuje tcknîo. V nalciii Gorenja se je ob golu Boštjana Kava.^ žoga od vratnice odbila vratarju Mu-siafa Ibriu v glavo, slednji pa je ležal na ileh. Sodnika bi lakoj, ko se je videlo» da z vratarjem CîoUlcluba ni nič hujšega, morala poskrbeli, da se mu pomoč nudi ob igrišču, tekma pa se nailaljuje. lako pa st;i kar stala na sredini igrišča in čakala. Tudi koje Musiaiâ Torlo že vstal, je prekinitev /ara<li njegove kontunikacije z do mačo Idtipjo in osvežitve irujala v.saj še nekaj minul. Najbrž ni potrebno posebej pomlarjati, da se lako utrujeni soigraici lepo spočijejo In naberejo novih moči.
âe bolj nenavadna, kar čudna Je bila cxlločíiev sodniikega para Pangerc/Andoljsek, da zaradi enega prekrška naenkrat izključi kar dva igralca Gorenja (Branka Bedekoviča in Luka Dobelska). ki v obrambni postavitvi Ciorenja sploh nisia suda skupaj. Jasno je, da moštvo precej težje igra s siirimi ïoi pa peiinii igralci v polju. Nalet Gorenia je bil ustavljen. Po poizvedovanju nied igralci in rokomeinimi delavci ter tu<li novinarji, ki že dolga let«i spremljajo rokomet in Ín>ajo za .sabo ne.^ceio lekem. takšne odk>čilve sodnikov še nikoli niso videli ne na ravni državnih, evropskili ali svelovoili prvenstev.
V nadaljevanju dramatične končnice je našin) igralcem as-pelo doseči gol z dvema igralcema manj, tcxla pri
Tako so Igrali
J. Dobelšek 2, Kavaš Bedekovič. Dšlir 2, Sovič Sirk 2, Ilič 10 (2), Rulai; L, Dobelšek 4, Pmsi, Řezníček, Zrnič 10<|),
Sedemmctrovkc: Celje Rvovama l,aškti 7 (5), Gorenje 4
IzkUučlive: Celje Pivovarna l.aško 6, Gorenfc f> minul.
Druga izida: Prcveni • Gold Club 24 : 28 (12 : 15), Cimos Koper-Trimo Trebnje : 29 ( : 12)
Liga Telekom, krog
Gold Club - Gorenje 26:26 (12:12)
Gold Club; Torlo, Stojanovik 5 (1), Djukanovic 2. Sokolov L Mato-vič 4, Božič, Hojč 5, Martine 2, Sar-kič, Turlan. Konečník3, Stefanič i. Ter7^in 1. Jovieič 2 (1).
Gorenje: Ptxlpcčan. Skí)k, Tamse, i. Dobelšek 2, Kavaš 6. Bedekovič. 0.šiir i,Swič, Sirk I (lič 5 (2). Ru-lar, L. I>obclšek t. Rezniček. Zmič 10 (2).
Sedemmetrovke: Gold Club 5(2), Gorenje 6 (4).
Izključitve: Gold Club 12, Gorenje 14 mimi.
izvedbi napada je v trenutku akcije ilomači igralec Rok Tržan paiJel, s<hI-nika pa sia gol razveljavila in pokazala na izvajanje deveimeirovke» čeprav fizičnega kontakta z I licem, ki je dosegel gol. sploh ni bilo.
Takšnih in podobnih odločitev jc bilo Še neki\|, loda o njili pred ogle-don't p(isnetka nima smisla razpravljati. Vsekakor pričakujemo, oziroma kar zahtevamo, da se igralcu (loldc-luba po pravilih liill' organizacije zaradi prekrška nad Juretom Dobel-škom v z.adnji minuti in direkuiega rdečega kartona avtomatično prepove nastop na nasletlnji tekmi. To pravilo jc leios R/S že uveljavila, in sicer v (\ krogu lige Telekom, ko je I.uka DobeUek pri zmagi Ciorenja na<i Cimosom iz Kipra v zadnjih sekundah pri víxistvu s šesiimi goli razlike presiregel žogo na sredini igrišča vtrenuiku, ko bi morali Koprčani izvajali center, dobi) direktni rdeči kar-l<ui in na naslednji tekmi ni imel pravice nastopa. Cc bo SokoJtjv nastopal v zadnjem kt)lu, bomo víožili pritožbo, v kateri bo osnovna teza neregLilamt)st končnice.
V zaključku pa lahko navedemo samo še lo, da nas izjenmo žalosti dejstvo, da se raven sojenja, seveiia z nekaterimi p<.>zitivnimi izjemami, v zadnjem času Tie dviguje, urtipak celo strmo pada- Zato zastavljamo javno vprašanje, kaj delajo sodniki za svoj napredek. Ali je pomemben le vikend honorar, ki ga si ga nekateri (ne) zaslužijo. Kajti nedopustno je, da nek sodniški par v primeru na-nieraili - lo pomeni, ila tekmovanje ni regularno - ali pa nenamernih napak - to pomeni, ila je stxlniška r^rga-nizaciia v krizi - izniči trud. tnlo delo in izjemne napore številnih ljudi, ki se z rok<imctoin ukvarjamo tako na protesionalni kot na prostovoljni ravni,
■ RK Gorenje
Rdeči karton: Bc^lekovič {55-). Dniga izida: Koper- Celje PL (I7;I6), Irimo-Pievent 27:
Štajerska liga^ 24. krog
Šoštanj • Tehflotiffi Pesnica 3 : 1(3:0}
Sircici: 1.0- Anel iahič, 2:0-Adnan Vamiaz, . O - Z^xan Kija-novič, : i - Radin
Sošianj: l oršuier, Bernjak- Gegič. Korkoski, Koca. Bovha. IVangeš (od 90. Vasiljcvič) , Varma/, Red-žic, Kijanovič. Jahič.
MČL; 20. krog
ftogoška Crystal : Šmartno 1928 1 :2 (0: 1 )
Igrali so: Pusovnik. Funick. M-Podgoršek. Kugicr ( Jelen S. ), Ve-(er.
Ribič. Va$ič, Ptxllesoik, Podbrež-nik ( Jelen R. ), Andrič.T Omladič ( Pic.snik ) Strelca: Andrič, Ribič
Za slovo (le) točka
Ru(iarji zaostajali za Belokrajnci že z O : 2 • Zaradi nespretnih napalcev in sodnika ob zmago
Tudi v prvi nog(fnictni ligi jc do konca prvenstva le krog. Novcv goričani so z^lo blizu potrditvi na-sl<wa, saj scdai druge Domžale njimi zaostajajo za dve točki. V zadnjem krogu v soboto bodo gostili že nekaj krogov tKipisani Rudar, v Domžalah pa ho gostoval Marih)r, Roman J Vangcš jc prvič vodil moštvo Rudama prav proti Novogoričanoin in v gostch iztržil točko. V to, da bi Rudar tudi v so boto prcsenclil. gotovo nihče ne veijanie.
Rudarji so upali, da se bod<i v tekmi z Belo krajino od svojih gleda Iccv poslovili z zmago, a so morali l<iviti celo točko. L/id je bil 2 : 2. Tekma je imela dva različna polčasa. V prvem so bili b<^ljši gosijc, v drugem domači- Rahlo premoč so Belokrajnci spremenili v zadetek žc v 17. minuli, koje po povraini žogi z leve strani zadel Mojač. Isti igralec jc imel le nekaj
minut zii lem novo veliko priložnost. vendar jc Rudarjev vratar Šribar d<ibro posredoval in odbil ži>go v kol. V slabih dveh minuiah je nato iniel Ki)niar dve izrazili priložnosti za izetíačilev, veiîdar je pnáč (v min.) po akciji Grbica in Pavloviča povsem neoviran s prihliz.no 14 m poslal žogo mimo desne vrataijcvc vratnice. Naslednji domači napad so gosijc zaustavili s prekrškom na desni strani približno .^0 m od svojih vrat. Močnih Pavlíwičevo žog«) je vratar odbil na noge Komariu. ta pa je z roba pctmctrskega prostora zadel prcčnik. Nato sc je Žagar sprehiv dil mimo Rudaricvili obrambnih igralccv, povišanje je z odbijanjem žoge preprečil Sri bar.
V zadnjih minutah prvega dela igre je Rudatjevi obrambin vrsti ušel gostujoči igralcc Mejač, Šri-bar se mu je vrgel v noge, po s{)d-nikovi oceni nepravilno, Grabič pa je bil natančen strclcc z bde točke. i>ele po lem vodstvu so domači zaigrali veliko bolj zavzeto, na drugi sirani pa si tudi gostje niso več tako prizadevali kot v prvem delu, saj so najbrž predvidevali. da bo takšna prednost dovolj za zmago. Rudarji so zadeli že po nekaj minutah Igre v nadaljevanju. Po podaji Rošcrja. ki je s priho-
dom na Igrišče zeh poživil l^idar-jevigro,je domači kapetan Pavlovič z lepim udarcem s 14 m zniž-al gostujoče Vi»dstV0. Po zadetku so se domači še bolj razjgrali in do brili deset minut pred konccm je Pavlovič z lepim udarcem prinesel svojim u>čko in glcdalocm točko za slovo. Vmes jc imel Mejač veliko priltTžnosl za tretji gol, vendar je z nekaj mctn)v / glavi) zgreši i prazna vrala.
V S6-minuti s<ïdnik ni bil tak<i odločen kol proti Sribarju ob koncu prvega polčasa- Pavlovič je pr\îigra[ gostujočega igralca, ki ga je povlekel z rokin tako da velenjski kapelau ni mogel nadaljevati akcije. Kljuh icmu pa sodnik ni pokazal na belo točko. Rudarii so ^e naprej oblegali gostujoča vrata, žc v naslednjem napadu se jc A/m upravičeno prijel za glavo. Obsel je tudi vratarja in pred sabo je imel prazna vrata. Namesto da hi z močnim udarcem pretrgal mrežo, je sledil mlačen strel, s strani je pritekel Pezdirc in poslal žogo v koL. Nato je nevarno streljal Pavlovič. vratarje žogo odbil v kol. /iidnjo priložnost za zmago pa je imel Trifkovič, ko jc / glavo dobrega polcJŽaja žogo poslal med oblake.
■ vos
Spodrsljaj Šentjurja
V	tekmi 24. kmga Štajerske lige je Šoštanj na svi)jeni igrišču z dctki Ancla -fahiča. Adnana Var-maza in Zorana Kijanovica s ? : I premagal Pcsnico. Vodilni Šentjur je nepričakovano izgubil doma s 3:4 s Šentiljem, /reče pa jc bilo v gosteh boljše s : O od Pccc.
Kljub nepričakovanemu spo drsljaju Šenijurčani še naprej prepričljivo vodijo. Pred drugim Šoštanjem imajo 11 točk prednosti. tretje pa so Zreče, ki za Š<ištanjcm zaostajajo za tri ločkc-Vvodsivuje še vedno z ve-hko prednostjo Šentjur. Po 24. krogu ima 54 ločk, 2. Šoštanj jih ima 4.^. tretje /reče pa 40.
V	naslednjem krogu bo Šoštanj g(3Stoval pri osmi Gerečji vasi.
Za gol prekratki
Do konca prvenstva v medobčinske nogometni ligi Celje je le se en krog, zmagovalcc pa je znan. To jc Rogaška <"rystal, čeprav je v osrednji tekmi 19. kroga na svojem igrišču z 1 : 2 izgubila s Šmartnim 192X.
Šniarčani so s to zmago prevzeli vodstvo na Icsivicj, saj imajo tri točke več od Rogaške. Kljub temu pa ne bodo napredovah v Štajersko ligo, ampak bo v naslednji scz<mi v njej skorajda zanesljivo igrala Rogaška.
V zadnjem krogu bodo Šmarčani namreč prosti, nasprotnik Rogaške pa ho L.aško, ki sije v vseh doscdanjili tekmah priigralo le dve točki. Z zmago - vanjo tudi v Šmartncm iic dvomijo - hi sc Rogaška po L<5č-kah izenačila s Šmarinim. O prvem mestu in s tem o napredovanju odločajo medsebojne tekme. Oboji imajo pr) eno zmago, dve tekmi pa sta se končali z neodločenim izidom- Ob enakem številu točk v medsebojnih tekmah nato o uvrstitvi v Štajersko ligo odloča razlika v zadclkih v nicdsebojuili lekmah. Tu pa so Rogaičani/a en gol na boljšem.
Na tej tekini seje zgodil tudi neopravičljiv spodrsljaj vodstva tekmo vanja v medobčinski ligi Celje, kije upravičeno razjezil Šmarčane.
Pred tekmo je njihov predstavnik moštvu Rogaške Crystal vnaprej podelil pokal za osvojitev prvenstva, čeprav še niso prvaki. Očitno ni računal na zmago gostov, zaradi katere bo Rogaška zadnji krog pričakala Da drugem mestu. Ko so ga na to opozoriM, sc je gostom sicer opravičil in pokal menda vzel nazaj, ostaja pa seveda grenak priokus in vprašanje, kakšni ljudje vodijo tekmovanje v tei ligi.	■
Velenjski Sovin tek v središču mesta
Šaleški študentski klub in društvo Mens Sana sta ob dnevu mladih in kulture v Velenju priredila drugi So vin tek. ki se ga jc udeležilo oknjg sto lekačev. Prireditev v središču je pritegnila pt^zomost mimoidočih, siccr pa je res, da S(î včasih bile tekaške prireditve v središču mesta izredno množične, tako po številu tekaCvv kot gledalcev!
lekačem sta namenila nekaj besed velenjski župan Srečko Meh iu atletinja Alenka Bikar. ki je utladim zmagovalcem v več sisnjslnih kategorijah izročala lepa priznanja. Sobotni tek sia na razdalji KOOO m, tekači so pretekli sedem krogi)v. prva pretekla Gašper Novak in Andreja (iodec, med zmagovalci v posameznih kaieg<îrijaii pa je največ tekačev iz Velenja.
Zmagovalci po kaiegtmjah: dečki A: Vid Vcr-hovnik, dečki B: Nejc Dvoršek, dečki C: Gal Citat (vsi Velenje), dečki D: I.uka Cirar, dečki I": Darko Jankovič ^oba AK Velenje), deklice A: Manca Pogorevc, deklice B: Ancja Simončič (AK Zalcc), deklice C: Maruša BerH (MTS Gorenje), deklico D: Lara Režonja (OŠ Slivnica), dcklice T: Jerneja Smonkar (MisOnja); moški A: Matej Zupane (AK Velenje), moški B: GašperNovak(TiskarnaGajcom) 25:53, moški C: Rajko Uzar (AK Ormož), moški D: Milan Župane (TS Gorenje), moški E: Brauko Vančck (ŠD Gorenje), moški 1': Rajko Zupančič (AD MB 9X), aioški G: Gusti Laznik (Maraton NM), ženske A: Andreja Gradec (TK l^ško) 33:28, /xuskc B: Metka Atelšck (Šoštanj), ženske C: Sonja Mlakar (Virus), wnskc D: Anka Pugcli (TD l.ajše). ženske E: Lojzka Felicijan (T.S Gorenje)
■ HinkoJerčfc
1. junija 2006
'«^JIS
SPORT IN REKREACIJA
15
Lenart; Civič^ Mihalinec^ Kokot ...
Tokratni atletski vikend je spet postregel z izvrstnimi rezultati mladih velenjskih atletov
v Mariboru jc na mednarodnem odpnem prvenstvu mnogo-bojcev mlajši niladmcc MaMc Lenart premočno zmagal v 5vnji ka-icgtîriji in dosegel normo za svetovno prvenstvo, Na jsicm tekmovanju je v kalegoriji članov iekmoval Crorazd Křivánek. Pripetila sc mu je redka nezgoda. Pri skoku s palico seje palica prelomila in Gora/ii je konCai ob n)bii hja/in. Preiskave v bolnišnici so na srečo poka/ale. da nI hujših poslcdic nesrečnega padca.
Kranj je gosi il mednarodno Al-icisko ligo ;,a veliko nagrado A/S. Doseženih je bilo nekaj odličnih rc/ullaU>v. Bislričan Vodo-vnik je zalučal kroglo kar 20.2S m daleč. Kokotova je /.magala v skoku v daljino s preskučcnimi 612 cm, Milialiiičeva je bila druga na 100 m s časom 11.81 s.
/e v dopoldanskih urah pa so lekmovali najmlajši. Discipline so se odvijale druga za drugo, ve-
lenjski tekmovalci pa so se kar vrstili na zmagovalnih stopničkah. Prav gotovo velja izpostaviti zmagi Ogrizka v teku pionirjev na 60 m z ovirami in skok Dana Čivica v daljino. Poletel je kar 685 cm in s tem ponovno dokazal. da spada med najperspektivnejše mlade atlete v Sloveniji. Prav goiovo jc s tem dosei'.kom pozabljeno solsko področno tekmovanje v Velenju, ko so mu div mači sodniki dosodill kar tri prestope in onemogočili nastop na šolskem finalnem tekmovanju, ki bo 6. 6. na Ptuju, Rezulati in uvrstitve ostolih:
Ôani: 100 m: Matic Nežmah mesto, 11.05, Dejan Skoflek 4. mesio. 11.09, David Oštir 6. mesto. 11.62, Ml, mladinci: Klemen Skledar 4. mesto, 11.73. St. pionirji: 60 m ovire: Ogrizek Matic 1. mesto, 9.1.1. Dario Ćivič 2. mesto. 9.51, Pcier Hribaršek mesto, 9.80, Nejc Plevnik 4. mesto
10,25, dO m: Jure Mežnar 2. mesto, 7.78, .lan K]i>hučar 6. tnesto, 8.12. Daljina: Darii» Civič 1. mesto, 6H5 cm.
Članice: ]00 ni: Maja Mihali-nee2, mesto, il,SI.Daljina: Nina Kokot 1. mesto, 612 cm. 400 m ovire: Špela Mard^.ctko 4. mesto. 68.61. Ml. mladinke: 100 m: Urška Jelen 1. mesto, 12.48, 400 m: Tadeja Menih .l-.mesto. 61.99,
St.pionirke: 60 m ovire: Anita Spegel 5. mesto, 10.27, 60 m: Maaia Pari 1. mesto. 8.07, ML pionirke: 60m Latira CioršiČ 4. mesio. X. 44, Teja Ciolčman 6. mesKj, ii.69. Ml. deklice: 300 m Vesna Kašnik 2. mesto, 48.37, Nastja Selii^nik 3. mesto, 49.51, 500 m: Maruša Berlot I. mesto, 1:31,27.
■ S. S.
Velenjske deklice - rokometaši sijajne
Na 7. mednarodnem turnirju mini rokometa na Dolu pri I Irast-niku. ki je bil v soboto. 27. maja, in na katerem je nastopilo 96 ekip deklic hi dečkov letnik 1995 in 1996, so dekJke ženskega n> kometnega kluba Velenje, letnik 1996, pod vodstvom Siiežane Rodič osvojile 1. mesto, likipo so sestavljale Nika Oder, Anamarie Potrč. Milica Mičić. Janja Bračič. Sladzana Nikolič, higrid Mahkfv vec. Ijasa Majerić. Petra Tomič, Teja Vogler, Pia Tajnik. Hnis Ta-baković in Urška Kodrun. V najboljšo peterko turnirja letnika 1996 sla bili izbrani Nika Oder in Anamarie P<Hrč.
Turnirja se je udeležilo tudi 40 mJadiii igralcev Rokcmielne šole (rorenjc, ki so bili razporejeni v štiri ekipe. V kategoriji letnika 1995. v kateri so nastopali velenjski igralci Je bilo 36 ekip iz Slovenije. Hrvaške, Bosne in Hercegovine. Sodelovali so tudi mladi rokometaši iz Avstrije. Skupaj je nastopali preko 1000 igralcev in igralk.
V četrlfinale se je uspelo uvrstiti le ekipi (mrenja A, v njem pa S(ï se pomerili z močno ekipo Rudarja iz Trbovelj, v kateri je izstopal le eden igralec. Rezultat je bil 10 : 12.
■ MK, IP
Prísgrafe so si tep pokal
Vodni košarkarji prvič na stopničkah
Sckcija vodne košarke pri Plavalnem klubu Velenje deluje izredno uspešno. Na 2. turnirju v vodni košarki Vesna v Ljubljani dne 27. 5. 2006 je velenjsko moštvo zasedlo 2. mesto. Naši tekmovalci so do finala odigrali 4 tekme. V prediekmt)vaiijii so se pomcrQi zekipo Kluba študentov Kranj in jih premagali z rezultatom 16 ; 10. V naslednji tekmi so sc pfîmeriii zdn:go ekipo Ljubljane, la katero je nastopil tudi Peler Man-koč. večkratni svetovni in evropski prvak v plavanju, in jo prema^li 7
rezultatom 22 : 5. V tretji lekmi so igrali z ekipo Maribor Y in izgubili z rezultatom 16 : 21. Drugo mesto v skupini jc velenjski ekipi omogočilo nastop v polfiiialu, v katerem so se pomerili z ekipo Maribor X in jih presenetljivo premagali z rezultatom 16 : 12. V finalu je velenjsko moštvo moralo priznati premoč ekipi UDVA iz Ljubljane, ki zc nekaj lei sodi v sam vrh slovenske vodne košarke. Med Volenjčani je največ točk prispeval Peter Rovšnik. Zelo pomembno vlogo v obrambi je odig-
ral vodja velenjske ekipe Jure Prinuv ki je na lekmi z Mariborom X p(KJ košem popolnoma ustavil nekdanjega vratarja slovenske vaterpolo reprezentance Jerneja LovSeia. Nagrada za največ doseženlli trojk na celotnem lurniiju jc pripadla članu velenjske ekipe Domnu Lnc-iju. VelenjČani so začeli renirati šde oktobra 2005 in so od prvega turnirja v Mariboru, kjer so bili zadnji, na vsakem naslednjeni lurnirju svoje uvrstitve izboljševali. Do sedaj še nobeno mosfvo vodne košarke v Slo-
veniji ni tako hitro napredovalo.
p{ï zelo lispešno organiziranem turniriu v Velenju marca letos so se VelenjČani otlločili. da bixifî skupaj z (jišlilutom za simbolno anali/o in razvoj ijiformacijskilî tehnologij jeseni organizirali niednarodni seminar v Velenju. Na njem bodo stro-kovnjakcmi iz iugovzliodne livnjpe. Madžarske in Rusije predstavili ta dinamičen in privlačen šport. Ce belite zvedeti več o vodni košarki v Velenju, lahko pogledate na spletni naslov hitp://www.ipak-zavod.si/pro-jekli/vodjia.htnil
■ BUjana Mećava, foto: Uréka Boljko vac
O NAKRATKO
Premoma konkurenca
Na svetovnem pokalu v streljanju z zračno puško je 24. maja v Muenchenu nastopila strelka Mroža Tadeja Uran kar. .S 385 krogi jc zasedla 86. mesto med 106 tekmovalkami.
Se pred odhodom v Mueiichen so se slovenski strelci v Laškem v streljanju s pištolami malega kalibra p<nnerili za mesta v reprezentanci.
Spet je blestela kadetinja Mojca Porš iz Mroža, kije premagala prav vse nasprotnice In za več kot 40 krogov presegla veljavni državni rekord kade ti nj.
Tigrom kar osem medalj
v soboto je bilo v Krškem dr^^avno prvenstvo v karatcju za dečke in deklice, ki so se pomerili v katah posamezno in ekipno, kihonu.jjyu in športnih borbah. Tekme seje udeležilo 337 tekmcv valccv iz 40 klubov, ki so nastopali v preko 450 posameznih in ekipnih nastopih.
Uvrstitve tekmovalcev KK Tiger - najmlajši: 2. Anes BABAJíO (KK Tiger Velenje). 3. Dem PUAVA (KK Tiger Velenje); mal-čice: L Azra GOLAC: mlajši dečki: (37): 3. Gašper PLC'NIK: starejše deklice: 3. Nina Nl.DlO; kumite: starejše deklice (* 45 kg): 2. Nina NEDIĆ: malčice: 3. Tiger.
Rezultati tekmovalcev KK Velenje: st. dečki - kale: 6. Jaka Za-luberšek. ekipno; 5. do 6. mesto (Zaluheršek-Polovšak-Pesjak): športne borbe - st. dečk, : 1. Jaka Zaluberšek ((do 35 kg).
KK Shotokan Velenje: Državna prvaka Slovenije sta postala Klemen P laza r v kategoriji kale posamezno med starejšimi dečki in Andrea Lnškovec v kategoriji kate ekipno med mlajšimi deklicami. Klemen je dodal zJatu še bron med starejšimi dečki v kate-gortii kale - ekipno.
Gorsko kolesarjenje
Gtirski kolesarji so začeli tekmovati v spustu. Velenjčan Jaka Seme SKÛ321 jev mladitiski kategoriji osvojil 6. mesto in skupno 27. mcsio med 130 tekmovalci, in tako odlično šiartal v tej panogi.
Odličen reprezentančni nastop
Pretekli k<mcc ledna je v Kopru polekal tradicionalni dvoboj plavalnih reprezentanc Slovenije in Hrvaške, /a vsako državo sta nastopila po dva plavalca ožinama plavalki kadetske in mladinske kategorije. Tako k<u lani v Sisku je tudi letos zmagala Slovenija 439 proti 385 točk. V reprezentanci Slovenije so zelo uspešno nastopili velenjski plavalci Tamara Gí)vejšek. Nina Drolc in Jože Blazina. Vsi trije so nasiopiii tudi v štafetuih disciplinah ia tako priponKigli k prestižni zmagi Slovenije, V reprezentančni ekipi trenerjev jc bila ludi njihova trenerka Vera Pandža.
Rezultati kadetlnjc - 50 m prosto: L Tamara Ciovejšek 29.09; 100 m prosto: 2. Nina Droic 1:02,72; 200 m prosto: 2. Nina Drolc 2:12.59; 400 m prosto: 2. Nina Drolc 4:37,97; 800 m prosto: 1. Nina Drt)lc 9:26.96.
Rezultaii kadeti - 50 m presto: 2. Jože Bla/Jna 25.K4. 50 m delim: .3. Jože Blazina 2X.70; 100 m delHn: 3, Jože Blažina 1:02.37.
Zmagovalci so Gamsi
Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline jc minulo nedeljo pripravilo ž.e 32. avti>reli. Leltišnji je bil mednarodni, saj sra na njem sodelovali tudi dve madžarski posadki, vseh ekip pa je bilo 18. Gre za najrnnožičnejšo prireditev društva, na kateri sodeluje blizu 100 invalidov iz občin Velenje. Šoštanj in Smartm) ob Paki. /a letošnji avtoreli so nekoliko spremenili trast). Namesto po cestah v občini Šmartno ob Paki so posadke vozile na območju Vinske Gore in Šentilja, kjer je bil ludi zaključek.
Posadko sestavljajo 4 člani, vsak ima svojo zadolžitev. Naloga voznika je, da se drži prometnih predpisov, ostale tri pa čaka streljanje z zračno puško, rusko kegljanje in metanje pikada. Seštevek vseli rezultatov da zmagovalno ekipo. T(fkrat je bila to ekipa Ciam-st>v, druga je bila posadka Babic, tretje pa Vesele babice.
Uáataženci avtoralija na staňu prad gasilskim domom v
Šoštanju (foto. Drago H.)

1. junija 2006
^ Vsi T pricakovdnju: Alenka Bikar, izjemna
slovenska atletinja, v pričakovanju veselega do godka^ kar si ji lepo vidi in lepo poda; župan Mestne občine Velenje Srečko Meh v pričakovanju še kakšnega županskega tekmeca; Uroš Žager^ organizator in pobudnik Sovinega teka ter atlet pa v pričakovanju še kakšnega novega zanimivega športnega dogodka.

Jani Živko^ predsednik Rokometnega kluba Gorenje, ima več kot dovolj razlogov za dobro voljo. Že premagati neustavljive celjske pivovarje na njihovem terenu ni mačji kašelj, kaj šele roditi sina! Ta se je družinici Živko pridružil 18. maja. Bo Jaša Fox, kot mu je ime, šel po očkovih stopinjah in bo najprej smučar, potem rokometaš? In ko smo že pri novorojenčkih. Marka in Marjeto Primožič, on navdušen »plavalec«, ona rahločutna pedagoginja, je hči osrečila z Valentinom, drugim otrokom velenjsko*esslin-genskega partnerstva.
Soštanjski župan Milan Kopušar (LDS) -prvi z leve, in Marjan Knez (SD) iz Smart* nega ob Faki bi se najbrž tako vneto težko pogovarjala o čem drugem kot politiki in bližajočih se volitvah.
Knez Kopušarju: »Posluš, prijatli gor aii dot. V politki tega pravega ni. Ni čudno, da ste v opoziciji. Niste resni. Mi pa vemo, v katerem grmu tiči zajec, in temu primerno pripravljamo teren. Vi pa še naprej glejte na druge zviška.«
])J lia gajbi
Mnogi obiskovalci priljubljenega velenjskega lokala Max se sprašujejo, kaj v resnici pomeni umetniško ime hišnega didžeja Kajbe. No, glede na to, da ima hnt svoj delovni
prostor na zabcK jih (beri: gajbah) od piva, bi ga po preprosti kmečki logild morali preimenovati v DJ Gajba. Šalo na stran; enemu redkih aktivnih velenjskih didžajev je ime Aleš, piše pa se Kajba -od tu pa tudi njegovo umetniško ime. Naj l>o DJ Kajba ali Gajba -kot pribito drži, da &nt obvlada svoj posel!
.i f
Ker kislo vreme, ki nas letos spremlja, nikakor ne dovoli toplejših temperatur, so zaradi tega posredno prikrah šani tudi iantje in moški nasploh. Kajti če de* žuje, se punce pač ne morejo oblačiti v izzivalna mini krilca in podobne cunj ice, ki privlačijo moške poglede! In v Zabavišču S iz Raven so za vse, ki ladi pogledajo razgaljeno žensko telo, pripeljali profesionalno striptizeto z umetniškim Imenom Kiki. Ta se je navkljub slabemu vremenu slekla do golega, seveda na zadovoljstvo vseh prisotnih. Tisti najpogumnejši pa so z njen^ golega telesa lahko polizali smetano, a takšnih ju* nakov je bilo le za vzorec.
I
tekst in foto: Big Joco
fltenfe
&
Na <esti
Naša mladina je vse bolj na cesti: maturanti so na cesti plesali, študenti protestirali, po zadnjih zakonskih spremembah jih bodo ponoči še iz lokalov vrgli. Malo starej-ših mladih, ki bi radi delali, pa je že tako in tako v$e več na cesti
Bomo videli
Stranke naj bi bile v novem mozit^kem (državnem) upravnem poslopju deležne še veliko boljših in prijaznejših uslug kot na sedanjih raztresenih lokacijah. Upajmo, da to ni sajenje roćic • pripominjajo Xisûf ki bodo res iskali usluge v tem novem ol> jektu - nPodrožnik«.
Pomanjkljivost
Elektronska pošta zadnji cas vse bolj spodriva navadno. A nekateri pravijo, da ima ta sodobna pošta vseeno ne* kaj pomanjkljivosti pred »pravo«. Predvsem za nekatere ženske. Ta ne zvoni dvakrat.
Poufnite
če Zver ne bo >>požrl« sklepov svetnikov in šolskega sveta, bo Jože Kavtičnik postal novi ravnatelj nazarske osnovne šole. Delati naj bi začel ob začetku počitnic.
Pihalii
Pravijo, da je med mladimi v Sloveniji vse večje zanimanje za igranje na razne pihalne instrumente. Vendar naj ne bi imelo to prav nič skupnega s tem, da se že nekateri miadi radi napihujejo.
Nepremičnine
Začelo se bo popisovanje nepremičnin« Kot je slišati, mnogi Slovenci tega še zdaleč ne bodo opaz<^ vali povsem nepremično.
Neprijoznost
Po dogajanju v Bluesu kot da Velenje ni več invalidom prijazna ot^ čina. Vendar tokrat ne po krivdi občine.
Po kapljicah
Glede na to, da v Sloveniji načrtujemo kar ne* kaj novih hidroelektrarn, se nekateri bojijo, da bodo hidroelektrarne pogasile termoelektrarne, kot je šoštanjska. Ampak glede na moč teh elektrarn na vodo jih bodo gasile po kapljicah.
Nel(o{ în danes
časi se spreminjajo. Zdd\ je na tribunah no gometnih igrišč skorajda že manj ljudi kot na igrišču.
ZANIMIVO
Aids no floveko prešel iz simpanzov
Virus niV o/jroma bolezen aids je na človeka prešla s simpanzov v Kamerunu, so ugotovili znanstveniki in lako poirdili ugibanja. da naj bi virus na človeka preskočil z opic. Mednarodna ekipa znanstvenikov je v osrednji Afriki ob preučevanju simpanzov odkrila proiiielesa virusa SIV. oziroma povznKilelja opičje različice aidsa, ki pa jc izjemno po-dolxîn človeškemu virusu IIIV, jc v čeirtki)vi izdaji objavila ameriška razisk<iva[na revija Science.
S lem so znanstveniki pri sim-pan/ih v Kamerunu odkrili "naraven rezervoar" siniianskega vi« rusa oslabljene odpornosti (SIV). Ta virus pa je žejo podoben virusu lIlV-1 (virus oslabljene odpornosti pri človeku), ugotavljajo znanstveniki iz Francije, Velike Britanije in/DA.
Znanstveniki predvidevajo, da so se z virusom ÎI1V-1 prvi okužili lovci na šimpanze, ki «i jedli njihovo meso. Do lega bi lahko prišlo že v začetku 20. stoletja. Virus HIV so sicer prvič odkrili
pred 25 leti.
Toda po mnenju znanstvenikov šimpanzi v Kamerunu vendarle niso tudi prapočelo Uy-lezni aids, ki slabi imunski sistem organizma. Po njihovem mnenju so se čimpanzi z virusom SIV ali njegovim pa^dhodni-kom okužili od drugih opic iz zahodnega dela osrednje Atrike. lako je povzničilelj aidsa preskočil že najmanj dvakrat • prvič z opic na človeku podobne opice.
Zelenjava škoduje zobem
V pečici pečena zelenjava bi, po rezultatih najnovejše Studije, naj škodila zobem v enaki meri kot popularne sumeče pijače.
Raziskovalci iz univerze Dundee so ugotovili, da se med pcč^ njem v pečici zelenjavi, kot je na prhner čebula ut paprika, poveča količina kisline, kar negativno vpliva m zobe.
Hkrati je neka druga študija pokazala. da postajajo zobne razjede, kijih povzroča kisla hrana, enako nevarne in pogoste kot zobne razjede, ki jih povzroča sladkor.
Tako sirokc3vnjaki meniji), da kislost hrane predstavlja enega glavnih dentalnih težav 21. sto-
letja. šc pt>scbej Zaradi vse pogc> stejših zelenjavnih diet.
Bolečine V križu so lahko posledica slabega stanja zobovja
Bolečine v križu so lahko znak. da zalivke ali ostali zobozdravstveni posegi povzročajo neenakomerno stikanje zgornjega in spodnjega zobovja. Pri zdravem
zobovju se pri žvečenju hrane pritisk na zobe porazdeli enakomerno po celotnem zobovju, pri slabem zob<ivju pa se taksen pritisk pora/deli samo na določeiic zobe. Neenakomeren priiisk se sčasoma prenese na vretenca, kar povzroči bolečine v križu, ugotavljajo zdravuiki v neniškeni Hamburgu.
Kava dobra za zdravje
Pijte dnevno manj kot pet skodelic kave in zmanjšali boste mo^osli. da bi zboleli za boleznimi srca in ožilja ali kakšno
ki h prinicr(w manj izpostavljene tveganju, da zbolijo za boleznimi srca in ožilja ali kakšno drugo boleznijo (sladkorna, Par-kinsonova, Alz-h ei m e rjeva. pljučne bolezni, bolezni jeter in ledvic). "Podatki kažejo, da so lahko antioksidanti pomemben dejavnik ščite pred številnimi boleznimi," je dejala Lena F rost Andersen iz skupine znanstvenikov. Pozitivni učinki
f

Skupina ameriških znanstvenikov je ugotovila, da ljubezen do otrok in stopnja molkih llo^mc^ nov odločilno vplivata na privlačnost moških za ženske.
drugo boleznijo
Pitje kave v razumnih količinah prispeva k preprečevanju bolc/ni srca in ožilja ali bolezni, křjt sta Park in so no va in Alzheiuicîjeva. so pokazali izsledki najnovejše raziskave norveških znanstvenikov. Znanstveniki so svoje leze podprii na osnovi zbiranja podatkov v ZDA. kjer so vključih 27,000 starejših žensk: tiste, ki so spile eno do tri skodelice kave dnevno, so bile v 20 do 25 odstot-
kave izginuo, če se s pitjem pretirava, to pa je več kot pet skodelic dnevno.
Ženske med moškimi iščejo ljubitelje otrok
/enske z obrazov moSkih raz-berejo njihovo ljubezen do otrok in se nato odločijo o svojih morebitnih partnerjih, pravijo znanstveniki.
Kaziskava skoraj 70 moških in žensk je pokazala, da skrb za otroke vpliva na dolgotrajno izbiro partnerja za ženske, visoka stopnja testosterona pri molkih pa ženske navdahne za kratke zveze.
Pri moškili so meriM stopnio te-stostennia in s pomočjo vprašalnikov ugotovili njihovo skrb za otroke, ženske pa so morale nato moške razvrstili po privlačnosti.
Sodobni ogrevalni sistemi na les
Les je najpomembnejši obnovljivi vir energije v Sloveniji. Povečana raba lesa v sodobnili energetskih sistemih je za Slovenijo p{)membna z vidika zanesljivosti energetske oskrbe in z vidika varstva okolja.
Več o sodobnih energetskih sistemih na les ter o lesu kol kurivu lahko preberete na oovi spletni strani: http://www.gov.si/zgs/bii> masa 1/index, p h p. Stran je rezultat večletnega intenzivnega dela različnili služb za promocijo upo-
rabe lesa za ogrevanje in je zagotovo vredna ogleda.
V okviru Ministrstva za okolje in prostor je le dni izšla obsežna brošura »Hišne dimnovodne naprave«. Brošura je namenjena b<> dočim investitoijem v sodoben, varen iti učinkovit sistem ogrevanja kot tudi načrtovalcem dimno-vodiiih naprav in izvajalcem gradbenih dei.
Nekaj izviîdov brošure je na vi> Ijo v pisarni za energetsko svetovanje v Velenju in na /avodu za
M za gozdove wetuje
gozdove v Nazarjah, kjer vam bomo tudi sicer z veseljem pomagali do želenih informacij o sodobnih sistemih ogrevanja z lesom.
K vsakovrstni uporabi lesa pa bi vas povabil z nedavno izrečeno mislijo prof. dr. Nikolinja Torelija z ljubljanske biotehniške fakultete: »Uporaba lesa. /lasti slovenskega, je domoljubno dejanje!« ■ Damjort Jevšnikf Zavod za gozdove Slovenijo
Celulit je bolezen in ne le estetski problem
Celulit daje koži videz pi>ma-rančne lupine. Cclulil ni samo estetski pn)blem. ampak predvsem bolezen podkozia.
Kako celulit nastane?
Celulit se pojavlja pri KO-90 % deklet in zena. Običajno je najbolj opazen na stegni h in zadnjici (ker je tam pri ženskah največ maščob-nih cclic in zaradi mrežijste struk-
Abančna asistentka Alenka Obrul
GSM: 051 694 382 alenka .ot>rut@abdn ka.si
Abanka Vipa d.d. Ekspozitura Velenje Kersnikova 1 3220 VELENJE
Ali jo pogrešate?
Alenka Obrul je bančna svetovalka» ki opravlja delo Abančne asistentke.
Kako in kje vam lahko pomaga?
Alenka vam svetuje glede osebnih računov, kreditov, varčevanj in drugih naložb. Vse to počne kar pri vas doma ali v vaái službi, kjer vam z veseljem odgovori na vaša vprašanja. Abančna asistentka Alenka Obrul je pravi naslov za vse. ki želite, da banka pnde k vam in vam pomaga pri izbiri najprimernejše rešitve.
Abančna asistentka Alenka Obrul že pričakuje vaš klic. Lahko ji pišete ali jo pokličite vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.00-17,00.
ABANKA
wwvť.abanka.si
ture podkožnih vezivnih vlaken).
Zaradi drugačne zgradbe podkožnega veziva in razporeditve mašče^aje pri moških redek.
Maščobne celice v podkožju ležijo med vlakni mreže iz vezivnega Ikiva. Ta vlakna pa predvsem zaradi slabše prekrvavitve in odlaganja strupenih pri)dukiav presnove nabrekajo in se sčasoma deformirajo, Zalo poslane podkožno maščevje grudasio. koža nad njim pa valtmia oz. iloh] videz pomarančne lupine.
Vzroki celulita so številni. Najpomembnejša je slaba cirkulacija, zaradi katere se v organizmu kopičijo odpadle snovi in zadržuje voda. Na to pa vplivajo predvsem neustrezna prehrana, povećana količina telesne maščobe, dednost. sires. telesna neakiivnosi idr.
Mnoge ženske se pogtîsio niti nc zavedajo, da so lahko posledice ceiuliia tudi otekanje in občutek teže v nogah in rokah, utrujenost. bolečine v sklepih, kožne krvavil ve idr.
Zdravljenje celulita
Opazno}^ celulita je z leti čedalje večja, posebej će mu ženska ne posveča nobene pozornosti ali pa se zdravljenja kueva na neustrezen način.
Povečana količina maščobe v niascobnih celicah med vezivnimi vlakni ne pritiska le na zgornje plasti kt>že, pač pa tudi na krvne in limfne žile. zaradi česar se zmanjša pretok krvi in Umfc skozi prizadeta področja. Posledično se zmanjka presnova in prekrvavlje-Tjost in stem pride do propadanja že tako oslabljenega vezivnega tkiva v koži V končni fazi pride še
i
»
Od CO
do zatekanja (edema), vezivno tkivo se preoblikuje in postane trdo. S napredovanjem ccIulita pa se zmanjšuje možnost uspeha pri zdravljenju cclulil a.
/alo je pomembno, da začnemo s pravilnim zdravljenjem, ie preden zaidemo v slepo ulico. V začetnem stadiju, ko še ne prihaja do zastoja tekočin in preobli-ktjvanja vezivnega tkiva, je zdravljenje celulita 100 % uspešno.
Neuspešno zdravljenje celulita je predvsem posledica nepravilnega pristopa.
Največkrat se uporabljajo za zdravljenje proticeluiilne kreme, masaže in razne modne ko/met-ske aparature, ličinkovuie v kremah največkrat do podkožja v terapevtskih količinah sploh ne prodrejo, z masažami in aparaturami. ki jih uporabljajo v kozniet-skih salonih, pa ni moč znatno oz. dolgoročno izboljšati cirkulacije ali vplivali na melabolizem.
V mojih ambulantah za estetsko medicino v Mariboru, Ljubljani in Ankaranu zdravimo cclulil predvsem z metodami /ii izboljšanje cirkulacije in zmanjšanje količine zdravju škodljivih presnovnih produktov. Hdino tako lahko dolgoročno izboljšamo nc samo celulit ampak tudi zdravje. mag. Vladiml Pfrnatf dr. med., spec. Int. med.
In dipl, psih. tel.: 02/252 32 55 www.plrnat.sl
18
KRONIKA

1. junija 2006
Dan prometne preventivne dejavnosti
V četrtek in petek so učenci četrtih in petih razredov opravljali kolesarske izpite na začasnem poligonu v Sončnem parku - Na Titovem trgu so se v soboto v okviru dneva prometne preventivne dejavnosti otroci lahko preizkusili (tudi) v vožnji z miniaturnimi vozili
Milena KrsUc • Planine
Velenje, 27. maja • To so bili srečni! Već kol 300 ućenccv osnovnih soJ mestne obar\c Velenje je v ćelrLek in peiek uspesno opravil« kolesarske i/piie in s lem dokazKio, úň so se za sanuv siojno podajanje v promci. skupaj /. učitelji in mentorji, dobro pripravili. Od lod naprej, pravijo organizaiorji. pa dodatno delo na podroCju varn<»sti in pridobivanja i/kušenj caka starše.
/le nekaj lel jim praktičnega dela opravljanja izpita, ki paieka na poligonu, ni treba opravljali drugod, ampak ga lahko kar ^»donia«. na kotalkaBču v Sončnem parku, kjer jim pristojni postavijo začasni poJigon. Letos so se posebej pííirudili in s listimi, ki jim je morda šlo nekoliko ie;žje. nudil: dodamo pomoč
Se en poligon, le da tokrat drugačen. so v soboto dopoldne po-siavili na Tilovem Irgu v okviru dneva prometne preventivne dejavnosti v meslni občini Velenje. Na njem so se otroci, siari od osem do dvanajst let, lahko preiz-
kušali v vožnji z miniaturnimi vrv žili ob upi>šlevanju vseh potrebnih prometnih signalizacij. »S tem smo otrokom želeli pokazali. da vstopanje v promet ni tako enostavno, kol kaže pogled.« je piivedal predsednik velenjskega SVP Karel Drago Seme, Dogodek je organiziral
Svet /a preventivo in vzgojt) v cestnem pnmietu, sodelovali pa so Policijska postaja Velenje. Cîa-silska zveza Velenje, Reševalna postaja Zdravstvenega doma Velenje, /veza šoferjev in avtome-hanikov Velenje. Obiskovalci prireditve • ni jih bilo malo - so si lahko ogledali filme o posledicah
prometnih nesreč, reševalno opremo, policijsko opremil in vozila. se píígovarjali s policisti, gasilci, re!;evalci in člani /ŠAM ter SVP MO Velenje. Ob lem pa so delili tudi publikacije s prn-metnovarnostnimi vsebinami.
To/« pa ni tako enostavno, kot Je videti, so ugotavljali
najmlajši voznild.
"Hura, vsi smo naredili," so bili srečni učene/ osnovne sofe Antona Aperça.
Obiskovalci so sf ogledovali in sprdsevafi.
Zadel pešca in odpeljal
Policisti prosijo očividce in pobeglega voznika, da se zglasijo na policijski postaji -Pešec, ki ga je wznik zbil na prehodu, lažje poškodovan
Víleiye, 26. maja - V nepo sredni bližini trgovine Merca-tor. med Velenjčani znane kot Tržnica, seje v petek ob 20.50 /godila prometna nesreča, v kateri seje ena oseba lažje lelesno poškodovala, pov/ročiielj nesreče pa je s kraja odpeljal v neznano,
26-letni pešec je sel piï hodniku /a pešce mimo trgovine in
nalo prečkal Kidričevo cesto na /saznamovancm prehodu /a pešce v smeri proti stanovanjskemu bloku na Slrilaijevi. V tistem je po Kidričevi iz smeri kroži^ča proù križišču z Jenkovo pripeljal voznik nezna-osebnciia avtomobila svetlejše barve (morda belega?). Voznik je kljub zaviranju s prednjim delom zadel pešca na prehodu /a pešce, lako daje la padel po vozii^ču. Voznik je s kraja odpeljal, ne da bi bil poškodovanemu nudil pomoč. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti pozivajo očividce in voztiika pob&-^lega vozila, da se zgiastjo na najbližji policijski postaji oziroma pokličejo telefonsko številko 11.^ ali anonimi telefon 080-1200.
Z ukradenim avtom v nesrečo
Šempeter, Celje, 26. maja - Na
Savinjski cesti v Šempetru so v petek malo pred polnočjo ukradli osebni avto BMW M!^, letnik 1995, ki gaje lastnik pustil odklenjenega in v teku. Tat pa se je kmalu za lem, slabih peinajst minul pozneje, z njim na Partizanski cesii v Celju ^»zapleieU v nesrečo, zapeljal je s ceste in irčil v drevo, liistniku je povzročil za 1,5 milijona tolaïjev škode, sam pa je imel še toliko moči, da je s kraja nesreče pobegnil. Ib pa ni bijo edino
ukradeno vozilo na območju i^alca. V soboto je neznanec iz zaklenjene kolesarnice na Bevkovi v Žalcu odtujil motorno kolo znamke Piaggio Runner 180. modrovijolične barve, registrskih številk Cli 48-OS. vreden približno .^50.000 tolaijev.
Sedem
poškodovanih v prometni nesreči
Žalec, 29. maja-V promeini nesreči. ki se jc v ponedeljek ob
22.^5 pripetila v križišču i/voza iz avtoccsie pri Ajji vasi. se je poškodovalo sedem oseh. od tega trije huje.
54-leini voznik osebnega avtomobila je pripeljal pf> avit>cestj iz smeri Šempetra do izvoza v Aiji vasi ter pričei zavijali v levo ravno v trenutku» ko je iz smeri velike Pi-resice pripeljal 21-leini voznik osebnega avtomobila. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem je bil Vijznik. kije pripeljal z avioce-sie, hudo lelesno poškodovan, drugi voznik pa lažje. Pr>!eg njiju sta bila la2je po55ki>dovana dva sopotnika» trije pa huje lelesno po-škodováni.
Smarconu stopili na prste ŽaUani
Žalec - Policisti Policijske po-siaje Žalec so obravnavali moškega, starega 23 lei, doma iz okolice Šmartnega ob Paki» ki je osumljen storitve več kazjiiviJi dejanj, predvsem velikih tatvin na območju Žalca.
Sumijo ga storitve dvanajstih kaznivih dejanj, vlomov v gostinske lokale ali trgovine na območju Polzjile in Žalca, in sicer v (ibdo-bju od febniaija do maja letos.
Osumljeni je v gostinskih lokalih in tt^o\anah, v katere je vlomil, pregledal registrske blagajne in odtujeval menjalni denar. V nekaterih primerih pa je odjtesel tudi manjše količine cigaret.
Zoper osumljenega, ki je bil za t>odohna kazniva dejanja že obravnavan, bodo policisti Policijske postaje Žalec podali kazensko ovadbi) na Okrožntj dr/avno tožil-
Vredno pohvale
v nedeljo, 28. maja dopoldan. je nílajši moški v trgcmni Mercalor (bivSi Vis a Vis) na Kidričevi cesri nasel mobilni telefon znamke Siemens, sivo modre barve. Mobiliiik je prinesel na Policijsko postajo. Je vaš?
So kabli morda vaši?
V sredo, 24. maja opoldan, so policist« obvestili, da se v skupnih prosi or ih stanovanjskega bloka na Stantetovi v Velenju nahajajo kokui z elektro kablom. Kolute naj bi ponoči pripeljal eden od stanovalcev. Ker ni mogel dokazati izvora, sutnijo, da so bili koluti s kabl<ira ukradeni, zalo so jili zasegli in s pomočjo avt(v vleke odpeljali na Policijsko postajo Velenje, Policisti zdaj pozivajo odgovorne v podjetjih. Iger uporabljajo pri delu i tiri/i lni elektro kabel, da se jim oglasijo. Moda so kabli prav njihovi.
sivo v Celju.
Dražba najdenih stvari
Celje-Danes (četrtek, 1. junija) ob II h bo na Policijski upravi v Celju potekala tretja javna dražba najdenih stvari. Ogled stvari, ki so preJmei javne dražbe, bo možen danes med 9. in 10.30 uro. Seznami najdenih stvari so objavljeni na oglasnih deskah policijskih postaj in na spletni sirani svww.poli-cija.si.
Odpeljal semensko koruzo
Petrovce, 27. maja-V noči na so boro je bilo vlomljeno v skladisče irg<Tvii2e v Pelrovčah, od koder je ne/Jianec (ali neznanci) odpeljal osem bal mreže za baliranje in osemdeset vreč senicnske koruze. Nastala škoda znaša 1.040.000 tolarjev
Odnesel 3,7 milijona tolarjev
Mozirje, 29. maja - V ponedeljek dopcsldne je bilo na območju Tiro-seka vkmiljeno v stanovanjsko liišo. Nezuaui storilec je iz notranjosti odnesel za okoli 3.700.000 tolarjev gotovine.
Najprej ukradel, potem
karamboliral
\'elenje. 28. maja - V nedeljo po poldan je s parkirišča na Stante-tovi v Velenju iz-ginilo vozilo znamke VW Polo variant, rdeče barve. Voznik jc službeno vozilo večer pred tem parkiral pri trg o vini Mcrcator Prehrana. Storilec je vozilo odklenil s pomočjo kontaktnega ključa, ki ga je voznik skril na zunanjo stran vozila, in se z tijim odpeljal. Avto je med potjo karamboliral. nato pa ga pustil na parkirnem prostoru dijaškega doma na ilfenkovi cesti.
Iz policistove beležke
Policisti se pogoslo srečajo z uživalci dro^. V torek, 23. maja zvečer, so na Cesti tîa jezero pri postopku dvema dekletoma zasegli pribor za uživanje trdih drog, na katerem so bili šc ostanki droge, najveijeinejc kokaina.
***
V	četrtek, 25. maja, so posredovali v siantîvanjskem bloku na Kajuhovi cesti v Velenju, kjer jc sosed napadel soseda. / besedami sicer, a tudi to je napad. Verbalni.
***
V	petek. 26. maja sta se v stanovanju na Kidričevi sprla zunajzakonska partnerja, pri čemer si je on pomagal s silo. Po tem ko je partnerko udaril, je odšel, tako da se policisti z njim niso srečali. Ponoči sta si v bistroju Venezia na Rudarski cesti dva gosta podajala pistolo neznane znamke. Še pred prihodom policistov, ki so želeli preverili, za kaj gre, sla se odpeljala. a so ju izsledili na Šaleški cesti. Pri pregledu vozila s<i našli plinsko pistolo znamke Kimar M 92. kalibra H milimetrov s praznim nabojnikom. Ker lastnik ni imel orožne listine. so mu pištolo zasegli. Skupaj z obdolzilnim predlo* gom jo bodo poslali na sodišče. /e prej, popoldan, pa so obravnavali poskus taivine v trgovini Baby center na Kidričevi. MlajSa ženska je pri blagajni plačala en alrikel, več drugih, vrednih 10.000 tolarjev pa ne. Da se nepoštenost ne izide vedno, pa dokazuje še en četrtkov primer. Pred trgovino Iludovemik na Partizanski cesti je mo^kivzel aluminijasto lestev, ki je bila razstavljena pred lihovino. A ga jc pri
tem zalotil lastnik,
***
V	petek, 26. maja. so obra-
vnavali tatvino s ccrkvc sv, Martina na Šmarski cesti. Slo-rilec je z okenske police vzel bakreno oblogo in se odpeljal.
V	soboto. 27. maja, je v sioliv nici na Kardeljevem trgu stam^ valeč s preglasnim predvajanjem glasbe motil nočni počitek sosedov. Obravnavali so prijavo dveh mlaji^ih fauiov, ki naj biju pred It^kaloni Max na Šaleški cesti udaril redar, in prijavo fanta, ki ga je v centru mesta udaril znanec.
V	nedeljo, 28. maja, je bilo p<5sreclovanje poDcislov v bistroju Štrumf v Pesju potrebo dvakrat. Obakral je v lokalu razgrajal pijan gost. Razlog: natakarica mu ni hotela poslreči z alkoholom. Najprej jc satno razgrajal, po odhodu policistov pa je s kamn(îm razbil steklo na oknu lokala. Policisti so ga po drugem posredovanju pridržali do streznitve. V goslisču Oreben^ek v Belih Vodah pa jc moški, policisiom znan kot večkratni kršitelj iz Šoštanja, pretepel svoje bivše dekle. Potem se je odpravil v mesto, kjer je znancu metal kamenje v okna in ga pozival k pretepu. Policisti so kršitelja izsledili doma. Dopoldne je vlomilec iz Šolskega centra Velenje odnesel računalnik in kuverte z do kumentacijo. V slanovanjskem bloku na Prešernovi pa je neznanec na vratih dvigala razbil
steklo, vrata in drsnik pa zvil. ***
V	ponedeljek, 29. maja. je v
stolpnici na v^aleški cesti oSkcv dovancu po vratih razbijal in grozil znanec. Na Cesti talcev v Šoštanju je kršitelj zmerjal in vpil na bivšo partnerko. V hlevu na Koroški ccsii pa je neznanec vlomil v kovinski zabojnik in odnesel več kosov električnega orodja.

KAKO SI UREDITI SVOJ DOM
Kako si urediti svoj dom?
Urejanje hSe \n stamvan/a Je /i/ko/f dohon-čd/)d zgotíba. Dejstvo Je, tfa neprestano fičerm nove r^ttve, kf bf nam po/epSa/e In olajšale naie vsakdanje bivanje. Tako svoj dom vedno znova aprem/njamo, dopolnjujemo, dogf^itfemo, lztx)iJšqlemo, Iščemo zanj kar najbolj sMadno In uporabno podobo. Pomembneje, da se doma počutimo prljano In vama
V kakšnem stilu bomo Izbrali opremo, Je odvisno od naših želja In potreb. Današnjo prtk^ smo pripravili z namenom, da vam prtbllb vsaj del ponudbe s tega po-dro^a. Morda vam bo v dra^Keno pomoč tUdI kdo med ponudnfM, kf so predstavljeni v njei. Prav gotovo bodo dobrodošle tUdI Inlbr-macije o stanovanjskih kređK//?, $ katerim/ boste hlt^ ur^lčill svoje ielje.
MARKIZE, SCREEN ROLOJI (SOLTIS), Ž&LU2IJE TER OSTALA SENČIIA
SV •
cim zastreti okna
Poletja posujajo vse toplejša in niarsikdtj razmišlja, da zavese na oknih niso već dovolj, ampak, da okna potrebujejo mocncjSo zaščito. Najbolj /nane možtiosli vam ponuja lale pregled,
Polkna so lahko zelo pomemben dodatek k zunanjemu videzu objekta. So /elo učinkovito senčilo. v nekaterih primerih pa so lahko tudi nepogrešljiva zaèêiia pred vremenskimi vplivi in pred vlomom.
Polkna so lahko v leseni. PVC ali Al.U izvedbi, s fiksnimi ali
RAZSTAVNI SALON
Kosova 6, Celje
. • — —■■	Tel.:03/4285080
DlOv^^ll (1*0.0. GSM: 041/648 262
Evropski hit za mlade: pohištvo BIOBOY
* skandinavska smreka * masiva v celoti *
Pohištvo BIOBOY je
primerno za opremo - ^ ^m^mt^^^^ g
celega stanovanja Del. cas: pon. • pet 10.h-16.h www.biodom.si infc^biodpm.si Izdelava po meril
BREZRl!ACM#DOSTAVtf
pvc okna in vrata STORE, tel. 03/760 55 80
www.stoparlbdesign.si
Qgealan
WmkhâusUfhflik
«
o
C
Imamo kar iščete, naredimo kakor želite !
Izdelava in montaža lesenih \>rat
mâtthew	t	sarabieâfiica 1
mcconaughey	parker
Y 1
Čez 30
in še pri
tastarin
Nekatere moške je treba poriniti, da odletijo iz gnezda«
\
v
i
i

pregibnimi lamelami, različnih oblik in seveda različnih barv. Ciibljive lamele omogočajo prehod svellobc in zračenje prostora. Ustrezno kakovnsino okovje omogoča širokoknino odpiranje z zunanje ali aoiraiije strani
Rolete (notranje ali zunanje) so senčila, s kal eri mi dose/emo zatemnitev prostora, ob tem pa do dnino zvočno in loplotno izolaliv-nost. Rolete dopusčiyo ludi možnost hkratne vgradnje komarni-kov, ki pomenijo zaščito pred nadležnim mrčesom. Krmiljenje je zelo enostavno.
Žaluzye so primerna rešitev za zaščito pred sončnimi žarki, za zatemnitev prtistora ali pa za zastiranje pogleda v prostor. Omi> gočajo rcguIacijo svetlobe v prcv štoru. Najpogosteje so izdelane iz aluminijastega obarvanega iraku.
Ncjtranje žaluzije so nameščene na notranji strani oken ali med steklom.
Plise senčila so primerna za senčenje vseh vrsi oken. vključno s strešnimi okni in zimskimi vrlo^, saj so izdelana iz tkardiic, ki je impregnirana z aniistatičnim premazom, ki preprečuje nabiranje prahu. Primerna so tudi za okna nepravilnih ohlik.
Debelina okvirja, 2 cm omogoča pritrditev na letve okenskega krila, zato se hkrati s krilom tudi odpira in zapira 1er zavzame zelo malo prostora. Pritrdimo jih lahko tudi na steno ali strop.
Seveda pa je ob lem pomembno vedeti da če želimo dosečizašcito predvsem pred vročimi sončnimi žarki, potem je bolje, da imamo zaščito na zunanji strani oken.
seciLfi
Seačffa d.0.0.
Cesta žafsksga tatiom f
33iaŽ9he
d,o.o.
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzije
*	screen senčila
*	roloje
*	markize
*	projekcijska platna

Informacije na telefon: 03/710 13 40, 041/686 150 e-mail : senci la .g rize^sio I. n et
/■ //
Z nami na svoje!
Hipotekami krediti do 30. 6. 2006 po posebnih pogojih. ^ o^a je omejena.
Abafon 080 1 360
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0., Koroška cesta 37/b, 3320 Vflianje
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: energetika 896 12 56, vodovod 889 14 20, kanalizacija 889 14 00. V primeru reklamacije glede obračuna pokličite: individualne hiše 896 11 50 ali 896 11 52, blokovna gradnja 896 11 46 ali 896 11 48, industrija 896 11 44. Potrudili se bomo, da bodo reklamacije rešene v čimkrajšem možnem roku!

ISO 9001:2M0
Upravljanje s stanovanji d.o.o.
Sedež firme: Kersnikova cesta 11 Poslovna pisarna Nazarje, Zadrečka cesta 11
Posredovanje v prometu z nepremičninami
Šaleška cesta 18d, Velenje Tel.: 041 665 223
Družba Habit d.o.o.. je ponudnik storitev poslovanja z nepremičninami v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini. Naša glavna je dejavnost upravljanje z nepremičninami; organiziramo izvajanje gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih objektih.
V družbi Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem pri prometu z nepremičninami. Imamo strokovno usposobljene strokovnjake s pridobljeno licenco za nepremičninskega posrednika in vam svetujemo ter posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi in najemu ali oddaji nepremičnin v najem.
Za objekte v upravljanju družbe Habit d. o. o., kot pooblaščenci etažnih lastnikov izvajamo inženiring za vsa potrebna vzdrževalna dela na skupnih delih, objektih in napravah na
večstanovanjskih objektih-vse od ogleda, pridobivanja ponudb, izbora izvajalca skupaj z etažnimi lastniki, nadziranja poteka izvedbe del primopredaje del ter izdelave zaključnega poročila etažnim lastnikom za končano vzdrževalno delo.
Potrebna finančna sredstva za dogovorjena investicijska oz. vzdrževalna dela se črpajo iz zbranih sredstev obveznega rezervnega sklada, ki jih v skladu s stanovanjsko zakonodajo vplačujejo etažni lastniki« tako fizične kot tudi pravne osebe.
Seveda pa se lahko etažni lastniki dogovorijo tudi za dodatno zbiranje v rezervni sklad in s tem omogočijo večja vzdrževalna dela na objektu.
HABIT, d. o. o., je usposobljen tudi za izvajanje inženiring storitev pri vzdrževanju in investiranju v objekte za zunanje naročnike, tako fizične kot tudi pravne osebe.
Vzdržujte parket
Da bo vaš lep parkeu ki vam jc vvescljcin ponos in vas je najbrž ludi precej siai. se dolgo obdržal svoj sijaj, ga morale redno vzdrževali. V bivalnih prostorih morale leseno površino najpozneje vsake irl mesece premazali s lankim slojem loščila /a parket. Losčilo Jají parkem sijaj in ga ludi dodamo /asčiii. Obremenjene povrfinc, npr. na hodnikih in v prehíídnih prostorih, morale zlosčiti približno vsake siiri lednc. Lo-ičilo za parkei lahko dodale vodi. s kaiero čisliie lesene površine. Krpa. s kalení briseie les, ne sme bili premokra, ampak le vlažna.

^L —
QVW«.VMtA 'HWťiLA • >XH«SI VRTOVI
OucttlBi
a
. d.«^ C*eiilui eeetii
PC Lubliana Tél.: 01/566-1139 PC Brežice PE Mariiior Tel.: 02/331-7445 PC S«žsnd
1
M.: «M ' "i'^O
•tel.: 07^490-2225 Tel.: 05n30-0101
ZANIMIVO
Spreminjajoče barve his in stanovanj
Kiiajski znanstveniki so /e pred časom razvili barvo, ki polcii hladi prostor, pozimi pa ga ogreva. Poleg lega se s spreminjanjem toplote spreminja ludi odienek harvc.
Vrhnja plasi harvc, ki sojo razvili na Tongy Univuraly v Sang-haju. absorbira loploin, kadar lemporaiura pade pod 20 siopinj Celzija in s lem pomaga prt ogrevanju prostora.
Ravno nasprotno se zgodi, ko se živo srebro dvigne nad 20 siopinj. fakrai povrhnjica avtomatsko vpija sončno svetlobo in lako olilaja siavbo.
Barva naj hi lako pozimi dvignila temperaturo stanovanja za pribiii:no 4 siopinje, poleil pa jo /nihala /a K siopini Celzija. Da barva ostane učinkovita, bi bilo ireba stavbo z njo prebarvali vsaka 4 leia.
kvalitstno in izjemno ugodnof
lPllZOŘ!iRlB|IpjTEI^M]D:Niri^BlĚTMISE
>	Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daieč naokoli
>	Nespi^glejte akcijskih cen izdelkov skupine Topdom
>	Dostava In I razkladanje na domu
<iSP0ŠTA J N E R
D topdom
•kupina
Za mafe In velike mojstre.
\ t?gov4noiBrooe«ntn< nemiciioin
Ravne 21, 3325 Šoštanj, tel.: 03 897 09 90; GSM: 041441 448 Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 -19.00; sobota: 7.00 -13.00
www.postajner.si
© KORUN
Stavbno In pohlitveno mlzantvo
šentrupert 36,3303 Gomilsko tel. 03 / 705 6 0 23. fax 03/572 63 90 mizarst¥0.korun®siol.net www.mizêr8tv0'k0run.si
i s
s
Izdelava termoizolacijskih ("TERMOPAN") stekel Izdelava stavbnega pohištva tUdI po naročilu
(okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata, vhodna vrata
Izdelava notranje opreme
Seliva se-
Stanovanjski kredit, da!
■S'0%
Stroški odobritve
banka ceije
www.búnkO' ceije. s i
Ag3 <!»sign
KAKO SI UREDITI SVOJ DOM
Več, kot si mislite!
Stanovanjski krediti Bank Austria Creditanstalt so pravi naslov, ie si želite privoščiti nekaj večjega. Ob polovičnih stroških cdobritve, ugodni obrestni meri in odplačilni dobi do 30 let za mlajše od 45 let vam bomo namreč ponudili precej več, kot ste pričakovali. V primeru novogradnje ali prenove pa vam nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila v gotovini. Ponudba velja do 30. junija 2006. Pišite nam na stanovanje@si.bacai.com in se dogovorite za srečanje.
Banl^Vustria Creditanstalt
Intervju z vodjo PE Velenje: Tomaž Šalamon
Bank Austria Oví/iianstaíl nui NO oňh.št/jo aftvrjo slarnnv/ij' skih krediti))'. Kaj Je posebnega pri tej akciji f
Najvccja prednost jc zagotovo uiioUua cena, se pravi nizk« ob-restni< mura in polovični stn)ški odobritve kredi u. Poleg tega ludi podaljšana d;)ba do 30 Ici za vse mlajk' od 45 lel in možnost IDO odsicuiiegH i/plačila v gotovini pri kreditih, zavarovanili z zastavo nepřeni Ić ni nđ.
Katere stf še predn^isti za sffdfíke, ki se odhćijo za f/ajeM kredita pri ivši dank/F Naši kredilni svctovalci za vsako stranko poiSčcjo najboljšo kombinacijo kredita, prilagojeno njenim poimbam. Strankam pri-ski)ćimo aa pomoć tudi z nasveti glede samih postopkov pri nakupu nepremičnine. Do kakšne viù'ne vrednAs/i flť-pre//tii'fíine lahko stranka na^ jame /lipotekarni k red/1?
Razmerje med vrednostjo nepremičnine in najetim kreditom je odvisno od same nepremičnine in lega, kako je tržno zanimiva. Najvišja vrednost odobrenega kredita pa laiiko doseže 80 odstotkov vrcdnosii nepremičnino. Afi se pri hipotekarnem kreditu zahteva uradna cenitev nepremii' nine?
Navadno se cenitve ne zahtevajo. Izjema so primeri, ko se ocena banke in i^cena stranke raz-
hajata, kar pa je zelo redko. Keiietv vrste ohrestnih mer pa imate v ponudbi stanovanjskih kreditov'^
7:a vse vrste stanovanjskih kreditov ponujamo tolarski kredit z valutno klavzulo, vezano na í.i-borza CIIFali Curibor. To sta referenčni obrestni meri, ki predstavljata variabilni del obrestne mere, h katerima banka doda §e realni dd. kije fiksen celotno obdobje kredita in takt> dobi skupna
Ekotra_cle
Ekotrade d.o.o.
OtIŠki vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 02 878 67 97 Email: d rod a ia^e kotra d e. s i
«.TI ODOB

GRADU JS Ivanoš
Ivanoš Boštjan s.p., Cankarjeva Î4, Rogaška Slatina
KROVSTVO IN KtIPAKSTVO
Strešna kritina S - METAL
PrelaQ 60 - Ne škriplje, ne poka in v dežju ne ropota. Jb najlažja kritina naravnega izglada v obliki opeke.
Kritine v obliki opeke-od slemena do žleba venam kosu. Ni spojev, zato ni možnosti zemakanjs. Na voijo i ižolacijo ali brez. v različnih barvah. Primerna je 23 prekrivanje preko salonita, tegule ali eternite. Odlična za strehezmalim naklonom. Dobava v24urah1
Strftinfci % posipom ROSfiR
5QIETVAGARANCUAI
Nanos naravnega pelčensflfl posipa daje Diiesu priiazefi naravan videz, nudi dodatno zašćilĐpred UVzarki ter poskrbi, da strešniki tfolgo ohranijo svoiizgied
□	UGODNI KREOm DO 6 LfT,
□	UREDITEV EKOLOŠKIH KREorrov.
□	IZDEUVA LESNIH OSTREŠU PRODAJA IN MONTAŽA
□	KRniNES-METAL
□	www.ivano8-gradnje.eom
□	GSM: 040 329 41$
- I
"t
letno obresino mero. Obrestna marža oz. realni del obrestne mere se dogovarja z vsako scrdnko posebej glede na ročnost» visino, zavarovanje kredita. Kje in kdaj kvj^ /akko najdemo oz. kdo so kontaktne *fselw za na-Jem stanovonjskeMa kredita? Poslovna enota se nahaja na Šaleški 20, poleg poslovalnice Mobitela. Strankair. smo za najcme
kreditov in dodatne informacije na razpolago od ponedeljka do peika med X. in 16. uro. DodaUie informacije lahko dobite na lai^i splelni sirani www.ba-ca.si. «a kateri si lahko naredile ludi informativni izračun ali pa nam vprašanja, povezana z Qsjemtjm kredita, pošljete na elektronski naslov: stanovanje^^si.bacaLcom.
Toplotno izolaajsid fasadm âstemi!
Za prijetno bivalno Mimo v vračth dneh In prihranek pr) ogrevanlii v mnllh tfneb. Zsgotatrtts ti iietrazii topistno IzoCacVsiil fwdiri alrtem.
PoBinitoplejèf poleti hladneje!
bmtB^tnpm^t^rnňprwimtmái»-HB^íiJťii
Mhli Bas« pri lir nowtm^ihl
Leteoaienbeffiôpdiwôâhi balMMh
iininii iioni>>filii1lim<l
PokBčitoi (03)7053057aH <04D 642643
jHontMnuiaa
TERMOSGDd^ -
nfimBfUK^winaonNLOVNO' RMomnn ouRi^ poumo
áimoaiimBCMO ooucoi
irite 4a/i PrMl tiL 03/705 30 ST. ÚAUUŽ-m. Mb lamaJideBOitfjl
simEf
okna In vrata
Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje Tel.: 03/42 55 800
okna in vrata notranja vrata protivlomna vrata zimski vrtovi
www.simer.si
MODRA ŠTEVILKA
(((•08010 27")
PVC okna s prezračevalnim sistemom AirMaticl

Strelovodi - pomemben del zaščite objektov
PosIcdlca globalnega segrevanja ozračja je tudi vse večje število nevihi. ki jih spremljajo udari sirel. ZaLo je paraeino razmišljali o ustrezni zabiti.
Prve strelovode so uporabili že davnega leta 1754. To so bili visoki kovinski drogovi ki so jih namestili ob objektih, pozneje pa se je spreminjala predvsem oblika strelovodov, njihovo delovanje pa je osiajalo bolj ali manj enako.
Udar strele v objekt lahko poškoduje električne aparate, lahko pa povzj'oêi tudi požar ali druge mehanske poškodbe. Strelovod uspelno varuje pred udarom strele, zalo strela varovanega objekta ne poškoduje, s tem pa nas strelovod obvaruje velike gmoinc škode.
Sodoben strelovod je sestavljen iz vodnikov, ki ne ijavijo. Vodniki so lahko aluminijasti, bakreni ali iz nerjavečega jekla. Ti materiali so dobri prevodniki, zaradi česar se ob udaru strele v strelovod vod-
nik segreje bistveno manj, možnost poškodbe stre lovo dne inštalacije pa je zjto mnogo manjša.
Priiijevanje vodnikov na streho ali zid je danes mnogo boljše in manj opazno, Pritrjevanje ne sme poškodovali kritine ali kako drugače zmanjševati njene funkcionalnosti, kar pomeni, da morajo biti nosilci prilagojeni posameznim vrstam kritine.
Prav lako mora biti ustrezno pritrjevanje vodnika na zid. Na trguje danes mogoče dobiti nosilce. ki so celo barvno usklajeni s fasado in /aio na njej nc izstopajo.
Ustrezna ozemljitev strelo-vodne inštalacije je zelo pomembna, saj omť^goOa, da se strela v zemlji porazdeli ćim manj škodljivo.
Sodobni strelovodi Imajo ozemljitev urejeno z neriavećim vodnikom, kar onemogoča njegovo propadanje zaradi rjavenja, Kjer je okolica objektov že urejena, je
moč ozemljitev izdelali tudi s po- uspešno varuje naše premoženje
močjo ozemljiivenih sond.
Takšna ozemljitev ne zahteva razkopavanja okolice, potrebna so le manjša zemeljska dela, okt> lica ostane skoraj nedotaknjena. Da strelovod pred udarom strele
in nenazadnje tudi naše življenje, pa mora bili kakovostno in strokovno nameščen in tudi preizkušen z meritvami.
KAKOVOST IN VARNOST STA NA PRVEM MESTU
DRAME
ZAŠČITITE SVOJ DOM PRED VLOMILCI
•PVC in ALU vhodna vrata •PVC in ALU okna, rolete •varnostni cilindrični vložki •sistemski način odpiranja en ključ odpira već vrat •izdeiava ključev • kodirani •tuš stene po naročUu •karnise za Vasa okna
m
ALIJM DRAME d.o.o. Costs Da ostrožno 2, Celje
Toi: 03 428 41 00 Fax: 03 428 41 03 E-mail: álum.drainc@€Ío).net
PRODAJALNA Gosposka ulica 23« Celje
PON-PET
od 6.00 do 13.00 od 14.00 do 17.00
SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE
OPREMA CENTER
Specializiran salon kuhinj svetovnega proizvajalca NewForm
' popolna prilagoditev vašim meram
-	novi modeli kuhinj
-	nakup brez posrednikov
-	25% tovarniškega popusta
-	brezplačni dostava in montaža
-	vsi stranski deli so iz vodoodpornih materialov
kuhinja Bllnw
KRANJ, Vodopivčeva 16, tel.: 04/236 47 70 MARIBOR. Partizanska 44, tel.: 02/250 16 73 (med poslovalnico MOBITEL in Novo KBM}
www.Lîîz-Karantania.si
JOKoSi
JAKA&H-o.o.
Mjewíšlíc naselje Kolesje S mOKoleuje
ELEKTRffTEHNIĆNATRGOVlNA ELEKTRO KRASOVEC,
Šlardrovtrg 20a, 3310Žalec,Tel.: 03/71028 26, Faks: 03/571 57 1?
NEOMEJENA ponudba ELEICTRO matenala in SVETIL
Veliki popust na opuščen prodajni program svetil 30-S0%

n /O
«
3
4
Obiščite nas ob uradnem odprtju prenovljene prodajalne 02.06.2006 Na ta dan vam priznamo 20 % popust za vse izdelke
VECIZDEIJCOVNA:
www.jaka-i.si
gorenje
Tako lepo. Tako ugodno!
• ob lîogotnctncm prvcn.stvu popast za TV elemente • ob nakupu nad 120.00U SIT brezplačua monray.a • do odprodaje z.alog akcijske cenc izvoznih programov
Industrijska prodajalna programa Pohištvo • Lesarska oesta 10 • 3331 Nazarje • Teh (03) 839 31 38 • www.gorenje.si
Več, kot si mislite!
s stanovanjskimi krediti si lahko privoščite nekaj večjega, le na pravem naslovu je potrebno pozvoniti. Ob polovičnih stroških odobritve, ugodni obrestni meri in odplači -ni dobi do 30 !et za mlajše od 45 et vam bomo namreč ponudili }recej več, kot ste pričakovali. V Drimeru novogradnje ali prenove 3a vam nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila v gotovini. Ponudba velja do 30, junija 2006. Pišite nam na stanovanje@si.bacai.com in se dogovorite za srečanje.
Banl^Vustria Creditanstalt
KAKO SI UREDITI SVOJ DOM
Z modro izbiro oken lahko privarčujemo veliko energije
Okna so ?omemhcn arliilek-lurni elenienu nc glede na namembnost siavbc. z modro odločitvijo o njihovi izbiri pa laliko ptv leg csictskcga videza privarčujemn se veliko energije.
V podjelju AJM. vodilnem shv venskem ponudniku siavbnega ptv hištvH (oken, vrai, zimskih vrlo v „0. so ludi klos prcdsiavili nekaj novosli. Odslej so gradileljem in prenoviteljem na voljo novi iz-del ki: energetsko učinkovita okna AJM X000 ir. inovativno okovje.
Nova okna odlikuje visoka stopnja cnenjetsVe učinkoviiosii (Uw je manjši od 0,95 W/ni2KJ, zato
so posebej primerna za graditelje nizkocnergijskih in pasivnih hiš 1er druge gospodarne in ekološko (ízavcsčcnc kupce. Zaradi ozkih, elegantno zaokroženih profilov ta okna prepuščajo veliko sveilobe in tako še polepšajo bivalni prostor, imajo trikratno zâsêlto: toploino. zvočno in protivlomno.
Zvočna in toplotna zaščita sta najpomembnejši lasinnsii vsakega okna. odvisni pa sta prcdv>em od ki)mpaklnosli pmfila, konstrukcije 1er izolacijskega stekla. Okna imajo standardno izolacijsko steklo (4-16 • 4) ali posebno izolacijsko steklo do skupne debeline 44 mm. D<>
dalno zaSčito zagolavljajo ludi kakovosten R5-niiIImetrski profil ter K-komorni podboji, krila in pre-čniki- Napredna konsirukciia pro nia omogoča vgradnjo najzahtevnejšega varn<^slnega okovja, od osnovnega (varnosina siopnja 1). pa vse do najzahtevnejšega (stopnja ÍV po DiN standardu), Zapirni elementi i)koyja so skriti v utoru okna in so viiačeni v ojačitev podboja.
posebna lehtiika lepljenja stekla -sleklo in krilo okna - sta lesno pt> vezana z lepilno smolo - zagotavlja optimalno stabilnost krila in enakomerno porazdelitev teže. s čimer se prepreči povešai\je krila. Dodatno
© urns (ÍKADX.IE
Cesta Sknonanatnlia 18
T6L-t)3/8985650
bifoimsclK
med deioviidli vsak dan od&do16.ure
; . P- ^r ■
Prodamo več enodružinskih liišv Gaberkali.
Grajene so po sistemu na Idjuč.
Vseljive takoj. Možnost ugodnili kreditov.
varnost zagotavljajo večprekaUii masivni proftJ (er podboj z jekleno ojačitvijo, ljudetn veliko pomenijo še številne druge lastnosti oken.
Želja vseh je. da je / okni preprosto rofawati. da jih je možjio kc^mbi-niniti, da imajo dolgo življenjsko dobo ter da materiali, iz katerih je okno izdelano, čim manj bremenijo oko^e. Okna AJM vse te zahteve odlično izpolnjujcio. I/delana so iz okolju prijazjiega in razgradljivega PVC?, ki je dobnï (xlporen na IJV žarke, ekstrudirana tesnila so zelo dobro odporna na elastičnost in oki)\je na korozivnosi, /aradi napredne tehnokîgije ter krila brez je-klete ojačitve je naknadna menjava stekla izjemno preprosta. Okna je možno sestaviti po želji, saj so različni proftli popolnoma združljivi.
Bistveni elemetii dobrega okna je Uidi okovje, s pomočjo katerega oktio odpiramo, zapiramo. Z razvoj? m tehnologije se spreminjajo tudi Tunkcije okovja. Včasih smo lahko kljuko naslavljali samo navzdol in navzgor in okno odpirali v nagib ali v celoti.
Kakorkoli ixiprto okno pa vedno predstavlja tveganje, da bo kdo vlomil v prostor. Ta dilema je daties odveč» kajli vAJM so v okna začeli vgrajevali tudi okoyie. s katerim lahko hkrati zračile in se zjaščitiie pn^ti vlomu (autopilot Comfort iz sisiema Winkhaus). Pri lem načinu odpiranja se okno preprosto odmakne od podboja le za 6 milimetrov, kar zadostuje za udoben in zdrav pretok zraka ter hkrati one-nujgoča, da bi vlomilci zaradi lako odprtega okna vslt>pili v prostor.
KAMNOSEŠTVO KOZtIAK
Podgoije 29 (pri pol(opališču), tel.: 041 / 83 5 961
Izdelava vseh vrst marmornih in granitnih polic, stopnic, tlakov...

POUUCiîlFKAtf.
GonnjB
3327 Šmartno ob Peki U 03586 6065 Fu:(!3 8915180
£maih t«tflfl8ki.íalBllúJQlalL@8ÍDlnet ftTtc: www.gtřBsnifcMobksi
55 LETNA TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST.
» Betonska strelna kritina POLAK je iztlelane po najsodobnejil švedski tehnologiji » Prei2kul9na je v dcstremnih skandinavsldh razmerah »Motnost izbire 7 barv » Izdelujemo vse dodatne al srn ante M» Lasten prevoz z rBzkl&tfenjBm
Do 30.6.2006 gbtPvinalU popu«t na fttrtinikft POLAK.
Iidelujemo tudi vse vf«te betonskih in opalnih zidakov tor dimnike.
PVC in RLU OKNA, VRATA
-zimski vrtovi
*	vetrolovi
-	predeine in panoramske -zastekiitev balkonov in
-	rolete, žaluzije, SBflčlia
-	okenske police »VVenalit«
•	garažna vrata Horman
RAJMAX lB.o., Kfi^t« 63/a, 326Q KO^E W E-oill: iifD^nJnai.si Tel.: 03/ eo 90 495,9SM: 04t/ 606 495, hXi 03/ 000 14 91, WWW.njUZ.sl




Stanovanjsld
kreďrt NLB.
2a već prostora
miiaoblB*
Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoci stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje.
Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam In potrebam.
Vabimo vas. da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB In skupaj z nažim strokovnjakom Izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal Ob^rnejle informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu www.nlb.sl ter na brezplačni številki 080 15 8S.
9
ljubljanska banka
Mom i^uA^ansi« teflia dd^ iMQarw Podružnica Sa^njsko-iaieškd

Zamenjava azbestne kritine
Na podlagi siatlsiicnih podatkov jc v Sloveniji še vedno kar precej objektov, ki so kriti j; sircšno krilino iz azbestnih vlaken. Tudi na našem območju je lako. Ker je la kriiina lahko zdravju škodljiva, z leti pa tudi vse manj obstojna, verjetno že razmišljate o njeni /amcrvavi.
Kako sanirati takšno streho?
A/besi je skupno ime /a vrsto naravnih mineralnih vlaken. Odporen je na kislino, lu/ila in visofo) temperaturo, /aradi omenjenih lastnosti, so ga v preteklosti v veliki meri uporabljali v industriji in gradbeništvu. Pri izdelavi stresnih plošč so ga primešali cemcmu, kar mu je dalo pri relativno majhni debelini dokaj veliko trdnost. Tako vezan a/bost se iz izdelkov ne sprošča, razen če izdelek ni poškodovan. dotrajan ali se ga obdeluje (žaiia, vria, reže, baisi). Az-besi ima vlaknato ztrradbo. Vlakna se /elo rada lomijo v vzdolžni smeri, pri čemer nastajajo tanjša, i^lam podobna vlakna. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo in so brez vonja, jih lahko vdihavamo, ne da bi vedeli. Pri vdihava-
nju lahko pridejo vlakna globoko v pljuča in povzročijo bolezni, kot so azbestoza in pljučni rak.
Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine tudi 40 let. i^ivijenjska doba takšne kritine je od 30 do 40 let. Slovenija je îeta 1996 (Ur. 1. RS St. 567/1996) uvedla prepoved in promet z a/bestnimi Izdelki in s tem hkrati tudi zagotovila sredstva za prestrukturiranje azbestne proii^odnje v neazbestno. Dnvo-Ijena je le uporaba azbestnih izdelkov, ki so hili na dan 2S. 6. 2001 že v uporabi. Do kdaj morajo bili izdelki odstranjeni, slo venska zakonodaja ne določa.
Kako pristopimo k sanaciji takšnega ostrešja?
Da se prepreči ozJroma zmanjša emisijo azi^estnih vlaken v okolje, so predpisana obv\;zna ravnanja pri rekonstrukciji ali vzdrževanju lakih ostrešij (Ur. 1. RS i\. 72/01 in 41/04). Ta tudi pravi, da lahko dela manjšega obsega (površina ostrešja do 1000 m) opravljamo brez dovoljenja za odstranitev azbesta (6. člen pravilnika).
Preden se prične odstranjevanje azbestno cementnih plošč, se mora plošče pred delom z njimi ali pred premikanjem zmočiti. Močenje se izvaja z razprševanjem ali škropljenjem s prêilci z nizkim pritiskom. Plošče se mora pri odstranjevanju dvigovati in ne izpuliti ali lomiti. Kavljc. žeblje ali vijake. s katerimi so plošče pritrjene, se mora odstraniti tako, da plošč pri tem ne poškodujemo. Prav tako pri demontáži plošč ne smemo rezati, vrtali ali brusiti. Ce ploi^č ne moremo odstraniti brez uporabe orodja, je pomembno, da se uporablja izključno ročna orodja ali mehanične pripomočke z vgrajenimi IIIvPA filtri.
Plošče ne mečemo s strehe, na tla jih spusčamo s primiirnim dvigalom. Plošče se na tleh ponovno omoči ter nato zloži v skladovnico na leseno paleto» ki jo nato nepropustno ovijemo s polietilensko Folijo.
Deponiranje odpadne stresne kritine
Ustrezno demontirano in za transport pripravljeno odpadno stresno kritino moramo tudi trajno, ustrezno deponirali na za

informicijens telefon:
03/ 70 37 130.03/70 37 131 £*fnfiil: info<^arantsi. spletna stran: www.garantsi
GARMT d.il. Polzela, industrijska prodajalna, delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. * 18, ure, sob od 8. -12. ure

m
•	diskontna prodaja pohištva
•	prodaja izvoznih in opuščenih programov do '50 X do razprodaja zalog
•	hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SfT oz. 1.251,88 EUR
•	NOVO-KUHINJA DANA-vrhunska kuhinja po ugodnih cenah
•	in se mnogo ugodnosti, ki jih ne smete zamuditi
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinsMh sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM
10 namenjenih odlagališčih nevarnih odpadkov. V Sloveniji imamo 5 zbiralcev gradbenih odpadkov, ki imajo dtwoljenje za zbiranje az-hestnocementnih odpadkov, In 18 zbiralcev, ki im^o izdana okolje-varstvena dovoljenja za odJaganje tovrstnih odpadkw, Pomembno pri sami oddaji je. da si pridobimo evidenčni list o ravnanju z odpadki, kar je dokazilo o oddaji azbestnih odpadkov zbiralcu.
Kakšno odpiranje vrat omare izbrati?
•	Omare s kotom odpiranja
izkažejo najbolje tedaj, ko je prostor najpomembnejši.
•	Preklopna vrata si omislite tsdaj. ko teh tezâv nimate in vam je pomembnejši eleganten videz.
•	Lahko izberete drsna vrata, vendar ta običajno predstavijap viSji cenovni razred in sčasoma, ce niso res vrhunsko izdelana, tudi težave pri odpiranju.
- Omare s klasičnim odpiranjem so najcenejše.
> Stanovanjski krediti SKB banke.

Jï'/

Stanovanjski krediti za vaš žep.
Posebna ponudba: do 15. junija 2006 za tretjino nižji stroški odobritve pri kreditu nad IO mio SIT.
Za vež informacij vas vabimo, da se oglasite v najbližji posiovalnici SKB banl<e.
Poslovalnica
naslov
tekfon
Nakup,grâdnja ali prenova nepremičnine je pomembna življenjska odločitev In velik finančni zalogaj, V SKB banki smo vam pripravili ponudbo stanovanjskih kreditov za vaš žep: za različne namene, v tolarjih in evrih, po ugodni obrestni meri in kreditnih pogojih.
•	Odplačilna doba tudi do 2S lec; za kredit, zavarovan prek zavarovalnice, do 15 let.
•	Kreditiramo do 100 % vrednosti investicije.
•	Možnost 100 % gotovinskega izplačila v primeru zavarovanja s hipoteko.
•	Družinski kredit - za isto nepremičnino lahko najame kredit več ožjih družinskih članov.
•	Novost: najugodnejši stanovanjski devizni kredit v evrih že danes!
Posebna ponudba do I 5. junija 2006: za tretjino nižji stroški odobritve pH najemu kredita nad IO milijonov tolarjev.
SKB svetovalno stičišče za vaše idealno bivališče * bančni, pravni In prostorski nasvet na enem mestu
V SKB banki vam ne ponujamo le ugodnih kreditov,ampak vam v sodelovanju z nepremičninsko družbo Metropola in podjetjem za prostorsko planiranje Urbi tudi svetujemo In pomagamo na pot« do vašega idealnega bivališča.
Mozirje Velenje
Slovenj Gradec
Na trgu [9 Pre 1er nova 22 Francetova 7
Svetujemo v sodelovanju z:
wwwjld>.j|
MTTKOPOLA
03 839 12 so 03 898 60 70 02 885 07 74
Z«len I telefon 060 15 15
SKB BANKA D.D.
SOCIETE GENEAAl-E GROUP
Izbor barv v stanovanju
Izbira usircznih barv v sianovanju nam goiovo močno polepša bivanje in iia naredi prija/nojsuga, Cc sledimo mislim naseda /nanejia siro-kovnjaka za barve prof. dr. Aniona Trstenjaka, ki v svoji ncprecenliivi knjigi Ćlovek in barve v poglavju Območja barvne klime govori o lo-plo-hladnih učinkih barv v sianovanjih, nam je v$e bolj ra/umljivt).
"Kjer jc i!0lja po svellobi in toplini moćna, naj bi bile sobe res ludi «veile in v loplib barvah. Ni golo naključje, da pri nas prevladujejo v sianovanjib rjave, oranžne in rumene barve» medtem ko dajejo na V/bodu /a vse obloge na podu in stenah prednost hladnim, pretesno modrim barvam. Kjer jc želja po iiladu. se pač obdajamo s hladno barvno klimo,"
Svetloba in barve v kuhinji
Svetloba v kuhinji je, kot verjetno veste, i/redno pomembna tako pri pripravi hrane kot tudi pri u/ivanju le-ie, saj drugače ne moreie vedeti, v kakšnem "stanju" bo hrana pri$la na mi/o in kako pripravljeno hrano pravzaprav uživate. Zato morate temu vprašanju /e pri načnovanju kuhinje in jedilnice namenili pt^scbno pozornost. Najbolje, da vam pri lem svetuje strokovnjak, ki bo upošteval tudi vaše navade in želje ter svetlobo prilagodil še barvi pohištva in sten.
Naj vas ob leni spomnimo, da topli odicnki kuhinje delujejo pozitivno na apeiii. To je doka^'ano dejstvo.
CEUJE
^^VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d.
Uva42.3001 C£UE.p.p.323 frčali' inřoOvoocelle.si
Telefon- 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 86 3S0 I CVE VELENJE tdl.: 03/ 897 64 44
•VZDRŽEVANJE CEST ■IZ6RADNJACEST
•	UREJANJE IN IZGRAOHIA HIŠNIH PRIKIJUfiKOV TER DVORIŠČ
■IZDEIAVA PODPORNIH ZIDOV •IZDEUVAKANAUZACIJ •ASFALTIRANJE POVRŠIN
•	POSTAVITEV PROMrNE SIGHAUZACUE ■ ZBIRANJE IN PREDEUVA INERTNIH
GRADBENIH ODPADKOV
1. junija 2006
»«Hias
KAKO SI UREDITI SVOJ DOM
25

ZAKAJ LES, ZAKAJ PVC?
OKNA JUTRIŠNJEGA DNE SO "JELOVŠKA":
Tako lesena kot PVC okna Jelovica u$tre2ajo najvišjim standardom. Vgrajeni materiali kot konCni izdeiki so izdelani v skladu z najnovejšimi tehničnimi spoznanji in zagotavljajo neoporečno funkcionalnost ob upoštevanju individualnih potreb in želja naših kupcev.
Zakaj lesena okna?
Sodobna lesena okna se da enostavno negovati in s tem pridobiti na njihovi trajnosti, lahko jih čez čas pobarvamo drugače in tako spremenijo podobo hiše. Izgledajo boljše in lepše. Varčujejo dragoceno energijo in s tem tudi okolje. Les pomaga tudi pri zmanjševanju učinka globalnega segrevanja saj je v njem shranjenega veliko ogljika.
Ko gre za prenovo spomeniško zaščitenih objektov, edina tahko izpolnjujejo zahtevna merila za prenovo. Proizvodnje lesenih oken se ne da avtomatizirati, zato ohranjajo dragocena delovna mesta. Vsako leseno okno je unikat!
Zakaj pvc okna?
PVC okna Jelovica JELOPLAST so izdelana iz SCHUCO profilov iz umetnih mas (visoko žilav PVC), ki izpoljnjujejo najvišje standarde (DIN; RAL). Profili imajo 5 letno garancijo na kemično in barvno obstojnost.
Prednosti PVC oken so poleg relativno nizkih stroškov vzdrževanja tudi primernost vgradnje v vlažne prostore.
ZAKAJ FURNIR, ZAKAJ DEKOR?
FURNIRANA NOTRANJA VRATA
ii Furnirana vrata so izdelek, kjer je osnovna surovina les - topel, močan in naraven material.
ii Furnirje kakovosten, naraven material prijazen do človeka in okolja.
Furnirana vrata izdelujemo v široki paleti furnirjev, zato jih lahko dobro kombiniramo z ostalim pohištvom v prostoru.
ii Furnirana vrata (hrast, bukev, javor) in bela vrata lahko dopolnimo z mehkimi linijami oz. z zaokroženim soft robom.
DEKOR NOTRANJA VRATA
ii Predstavljajo imitacijo furnirja naneseno na foliji
ii Ista folija na podboju in krilu
ii Vsa vrata so barvno in teksturno usklajena
O Vrata so dostopna širokemu številu potrošnikov
Na dekor podboj lahko nasadimo tudi furnirano vratno krilo
JELOVICA"
Kidričeva 58.4220 Škofja loka
tel.: 04/511 30 00. fax: 04/513 42 61. Irtogjefovlca.si
Trgovina ŠKOFJA LOKA. tel.: 04/5113418.511 33 71
e-mall: trgovi na, skof jâ. toká @|dlovica sf
I
Prodajna mesta:
CELJE. Mariborska 91. tel.: 03/541 30 60. MARIBOR. Črtomirova 9. tel.: 02/420 27 31, PREVALJE, Ma produ 58, tel.: 02/822 01 75

Za vas smo si ogledali
Le komu danes ne primanja kuje časa? Družina, služba, obveznosti... Vse to zahteva veliko pozornosti in energije, zato se vsak od nas trudi, da se doma počuti kar se da dobro. Oprema stanovanja po lastnem okusu vsekakor sodi v ta okvir, zato ni čudno, da se tej aktivnosti posveča toliko pozornosti.
Odločili smo se. da si ogledamo ponudbo salonov pohištva v bližnji okolici in se seznanimo z ugodnostmi, ki
ji nudijo. Pot nas je zanesla v Celje, natančneje v salon pohištva Maros v Celeiaparku. Bili smo večkrat pozitivno presenečeni. Najprej smo brezplačno parkirali v garažni hiši, pri čemer nismo imeli nobenih težav z iskanjem parkirnega prostora. Potem nas je presenetila urejenost in velikost salona, ki Je res prava paša za oči. Kot da bi prišli v Milano in ne v Celje. Ogled salona zato svetujemo tudi tistim, ki ne nameravajo
tralno kromirano nogo in mizne ploičo 3 premerom 120 cm je dostopna v Aculičnih vrstah furniria ali v lakirani beli barvi. Stoli "Goa" i no9ami v kromu ali satiniranem jeklu« prevleka na voljo v tkanini aU usnjtt.
ničesar kupiti, a si radi sprostijo oči ob pogledu na lepe stvari.
Z navdušenjem smo ugotovili, da se tam. na enem samem mestu nahaja celovit izbor stanovanjske opreme -od kuhinj, jedilnic, dnevnih in otroških sob, spalnic, pa vse do domače pisarne in raznih dodatkov za dom. V omenjenem salonu imajo pestro ponudbo visoko kakovostnega, tako modernega kot tudi klasičnega pohištva domačih (Iles, AIples) in tujih, pretežno italijanskih proizvajalcev. Najbolj znan med njimi je prav gotovo Natuzzi - vodilni svetovni proizvajalec usnjenih sedežnih garnitur in največji italijanski proizvajalec pohištva, ki slovenske
Dnevna soba Mercury
Prografn Thama ^Bža ctaganco, enostavnost in geometrijo. S svojo subtilnot^o ^cxblianib ffnij in t9ro volumnov laliko uCbjb koçar kofl.
kupce razvaja že več kot osem let. V njihovi ponudbi so tudi jedilnice Calligaris, vodilnega evropskega prodajalca miz, stolov in dodatkov za dom. kakor tudi pohištvo za dnevno sobo ali spalnico znamke Mercury.
Vedno več salonov se poleg celovitega izbora izdelkov odloča tudi za celovito ponudbo storitev, Tako je tudi v Marosu. kjer pohištvo brezplačno dostavijo na dom in ga tudi sestavijo. Pri izbiri pohištva nam je na pomoč priskočil eden od prijaznih sve-
kateri saloni dajejo tudi brezobrestne kredite, med drugim tudi v Marosu, kjer ponujajo možnost kreditnega plačila na 12 obrokov, in to brez obresti. Kredit odobrijo na licu mesta, tako da kupcu ni potrebno izgubljati časa po bankah z urejanjem papi-rologije.
Sodobni saloni pohištva se dejansko vedno bolj prilagajajo zahtevam in žeijam potrošnika. Eden takih je zagotovo tudi salon pohištva Maros. kjer že več kot 15 let s skrbno izbiro pohištva sku-
'ostaija hiexo varia v Amnem hrastu, garderobna omara Luxor, rdaća lakirana.
lalcŤraníh in kovinskih Qovriin.
tovalcev, ki nam je pohištvo bolj podrobno predstavil. Njihovo znanje in ideje velja izkoristiti, jih vprašati za nasvet ali pa za izris načrta, saj vse to naredijo zastonj in brez obveze.
Opremljanje stanovanja predstavlja, kot vsi vemo. večji finančni zalogaj. Večina salonov kupcem tukaj gre na roko, saj omogočajo plačevanje na obroke. Ne-
šajo slediti željam in potrebam svojih kupcev in jim tako omogočiti čim bolj prijetno bivanje v domu. Obiščite jih tudi vi in se prepričajte.
Maros Celje
Aškerčeva 14, Celeiapark T: (03) 49 18 270 E: ce@maros.si W: maros.si

KAKO SI UREDITI SVOJ DOM
Kako izračunati stroške gradnje?
Siroske gr«dnjc sianovanjske hiše ali stanovanja jc /.do ležko nalančno ocenili. Načeloma se sevcUa da določiti predračunsko vrednost gradnje (projekta nlskt predračun, oz. še bolje, i/cvajalčcv predračun), vendar oba praviloma odstopata od dejanske cene gradnje.
Vzrokov /a bodisi majhne ali velike razlike v končnih vrednostih jc lahko veliko, tj. od napak v projekini dokumentaciji pa vse do posebnih želja invesiiiorjcv in dolžine trajanja gradJije (ne/.anc' marljiv je tudi vpliv inflacije» pa naj bo se lako majhna).
Toda približen napotek vam jc lahko naslednji izračun, ki v procentih pokaze, koliko sredsiev boste poirebtwali za posamezna dela.
zemsljska dela temelji stene (zidovi) stropovi stopnice
strešna konstrukcija streha-kritina žlebovi
19% 3,0% 22.0% 10,0% 2.6% 3.0% 3.2% 1.2%
skupaj do III. gradbene faze 46,9 %
notran)} omet	6.0 %
zunanji omet-fasada	3.0%
vrata	5.0 %
ûknâ	5.0%
tlaki	10.0%
zasteklitev	1.5 %
pleskarska dela	6.0 %
elektrika in sanitarna dela	5,0 %
ogrevalni sistem	6.0 % oprema kuhinje in kopalnice 5.6%
skupaj
100%

d.o.o.| Praprotnikovm 35 3330 MOZIRJE ULi 03/ S39 03 60 rut 03/639 03 61 Eifl1«ll! 99G2000@9ioiM9t
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
Delovni cas: vsak delovnik od 7h - 17h, sobota od 7h-12h
ijaln^grevanje Sspjohtógilke zâlBIBmàso -~^larno ogrevanje Instalacije za ogrevanje In vodovod
Ptfčllo m 00 6brolfov * wm kredlll tfo 30ao00 SIT * Dostra m dom
Kakšne ploščice Izbrati?
Včasih je bila izbira plošiic eno slavna, so lipovci ponujali Ic malo ra/ličnih kakovosti in vzorcev ploscic. Danes pa ni lako in nîarsikoga lahko zapeljejo prijetni vzorci in ugodne cene, ob lein pa premalo razmišlja o tem. kje bodo ploscicc položene in kak-
šno kakovost zalo poirebuje.
Pa poglejmo najosnovnejšo delitev.
Razred O
LoSiene ploščice lega razreda niso priporočljivo za lalne obloge.
lesnina
Razred 1
Ploščice so primerne (la, po katerih hodimo i mehkimi pod-plali ali bosih nog in kjer ni uma-/anije (kopalnice in spalnice, brez neposrednega dosiopa od zunaj).
Razred 2
Ploščice so primerne za tla, po katerih hodimo z mehkimi ali normalnimi podpial i in samo običajno pride do manjše količine umazanije, ki lahko povzroči ra-zenje ploščic (za bivalne pro store, niso pa primerne za kuhinje, hodnike ali b<3lj obremenjene p rosi ore).
Razred 3
Ploščice so primerne za tla, po kaierih hodimo z normalno obutvijo in kjer je lahko pog<isio prisotna ludi manjša količina uma-
zanije, kj lahko povzroči razenje ploščic (kuhinje, hodniki, prehodi. balkoni, lu^.e in lerase).
Razred 4
Ploščice so primerne za lia, na kaierih je redna pohodna obremenitev in je prisotna tudi umazanija, ki lahko povzroči razenje ploščic. Razmere so težje kol v razredu 3 (na primer vhodi, javne kuhinje, hoteli, ra/stavne in pro daj ne dvorane).
Razred 5
Ploščico so primerne za tla s stalno veliko pohodno obremenitvijo in umazanijo, lorej v najslabših razmerah, za kar so keramične ploščice lahko primerne (javna področja, kot so nakufHv valni centri, letališke in hotelske avle. javne pešpoti).
Ta razvrstitev se uporablja kot okvirno vodilo pri izbiri vrste plo sčic-

Gradnja montažne hiše je hitra
Trg montažnih hiš postaja vedno bolj živahen. V Sloveniji se leino proda do 200 montažnih hiš. Povprečna cenamlmonlažne hiše je med 600 in 800 evrov. Cena vključuje le monta:bii del, prevoz in postavitev. V to je potrebno všieii še spodnji, zidani dcL Cena se tudi spremeni (poviša), če kupec želi spremeniti tipski načrt.
Čas gradnje je krajši kot pri klasični gradnji. Pomembno je le. da je pravilno zgrajen zidani del. V montažno hišo seje mogoče vselili v ireh mesecih. S lene so tanj še kol pri zidani hiši, kar pomeni, da imamo na voljo več prostora.
Sodobne moniažne hiše zdržijo vsaj 50 lei, pa tudi precej več. /anje se večinoma odločajo mlajši in premo?.ncjši ljudje. Prihranek pri nu^ntaziîi gradnji v primerjavi s klasično pa ni velik. Večinoma se giblje med 5 in 10
Spaličnlm meéalnikom mixxo lahko delate k|erkolt. TudJ tam. kjer nr vtičnice-bnz najRianjift zir^gljivoiu. Ltiti-^onske Datente jdgûtav^ajo ICO % do 2adnj9 s^unde ifi so po kr^tkern polnjenju zop«( popoinomqprïpr'âvfjenB.
BOSCH
Invented for life
sam
Dtopclom
skupina
UŽIVAJTE V NOVI KOPALNICI

Velika ponudba:
•	keramičnih ploščic
•	kopalniške opreme
•	kopalniških dodatkov
•	armatur
•	talnih in stenskih oblog
•	granitogres
•	RAČUNALNIŠKI IZRIS KOPALNIC
I?
¥rww.sam.sl
SAM d.o.o. Domžale. Preserska cesta Zg. Jarie, 1235 Radomlje PC LATKOVA VAS
Latkova vas 84,3312 Prebold, te}.: 03/703 27 00

ČETRTEK, 1. Junija
PETEK, 2. junija
SOBOTA, 3. Junija
NEDEUA, 4. junija
PONEDEUEK, 5. junija
TOREK, 6. junija
SLOVENIJA 1
Q6.2Û Mm
06^n i)ánm
n/.Dn PoruĎla
OZ.Ob Dohro miro
ne.QR Pmjùla
n8.Qb Dobro imro
09.00 ÍMIa
G9.0& PndkUorii
119.40 ^eindkn sijpercâ. nsanka
09.50 Snobs. 2]/?6
1QJ6 M^rin»iU(inH rjb;orjH
11.10 \77m
lUb Onii2|e
13.00 Poroi'ak Sporu vTBfiiB 1370 l\qovari
m te
10Ô	OdpHii pBsniki
Ib.On	Poročala. proHIDI
IS.Ob	Mo&lovi
15.40	Tnjc€yMi.'iwinJV?6
15.bC	îfacayMiJ)fian.12/26
16-00	HiSa Hkspamncniov:
vriavkuioi|i|a. pou^i)» nan.
16.70	tnHjsiaSÔb
17.00	Novii;e, ipori.vrenifi
1/36	Slâleia nilarirjsti
Duhovni I imp
16.40	Lanna/^^rliua.nsaiika
19.00	Dncvnili.vTdme. ^on 20.00 bdnik
71.00	PrvKfiilnigi
7170	Cbinirian 27.00 Cklmevj. Spori vtb;!IB
77,^	Kitji^H iiK^ns! bnria
73.10	CIsshfini vfiôûf 00.7B Siafeia niladtsu
01.10	Dnevnik, vn^nIR. ipcri
07.10	InInM
SLOVENIJA 2
06,30 InloM 09.00 Zat)Hvii( infokanal 11:30 Oiio^ki Itifokanal 09.00 /abmi infokanal M.70 Pnsliiliniino ušfiH 14.50 Kvi^ naiionai ofonraplitc maiDr. I/l
1S^ b L eonsnlova sanjska stioia. 7/7 16.26 ProdsveiuvnimprvensivtfTiv
noguneiu 1/.7Î3 tAnsm 17.55 Iyiurn9ga/iii 16.25 Siuteka igj30 Iřhransc. 10/1? 20.00 DPvkošarki.3.iskmalínala
kon^mcB, prenos 7155 KdoiíifiionlWiinrJySswclI?,
aog. dra m (I 73.50 Angnlnia^iâvania, amcr. film 01.05 iuujraiîi3.8/15 01.25 Dnevnik ?ar^ejske IV 01.50 InloM
SLOVENIJA 1
06.^0 (Jdinevi
07.00	Pomeil.1
07.05	Dobrrjiuiio
08.00 IWla
0R.05 Dobro luim
09.00 Pomûla
09.05 IracavMcbean, 11/26
08.tb	(fscey Mcbeaii. 17/76
09j^5 IJddaia/aoifokc
09.40 Fnaisia^ofa
10.15	G»nerđi;ije/nantsii. dokiiin.
oddřiis
10.10	/ vami
11.30	RDieniviliv|ini.5/9
12.70	Osnurian
13.00	iVjrofils. Spori vruma
13J?n	TafCs
15.00	Poroûla. p^nniRi
15,05	Moulovi
15,40	2aíiicwk.9/13
16.05	I/popolne torbu
16.75	takivrij;Skai]!CB.??/76
l/.OO	Novice.vTBpnfi. Sport
17.^	Zl8loi:anw.1/3
16.30	/rebanjc deu^ijice
18.40	MetMkLjliiic, nsanka
16.45	Zakaj?, nSiinka
19.00	Dnevnik, wnma. Spori 70.00 PnJo2fJvco7Nai3li|0
21.70	(iinsuka 27.00 Odiimvi Jprsri vreiiiB 27.50 Polno^iHkliii 00.05 /l8(0i:anKV.1/3
01.00	DnGvnik, vTprm.špori
01.55	Pn.ioJnvco/Naislifn
03.15	Inínkanaí
SLOVENIJA 2
0630 IniQkaiial 09.00 /absvnt lolokanal 11.35 Oh;rir{a (iiiha 17.05 Duhnvnniinp 17.70 2anrlari2S«niTr(4Hj;3,lranc. film
13.55 Štafeta rnla dus (I 14.40 knigrasflinulanja.
15.10 Kn§arka riba. posnsinka 16.15 PredSPvnoyfjrrmJij 17.40 Zda]!. oddRia 2a razgibano
^ivlienie 18,10 MosiDvi
18.45 CešniKspoknpflliSia.7/7 70.00 Nogui)ietni taÚBl v Banu.
dûkiini. oridaj» 2135 Alpe Donava Jaitan 27.05 Ctiy folk. 7/1? 7735 Straf) prtfd sirslisnjem, film
00.70	TanyK(.§pani)kjlrlin
01.bb	Dnevnikzamotska IV 07i0 liifokanal
pop I pop
06.50 24 ur. pnimvilev
07.50	RiiJ;r|.3kR
08.30	Vihar ljijbp;ni. nad. 09.y0 i^Misodtj.nad. 10.75 Ivprndaja
10.55	Ob SVILI. nad.
11.50	Barva greha. nRJ.
17.45	Uf\ kraju zločina, iian.
13.40	Ivprodaja
11.10	Riitl^k»
Ib.Ob	Barvagrsha.nad.
16.00	Obi>vitiJ.nad.
16.bb	Pol usod«, nad.
1/.55	74 lir
18J)0	Vibarfjubmnid.
igiJO	74 ur
70.00	Trfifita
21.45	Na kraitj/ločina. Dan. 77.40 Po/ar.ijramevanjškaUnkuni. oddaja
73.40 PovsoMi fiksnno. tinkiim.
oddaia 00,45 Pnialelji. nan.
01.15	24 ur.ponuviisv
02.15	No^im panorama
08.45 24 ur
07.45 Viharl|ubm nad 08.40 Poiiisodtnad. 0935 Ivprodaia 10.05 Obsvicu.nal 11,00 Barva greha, nad 11.55 Irpnia 13.10 Ivprodaia 14.10 Rickilake 15.05 Barva gn^ha. nari. 16.00 (JbsviLi>,riaii. 16.55 Pol iisnda. nad. 17.55 74 ur vrom« 18,00 Vihflfj|ubB/ni.nad 19.00 74 ur 7ĐD0 WamialipiBlf 70.45 Crni lasueb. smer. film
73.10 Pod lupa pravice, naii. 00.05 hn\i(j \2 Rrs^^lijs. ain^r. lilni 07.70 74 ur.pijnnviiBV 03.20 Noâm panorama
©
©
09.00 Dobro jutro, inlormauvno
razvedrilna nddaia 10.00 Vabimo k n^lsdii 10.05 P(q) corn, (jlasbcna'vidaia, nnoviu^. gosl^ii: Nu^ka braSeck 10.55 Najspoidneva 11.00 DtlBřRVfiCiaCQSPUD PRÍDSrONIK. gosc dr, JANEZ DFINUVStK, prRitsednik Republike Slovenije 11.00 VidBosirani. rrhvGSlila 18D0 Regionalne notfirj 16JIb Rokomet posnetek (ekilie
Cioren^e Velenje. Trimo IrBhn|3 1930 Najspoirlneva 1935 \^rlBOSirani. obvi>stila 19.Bb Vabimo k rjglttdu 70.00 Klepetnčtkvadrat:JuroKoSir 70.55 Regionalne nnvicfl 21,00 VhannQni|unam,kninUiskH oddaja
71.30 Najvi^a.knniakinaorldaja/
iMrodiin/abavnn glasbo 72,45 l/odda]BOobtO)uiro, iiiloniiBUvriti rsnedrilird oddaja 23,35 VdbimokosiBdu 73.40 Najspoulnpva 73.45 Vidiffiinni. obvestila
10.00 10.05
11.70 11.25
11.00 17:55 18.00
18.40 18.15
13.70 1975 1<J.55 20.00
20.55 71.00
7130
77.10
73.00 73.05 23.10
Dobro juiro. intor^iaiivnu ra/vednliiB oddaja Vabimo k ogledu Naj vi?a. oddata i jiaroitiQ?abavno ^l^bo Na] spol dntiva Rdkiimet. poi^nsii^ (ekrnu Goror^oVolBr^srírnnolrabnie Vrdeostrsni, obvesula Vabimo k ogledu Miš ma§. oiroSka udrlsja. 3. IV mre^a
Regionalni! nevíře Rad igram nogomet ntroSka Šporiha oddaja Na) spoi dnova Viriensirani. rjbvesiila Vabimo k nginrij Ra/vojnevi/ije kabelskih operater] (!v. sveinvalna oddaja UPU ielemach RegionaliiB novme Ra7glr!dovânja. dokiini entama oddR|a.3.1VmrB/a Jtis^n/ivljenia, ponoviUiv odd9|e^3 tre^i^ življenjsko odbnbis
l7 uddHje Dobmjmrn. iiilormativtio ramdnina oddaiB
Vabimo k ogledu Naj sprji diitfva Videostrani, obvesiila
SLOVENUA 1
06.70	Ktiliura
06.30	Udmsvi
0;.0I1	/giidbBi/éknljki;
07.35	Oddaja/a otroke
06.00	Pod klubte
08.36Kvr/ national geugraphic juuior.
09.70	Pngnite na Misisipijii. ns. !i1m
10.45	PolnoCoiklub
17.00	lediitk
13.00	PorD^^ild. Spoil vrenift
13.10	Prvfindnigi
13.30	SloviUKivlialiji
14.00	KomisarRH. 13/15
I4.5G	PBterinPsua.sluvBnskililrn
Ib.in	Oddaja;a mlade
16.05	Uiiiko. najholiša ^abavB/a
urfiim gfavd
17,00	Pi)rD£il3,^rjfL vreme
17.15	U2arc
17.75	So^lija, ivfVlaribnr
16.10	Pnliaja Nodi. nsanka
19.00	Dnevnik.vreme.šport
70.00	Sa;godi,4.epi;oda 7035 Če^planke: Nemčija
77.00	Porafiili, SpnfLvrEiiiB
22.30	Noenai;mûna.?/3 73.70 Cv3. slovenski lilni
00.40	Dimvnik. vreme, ipnrt
01.20	Ca/planete: Nemčija 07.35 inffikanal
SLOVENUA 2
06.30	[nfokanal
09.00	Zabavnilntokansl
lt.bO	Sko;i^as
17.00	Ciiyfolk
1730	/daj! Oddata/a ra/gibano Ovijanje
\m	Vt
15.00	Pr^dSPviiogtjmaiu
16.00	Kvalif./aEPvmkometul?).
[iolganja SInvenita. prenos
17.55	liga Siril obli v nogometu
70.00	Pristaniški bratje. Iin^i lilm
71.40	Uâl0ljlouisMeissnnnier.?/C
77.40	SobornsnoÊ 23.35 Djievnikřamcfskeiv
00.00	Infokanal
pop
0730	Tv prodaja
08.00	Naš mall svi>i
06.10	Pakr], ns.serija 08.35 Grata Knaieiilcns.stinja 08.4b Dnà^ki. ns. senia 08.55 SlonřekBflríamin.r!s.sBnja 09.25 Jaka na Luni. ns. serija 09.3f) NinjH^ielve.ns.seriid
10.00	L(rg;>ndaoI(iaiiiku, ns.filni
11.75	Raketaportko;nlŒm.
ponrtvitsv
1270	fWi5ief;e 73 vedno. nan.
13.15	Na^ sodnica, nan.
14J]S	Providence, nan.
14.bB	Mogočna nariiva.dokum. nddaia
16.00	Oeu iipo^najmsveldakifrn.
ndddia
17.05	24iir,vrcmR
17.10	Milijnnra/loguv/asmeh.
amer, film
19.00	71 ur
70.00	V^srm ali pusli 20.45 Pl|iimmjnstisnj.amer.lilm 7735 Palkanlnc.. 11. (tel
73.30	/Viaindn. 00.2b Zameriiane vioyg. ang. hini
07.15	71 ur, ponovitev
03.15	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš. otroška oddaja,
pnnrivitiiv 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Rad igram nogomet. oimSkd
športna oddaja 10.15 Najspoidneva 17.00 Virteosirani. obvesula 1/.55 Vabimo k oglLilu 18.00 V liarmoniji z naravo, kmetijska
oddaia 18.30 Naiopoldneva 1835 Cas nas, mladinska oridaR
poncwitRV 19.15 Videos tratil, ubvesiila 19.55 Vabimo k ogMu 70.00 1167. VrVrftaga2in. regionalni
inlnniiativni p;ogram 70.25 Kultura, in!vmatrvna oddaia 7030 Znamo zinon^mo: Onantacija.
svetovalna oddaja 71.00 AnsambiH fran« Mihdířa. lubiliíjni koni:ert ob 35.1e lnici, posnetek l.dtila 77.30 DUOtflVLCCR.RDSPOO PHEOStDf^lK.goscdr.J/JJEZ DRNlJVSfK.prBdsBdnik f^spuhiiki> SInvDnije 7330 Vabimo k i^ledu 733b Na;spnirinev8 73.40 Viiiensuarii, obvestila
SLOVENUA 1
07.00	?iv>dv
mb	)ogarija.1/9
lO.Oh	Umko.na]bolj§a;ahava2a
uriirto glave
10.50	lm(n)i
11.70	ïkm
11.25	Ob?ofjadih3
17iin	tiudjem/cmlja
13.00	Purrj^ila. Sport, vriKiis
13.10	f'riJ0^vcu;Natali|0
1430	Iistegii lepega pnpnirjueva
14.35	Pat mirait slavu
14.50	tínljši program
14.55	Nflrlsljskookn
)5J15	Drugo mnenju
15.10	ClDvuSki faktor
15.15	iilasbetii iMoj
15.411	2ive legendo
15.45	Kuhalmca
15.50	Avriiui(a 7075
15.55	Norei: na liniji
I6ÍÍ5	Športno novit:9
16,70	N'igwuiîtni hisyri
16.75	Oilprio
1G35	lorelfa
17.00	Puroftila.lpnrt, vnmc
1/,15	lisisga lepega popoldneva
183(1	/rKbanieloia
1Q.4b	Hesanka
18.55	Vreme
19,0(1	Dnwnik
19.25	7ri;a1o tedna
19.40	Vreme
10.45	Spon
211.00	Speldoma
7136	S Športna oddaja
27D0	Intervju
77.55	Porotila. špan vraiiE
73.10	Druga domovina. 1/13
01.05	Dnevmk. vrumu. Spori
01.50	IrMarial
SLOVENIJA 2
D63Đ Inlnkanal
09.40 Pnsvetunaokoli.3/5
10.05 Mla(i?B80lei akademski
^ski ?bnr Ione Tomšič 1135 ^e^ planks: Nil m ^ija 17.45 1 p:a: mednarodno
tekmovanje v diïsiiri. prenos 14.00 Preda^vnogomeuj 15.00 Košarka nba action 1530 DokiiiiiGiiíama odrlaja 16.00 Prennsmašetzljtiiliaitske stolnii:e
1830 Prva liga iiogomi^tni msgann 20.00 Oippo'ion. dokiim. oddaja 70.55 Umetnost glasbe m plesa 27.00 Doka/. 7/8 22.50 Spori
0030 Onevnik;a)iici^eiv OlJlO liifokanal
SLOVENUA 1
0B.25	Utrip
0B.4D	/rcalo tedna
07.00	Pnrui^ila
07.05	Oobrrjjiitnj
08.00	Poroi^la
08.05	0obri)juin3
09.0ÍI	PoroCila
09.05	l2po|mjiDtortje
00.20	l^sa/ika
0930	Ûtok^ivaluian. 09.55 ?ivalskivrLi^§katlice.1S/26
10.75	I istega lepo ifB p opoldieva
13.00	Poročila. Sport vrems
13.) 5	1 IS teg a lepe ga pofioldnuva
14.75	lunstika
15.00	Pnroi^ila. pmniGL
15.05	Onbňr dan. Koroška
)5.1U	îefebaj5fa,4/45
10.10	Binn,B/10
IB.75	MarunainpiiCjestra^dû
1B35	BisergDra.8;i5
17.00	NnvHie. šport, vreme
17.30	Roiamviiiviini.6/9
1B.2Ô	^rflhanje3x3pliis6
18.40	LokomotivčBk lomahn
pnjdtulji, ris'inka
IB.45	'avlo. rdB& lisiai^ek. resdnka
19.00	Dnevnik, vrema, šport
20.00	\/m
20.30	Umetni raj
71.00	KomisarRar. 14/15
72.00	Odmevi. Iport. vreme
72.50	Spornim sknvnwiaimpenia. 3/3
23.50	Ro|omvdiv|ini.B/9
00.10	Dntivnik. vreme, šport
01.40	Iniokanal
SLOVENUA 2
0B.30 InlrAan^l 09.00 Zab^vm infukaridl 10.55 S ^poruia oddaja 11.15 Slovenavitaliji 11.45 ivrovi/ijski mladi glasbenikt
Ounaj?ODB 11.45 Umetnost glasbe in plesa 17.00 f^omivnleuj 12.50 CkiverLoiiov otok, dokum. oddaia
13.10 Košarka riba. posnetek 15.10 Pred SP v nogometu 16.10 PnmerOominiD.l/? i;.45 Sko/iCas 16.00 lukrna. ricbainaoddRja/a mladi!
19.00 IUpûletiR.B/10 70.00 IrenumostanjcJ/B 71J30 Studio Dty 77.00 Antmija, glasbena nddaia 22.30 Iijturmiia.9/1B 73.00 UrannRonWiř/Bodra 00.40 Dnevnik/amsjsketv 01.10 InfiAanal
pop i pop
0/30	Ivprndsja
06Í10	Našmafisvst.nissnfa
118.10	Poka ris. serija 0835 Brata Koal Cek, ns. serija 00.45 Katka in Drbl. ris.senja 08.55 SlonùekBeujamin.ns.senia 0675 Jakanaluni.ns.senia 0935 Niiiia^efva.ns. sanja
10.00	rranslorment.ns.sunia
10.75	Píwer Rangers, mlad. nsn.
10.50	Vodoviiikuva vesiiia. ns.sania
11.15	Mumija, ns.iisrija
11.10	liakBt? ptid ko/olcam
17.10	Msstsiie/avsdno. nan.
13.30	Naš» sodnica, nan.
14.75	ResniCnfsvet.dokum.oddaja 11.55 Ujeti na Aljaski, amer, film
1B.40	Kuhinjska avarittira. rbkum.
oddaj s
I/,15	74ur vrane
17.70	Umori slai^ifantuv, amer, film
19.00	24 ur
70.00	holijciia, ampr. Iilm
71,45	Športna scena
7230	Gillian 37. rojstni dan. amer, filrik
00.10	74 ur. ponovitev
01.10	NoCita panorama
06.55	21 ur, ponovitev
07.55	Rickilaks
0B.15	Vihar ljube/ri, nad.
09.40	PoLusoiitnad.
10.35	ÍV prodaja
11.05	Ubsvitu.nad.
12.00	DarvH greha, nad.
12.55	Sjinrtna ii;ena
13.40	Iv prodaja
14.10	Ridilaks^
15.05	Barva greha, nad.
1B.00	Ubsviutnad.
IB.5b	PotusodB. nad.
17.55	24 ur vreme
1Û.00	Viharljiibe/ni.nad.
19.00	74 ur
70.00	Naša mala klinika, nan.
70.55	Sedma nebesa, nan,
21.50	Urgma nan.
27.45	Zakoninred:ínota;a
posilne pnmerB
73.40	iretja limena, nan.
00.30	Pnjatelji.nan.
01,00	24 ur
07.00	Noína panorama
©
©
PûNOVlîÎ:VODDA.lTtDtfy.SraRfcDA 09.00 fvliš maš. otroška oddaja.
ponovitev 09,40 146B.VlVmaga/in.reyiunalni
inlomiativm pronrani 10.05 Kuliura.inlormauvnaoddaja 10,10 Športni tofá. šporma intomiaiivna oddaja 10.30 Vini pst pogovor 11.10 Županova tnrta, pogovor v studiu, g os t: Jane; Jazbec, klipan Obline Slovanske Kanpce 17.10 Vabimo k ogledu 17.15 Naj vi^a. oililaia ?
nan]dno/abavno glasbo 13.30 Videostrani. obvestila ISJld Vabimo k ogl(>du I9JI5 14B7.VTVmagaM regionalni
iniormativn program 1930 Kiiltiirn. iniormauvna oddaja 1935 Pop i:orn. glasbena oddaja.
gostja: Niiď;a Draší^ek 2030 Ansambel Franca Miheli^a. jubilejmkrmrtolr35. letnici, posnetek 1. dela 7130 Videostjani. obvi.>sula
09.00 Dobro juira. informativno
ra/vsdnlna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10i)5 llfl/vnjne VI/ije kabelskih opera tvnev. svetovalna oddsja liPC Ielemach 10.15 Najspotdrieva 14.00 Vid^osuani, obvestila Í7.55 Vabimo k ogMi 1B.00 Regionalne novice 10.05 Razgledovanja, mfoffoauvna
oddaiR 18,35 Naispotdrieva 1B.40 Znamn/moremorllporaba plu/alnu vrvi. svo lova Ina oddaia
19.10 Vidtiostram. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Okrogla mi?a. kontaktna odilaia Ra2vqne motnosti izobraževanji! v f^QVelari|e 71.00 Regionalne novice 71.05 Nogomet posnetek tekme CMC Publikiin: Primorje 27,35 I i oddaje Dobro iuun, iniormativno razver^lna oddata 23.75 Vabimo k ogledu 2330 Najspntdrieva 7335 Videosuani, obvestila
SLOVENUA 1
06.70	Kultura
06.30	Orlmp.vi
07,00	Pnnji^ila
07.05	Oubrtjuiro
(16.00	Pofoôila
06.05	Dobro jutro
09.00	Poro^la
09.05	Radoveikii Tačsk: rep
09.70	Martina mptii'icstrašilo
09.75	Bisar90ía.8/15
09.10	/godbo I/školjke
10.70	Sožitja, tvfWanbnr
1135	PnJn?Qvi:u?Natalijrj
13.00	Porodila, šport vreme
13.15	Cos piankc: Nemčija
14.75	Posv«uinankuli,3/5
15,00	Porodila, promut
15,05	MOSUTVI
15.10	Nove hlapiCevL.'dogodivščinH,
11/7B
16.05	Munkijt risanka
16.10	Dbiskvćtkvanjal/I/
16,15	Je^usin Josefine. 1//74
1635	Knjiga mďiebriQfj
17,00	Novice, Sport, vreme
17.40	Življenje na produ
18.10	Káo^ivHOs4ovaii;kigr;jdovi
18.10	Traktor lom. nsaidia
19.00	Dnevnik, vreme, ^luri
70.00	Pciiiammetom
71.00	PonretreMsrja Františka Capa
22.00	Odmm šport vf2me
77,50	/mai v úisuh vodah Kavka/a, j/?
73.35	?ivlienjfl na produ
00,05	Kakoiivt|Dslovpnskjgradovi
00.10	Onevrnk. vreme, ^ort
01.40	Infokanal
SLOVENUA 2
06.30 Iniokaiial 09.00 Zabavni mlokaiial 11.75 Antmija
11,55 Odprto prvenstvo Francije v
tenisu, prfinos i/ Pan/a 16.00 PredSPvnogtjnietu 16.55 Studio citv 17.50 Alpe. Donava. Jadran 1675 Mostovi 19.00 Botre. IV igra 70.00 Mtmx 17/17 7035 IhomarGernbardRitler. dene
voss. sng drama 77.10 Prfimfsedtand,§vic.iilm 73.15 Dnevnik/amejske tv 00.10 Irifok^nal
SREDA, 8. Junija
SLOVENUA 1
06.70 Kultura
06.30 Odmevi
07.00 PoroCila
07.05 Dob{0jutro
08.00 Pofoftla
08.05 Onbrr>jutri]
09.00 Porodila
09.05 Poganja. 1/9
09.35 0b!skváv3nju,1/17
09.40 Jc^usinJusefincJ7/24
10.00 Risanka
10.05 Kíqiya mene briga
1030 Zlato cariRv. 1/3
1170 Spiitiloma
13.00 PoroCila, šport vrome
13.15 Nskajminut/âdomaCoyfasbo
1335 Lfud|B m/£mlja
14.25 Ss/yoïli.l.dd
15.00 PoroCila, promet
15.05 Mo;^lovi
15.40 Sula prvHkov. 1/26
16.05 Male sive celtce.kvi/
17.00 Novice, špor L vreme
1735 lm\\
1830 /raba^eAstrainfota 18.40 Bi/geci, nsanka 19.00 Dnevnik.vnme.špori 70.00 6ern^(^ude?,nemškifilm 22.00 Ddmevj. Špon, vreme 77.55 Onii/jB 00.10 kvarni
01.05 Dneviak, vreme, šport 02.00 InfokBnal
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanal 09.00 /abaviM iiifok»rial 10.10 Sobotna noC 11.10 Umko. naibol;ša /abava ?a
umne glave 11.55 Odprto prvenstvo F ranrjjG v
tenisu, prenoza Pan^a 16.30 Ickma. debatna nridaja/a
mlade 17.75 l/obtena 17/17 17.55 Dober dan. Koroška 18.30 Mrjstovi 19.05 StojB.il/70 70.00 Špori
77.00 SliMttskajawscsna 23.00 lutke, japonski lilm 00.45 Dnevnik ?amejske tv 01.10 Iniokanal
pop I pop
06.45 74 ur. ponovitev
0;,45	HickiLake 083b Vili3rljubpjni,nad.
09.30	Pot usode. nad.
1075	ivprodaja
10.55	Dliiivitu. nad
11.50	Barva greha. nad.
17.45	Provident», nan.
13.40	ivprodaja
14,10	Rickilake
IbDb	Barva greha. nad.
16J)0	Dbsviiu.nad
16.55	Potusode.nad.
17.55	74 ur vreme
18.00	Vihar ljubP/ni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Mu^ n a |bolj§t! prijdtři 11 c»,
amer, film
77.40	Zaknn m red: Fnota/a posebitD pnnten?, nari.
2335	Irojja Izmena, nari. 00,75 [^njateljiîian. 00.55 74 ur. ponoviisv
01.55	No^na panorama
©
06.45	74 ur. ponovitev
07,45	Riukilake.jmnov.
08.35	Vibsr ljubuiJit nad.
0930	Potusode.nad.
10.25	IV prodaja
10.55	Dbsviiu.nad
11.50	Barva greha. nad.
17.45	Preverjeno
13.40	IVpmdaja
14.10	Riiiilake
15.05	Barva greha
16.00	Ob svitu, nad
16.55	Potusode.nad.
17,55	24 ur. vreme
18.00	Vihar Ijubwni, nad.
19.0 0	24 ur
70.00	Zgodba agentke Delnng.anier. Iilm
71.40	Nakrajii/foCina.nan.
72.35	Zakoninrcd:Fnot8/a posebne primere, nan.
73.30	Irejjai;mena.nan.
0070	PniateliL nan.
00.50	74 ur. ponovilHva
01.50	Nočna panorama
Dobrojuirn. informauvno ra/vednlna oddaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Dkroglamua. pogcvorvstudiu Razvojna motnosti Izobraževani a v MU Velenje 11.05 Najspotrlnova 11.10 Nojjoinet posnetek tekme DMC Publikum iPnmoqe 14.00 VideosiraiH. obvestila 17.55 Vabímokoglňdu 18.00 ÍVinširitkci|a:f^aiemaiika, kontaktna i/obratovalna oddají. 3. IV mrpia Naj poldneva lof talka, sa tinčiia oddata Vabimo k oglsdu 1468.VlVmaga/in. repna Ini infonnativni program 70.75 Kultura, infonnaiivna oddata 7030 AKIUALNO: pogovor/rk. Andrejem Baiuknm športni \ùfck, špraina iniormatn/na 0(jdaja [uri/min mi, iriformauvna oddaja. 3. ÎV iriro2a 27.00 A.<;ova gibanica, informauvna
oddaia. 3. IV mteia 77.30 líoddajeDobroiutro, iníormHtivmj razvedrilna oddaja 23,20 VabuTiukotjIpdu 73.75 Naj spot dneva 73,30 VidG ostra m, o buss lila
©
18.10 18.45 19,55 20.00
71,00 71.30
09.00 Dobrrijutro. iniormativno-
ra/vedrilna odrlsia 10.00 Vabimokogladu 10.05 športni U]rek. infc^mauvna
oiidaja. ponuvitnv 10.20 AKOJALND: pogovor idr.
Andrej 1^11 Bajukum 10.55 Na|!jpotdni?va 14.00 Videostrant iibvestila 17.55 VabimokogM 18.00 Mala potepania. otnjška
mldaja 1835 Regronalne rioviue 18.40 V harmoniji 7 naravo, knimifska odc^ia
19.10 Videostram, r;hvestila 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 Popcrim.glai^Rnakonjaktna Ofldaja, gostji: Make i]p7in Maia Slatinšek 70.50 Regionalne novii^a 70.55 Vabimokogledu 71.00 tidprta tema, kontakuia
oddaja. 3.1V mreža 22.00 oddaje Dubrojiitnx inlnmiativnn ra7vi?dnlna lyldaja 22.50 Vabimokogledu 22.55 Najspoidnřva 73.00 Videustrani. obvestila
!..junija 2006
»»^AS
PRIREDITVE
29

Oven od 21« marca do 20« aprila
Přece] nemirni bosie, za kar ba kriv položaj planetov in maiœ tuđi VI sami. Predvse^i zaradi nestrpnosti, ki \o čutite ob urejanju nekih ^	uradnih zadev. Da res ne gre čez noć, se ta treba enostavno spri-
V lamiti, ker drusace pai ne grg. Ko se boste končno un^inii in pustili ^ ^ stvari toku, kt je pač normalen, bo âo vse lal|8. PrepirijK^ost vas bo mmiia šele sredi prihodnjega tedna. Pazite pa. komu boste razlagali svoje osebno
vljenje. Ni vse za vsaka užesa.	_
Bik od aprila do mala ■ ^ V naslednjih dneh ^ boste najbolje počutili dorna, Pa i^rav bo2e di-
Všalo po poletji),k ba po ohladitvi vprejsniih dneh vaš najljubši kotiček kavč v domači dnevni scd^L Tudi zata ker bosieza^tili. da se morate ustaviti, premisirt; m šele potem ukrepati. Nikar ne mislite, da doste rešitev naâi v enem samem dnavu, saj so se telave nabiralke kar ne-kai lei Vsekakor vam bodo zvezde naklc^jer^ na materialnem področju, kjer labko prica-kuiets veiike spremembe na boip. Tudi zato, ker bo nekdo poravnal svoj dolg do vas.
Dvojčka od ma|a do 2f« |unija
Zdelo se vam bo. da je svet znorel. Divje bo. kot le dolgo ne. Vsak dan vas bo presenetil vsai en dogodek, o katerem mste niti razmišljali. Po nekaj dneh doste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo Šlo tako zlahka. Enostavno je v vaše livlienju pnšei čas spremerrb. Ali na bolje ali na slabše le še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobra scani imele tudi ^abe in obratno. Želeli st dosB. da bi spet bilo tako kot nekoč. Vse bolj počasi..._
Rak od 22* iutiiia do 32« |iili|a
Spet se vam bo začelo dogajati, da boste težko prenašali večino [judi. ki vas obkrožajo. V samoii pa vam tudi ne bo najbolje. To bi lahko pomenilo le to. da bi bilo dobnu i nekaterimi popolnoma pretrgati stike in SI poiskati nov krog prijateljev. S sodelavci bo težje, saj sluibe zaenkrat ne boste zamenjali, pa čeprav bosta o tem veliko iazmišl{ali. Boste pa zato več naredili za to. da pridobite manjkapča znanja, da bi do g^remempB službe sploh lahko prišlo. Čas je za to več kot ugoden._
Lev od 23« jtilija do 23* avgusfa
Spet boste delali isto n^ako; želeli si boste, da bi bilo vse po vaše m pn tem tudi ç^asna vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči. da vam zanaje vero v to. kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Zato se nikar ne čudite, če boste opazili, da se v^ izmika m tla noče več niti da bi popustil prav pri vseh odločitvah. Končno gre za zelo po-membne. ki bodo krepko zaznamovale iivljenje tiele družine in to še nekaj la
Devica od 24» avgusta do 22« septembra
^ Kar tez noć se vam bo livljenje rahlo postavilo na glavo, saj boste
Ç imeli krepko več dela. h po nekaj dnehse boste počutili čudno, kot da sie bili prej nekaj mesecev na dolgem dopustu. Najhuje bo za-meniati ritem fivijenja v spanju m količini dela. Po nekaj dneii se ^^^ boste počutili slabo, kot da sie na pragu bolezni. Pa ne bo tako hudo. le več spanja m zdravilnega počitka si boste morali privoščiti. Vse slabo vas bo minilo, ko boste dobiliprvo plačo, saj bn poplačala prav vse, kar boste preživljali skozi mesec. Misli vam bodo bežale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv. Je res?
Tehtnica od 2d» septembra do 23« oktobra
Četudi vam z^de v naslednjih d neti ne bodo najbolj nakl(^jene, boste prav ob kar ss vam bo dogajalo, znali povedati, da bi lahko bilo še tiujG in da je t^ tudi že bila Zato. ker boste težave reševali sproti in optimističru, lahko računate na to, da bodo težave ^ kmalu začele kopneti Kot lanski sneg. Obrnjeni vpnhodnosi se boste z^eli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje s;]remenila vam m celi dru^mi. Delabosie imeli veliko, zato vam bodo misll vse pogosteje tezale na morje in k počitnicam.
ikorpi|on od 24» oktobro do 22 novembra
^^^^^ Spremembe v življenju včasih pndejo pnkovano m načnovano. vča-r^ sih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo pozitivne, boste srečni, \fsak dan bolje se boste pt^utili. ko bodozačelezavašedeiodeževatJtudipc^vaie,paspioh.Četuditeoa ne boste pokazďi navzven, bo vvasvsekipeloodrazburienjainnav-dušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko militi na prihodnost, v katen imate ogromno načrtov. Će bo^e znali prav organizirati čas. so prav vsi izvedljiv.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
V h nekaj časa se je v vas nabiralo, sedaj bo končno počilo. íe ho-čete ali nočete se vam partner močno odrujuje. Predv^m zaradi ^ vas. Vse težje ga boste prenaiaii, kar mu boste tudi krepko pc^a-zali. In odreagiral bo čisto drugače, kot ste pričakovali. Mi tako po-^ trpežijiv. kot ste mislili. Film mu zna počiti že v nekaj dneh. Šele. ko bo prišlo do tega, pa se boste znašli pred res velikim prpbíemtxn. Kam zdaj m kako naprej? V življenju si velikokrat stvan razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko koi dapie.tudi dobite nazaj. Vipa že dolgo ne dajete prav nič.
Kosorog od 23. novembra do 22, decembra
v Vse vam bo šlo na živce. Od sodelavcev do vseh domačih. Pa ne bodo oni krivi za to. da se vam nekaj ni izšlo tako kot ste si želeli, ^^r še hu^ boto. da ste bili čisto prepričam, da vam bo uspelo. Pa vam W ne bo tudi zato. ker ste se nekomu ssvofim obnašanjem tako zame-* mo. da ne bo mogel preko tega. Žal pa je to človek, ki je bii v prch jekiu. ki propada, zelo pomemben. Vam se seveda m zdel. ker ste bili prepričani, da veste čisto vse. izkazalo se bo, da se je umazana i^ra odigrala povsem v tajnosti in na njo res niste mogli vplivati.
	
	
	
Vodnar od 21, |anuor|a do 18. tebruar|a
Odločili se boste, da je čas za zabavo in druženje. Zato boste veliko fň več časa kot sicer preživeli izven doma. K sr^i vam v naslednjih J^^ dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam ^ u bodo in to krepko. 8oste pa zato že kmalu začutili, da ujditakšno žh ^ ^ vljenju mtkSto, ki si gafelite. Bolje bo šele. ko si boste na celi črti priznali. kaj si sploh želite. Pačetudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj druiabnr dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji.
Rabi od 19* februar|a do 20» morca
Življenje se bos pet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj ležav, pred katenmi ste si v preteklih dneh m tednih zatiskali oči. Sedaj boste vs^ dan bolj prepričani, da bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je. če si to res želite, sai že dolgo niste siečni v vaši partnerski zvezi. A ker ste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustne. VC nekaj dneh se zna zgoditi, da vam bo počil film in boste partnerju povedali, kar si mislite. Ne zapirajte vrta, da vam ne bo krepko žaf. Le pogovorita se, S3j ^ je nabralo toliko nerešenih težav, da vas že dušijo.
ViLENJE
v
Četrtek, 1. junija
18.DD	PfivrtcijSonĆBkvŠentilju Odprtja otroškega igrišča
18.00 Gostišče Lipa, Velen j B
World Wide Bridge Contesi 2006 - svetovni simuliani turnir klubov sveta
19.00 Mladinski centerVdIenje
Predavanje: Po poli duliovnih spoznanj
19.J9	Kn)i?rica Velenje, stud. čitalnica Predavanje; Da Vincijeva šifra 'dejstva in domišljija
19.30 Glasbena lola. velika dvorana Večer tolkakev Glasbene Šole Velenje z gosli
X Informacije: 03/587 11 34 Pohod: Javofovvrh (Srednji vrh}
Petek, 2. junija
18.00 Glasbena šola, velika dvorana 13. Stopinje na odru -zaključna produkcija Plesnega studia N
?1 DO Mladinski centerVelenje Klubshi večer
Sobota^ 3. junija
21.00 Mladinski centerVelenje KlubsM večer
X Informacija: 03/587 11 34 Pohod: Sleme • Smrehovec-Mozirska planina
Kdaj - kje - kaj
Ponedeljek, 5. junija soštanj
15.00 Zbor pred Mladinskim centrom Izlet, pohod: Odkrnanje naravnih lepot in znamenitosti okolice Velenja in Šaleške doline
17.00 Mladinski cdnterVelBnjd D J delavnica
Torek^ 6. junija
17.00 Iitl0rs|>3r Velenje
Igrana predstava: Picko in Packo
17.00 PrivrlcuJurćekvŠkalah Odprlje otroškega igrišča v Skalah
18.00 Kunigiinda - regionalni
multimedijski cen ter Velenja Začetni tacaj produkcije elektronske gjasbe
2p.00 Mladinski center Velenje
Koncert: KAOZ, Velenja, metal
Sreda, 7. junija
17.00 Mladinski canter Velenje
Emine ustvarjalne delavnice
17.00 Vila Mojca
Sredina peta - ustvarja I niča za otroke in starše
Ifl.OO Razstavišče 360
Odprtje razstava Nataša Krhen
jgjjO Kiinigimda - regionalni
multimedijski center Velenje Zacelili tečaj produkcije elektronske glasbe
19.30 Glasbena Šola, velika dvorsna Zborovski koncert: mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje
Zgodilo se je
• # •
Q od 2. do 8. junija
Četrtek^ 1* junija
13.QQ Glasbena lola Šoštanj
Vpis n oviti učencev v glasbeno šolo (vpis poteka vsak dan do 9. 6, med 13.00 in 15.00)
18.00 Kulturni dom Šoštanj Bralna značka
Ponedeljek^ 5* junija
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Prireditev ob svet. dnevu okolja
Torek, 6« junija
17.00 Kulturni dom Šoštanj
TORKOVA PETA ustvarjalnica za otroke in starše
Rok za prijove kulturnih programov in projektov se počasi izteka
Mesina občina Velenje jc leios prvič pripravila in objavila javni razpis /a izbiro kulturnih programov in projektov, ki bodo v letu 2006 soil nanciranl i/ občinskega proračuna. Ra/pis je ra/dcijcn v dva dela. Prvi del je namenjen sofinanciranju kulturnih programov, nanj pa se lahko prijavijo društva, ki so včlanjena v /vezo kulturnih drušiev Šaleške doline in imajo sede/ v mesini občini Velenje. Drugi del razpisa jc namenjen sofinanciranju kulturnih projokiov - na la del razpisa se lahko prijavijo pravne osebe, ki imajo sedcz v mestni občini Velenje (razen javnih zavodov in ustanov s področja kulture, ki jih financira MOV, in sicer za projekte, ki so del redne dejavnosti), in tudi fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v MOV. Za st>fínanciranje kulturnih programov je v občinskem proračunu namenjenih 3.800,000 SFF, za sofinanciranje projektov pa .1000.000 Sí ť.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni sirani www.vele-nje.si (razpisi), prijave pa je potrebno oddali do ponedeljka. 5. juiiua 2006. do 12. ure na naslov: Mestna občina Velenje - sprejemna pisarna, Titov trg 1. .1320 Velenje. Za dodatne informacije o razpisu lahko pokličete Barbaro Pokorný (X96I-864). Darjo Plaznik WCú-678) ali Tatjano Vidmar (5X71 276).	■
Mesec konfenistva
Sobota, dno 3« 6« Dan odprtih vrat Konjeniikega kluba Velenje
14.Q0	organiziran prihod Šal elks konjenice j jahači in kočije I
H.30 ogled prostorov
15.ÛQ	damonstracija klasične lole jahanja
15.30 naravno konjarstvo*
ddmonstracija (Sulec) 16.00 demonstracija treninga
preskakovanja ovir 16.30 vořnja kočij 16.30-18:30 vožnja ko5i| okoli jazera
16.3Q-18'30 vod6r^a)«a
zainteresiranih v man92i Sobota in nedelja, dne 17. in 18.6. Pokalna tekma v preskakovanju ovir Nedelia^dne 25.6. Konjski galop in tekma enovpreg
14.00 Tekma ko&j) enovpreg 16.00 G»lopske dirke za rekreativne konje in galoperje 18.00 Veselica z ens.Tapravih 6 Od 29.6. do 2.7. Državno prvenstvo v preskokovanju ovir Vse prireditve se bado opijale na prostoru pri kozolcih ob Škalskem jezeru, razsn dneva odprtih vrat. Id se bo odvijal na v mali in veliki maneli ter poleg hlevov.
Keledar imen
Juníí/rozník
1 o iietrteN; Justin, Juš,
Fortuna!
2« petek; Erazem,
Marcelin, Evgenij
3« sobota; Drago, Karel, Klotilda
4e nedelja; Vinka, Cenka. Frančišek; binkošti
5« ponedeljek; Bonifacij, Svetko, Igor; med. dan ekologije
6« torek; Norbert, Filip
7e sreda; Robert, Anja, Ana, Pavel; spominski dan slovenskih izseljencev
Lunine mene
J
4e 6e, nedelja,
prvi krajBCl:06
Pregovori
Če rožnika toplo dežuje, ka-šče in uljnjake napoveduje.
Rožnik deževen, vinograd bo reven.
Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdí.
Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi.
•junija J957 so na seji j^oSianjskcga občinskega ljudskega odbora sprejeli regionalni plan Šaleške doline, /a Velenje so predvide-vali, da bo že v desetih lelih večje koi Celje, v Šoštanju pa so sklenili regulirati Pa ko, tlakovati cesie in olepšali kraj,
-v nedeljo, 2, junija leta 1957, ko so v Velenju nadaljevali 7 udarniškim delom pri regulaciji Pake, so /ačeli Velenjcani kopati tudi jarke /a vodtwod v Velenju in Slan vasi ler urejali cesto sko/i Velenje.
•	komandir Šaleške pani/anske skupine in narodni lieroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija leta 1942 v l.okovici. koje skušal rešiti ranjenega sobore a.
-	3. junija le(a 1963 so pričeli s prostovoljnim delom urqaii osrednje velenjsko otroško igrišče, /e prvi dan se je prostovoljnega dela udeležilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniških delovnih ur,
•	3. junija leta 1990 je koncem Gorenje v spremstvu sekretarjev /a notranje /adeve in ljudsko obrambo Igorja Bavčarja in Janeza Janše obiskal predsednik takratne slovenske vlade Lojze Peterle,
•	v sob010,4. junija leta 1983 so delavci gradbene dejavnosti Rl:K lidvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 meirov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Pre loge,
-	4. junija 1993 so načeli s prenovo velenjskega mestnega stadiona Ob jezeru,
-4. junija 1999 je Velenjčanka Katarina Sreboinik skupaj z Juinoafričanom Pietom Norvalom zmagala v linaiu mešanih dvojk Grand slam turnirja Roland Garos v Pari/u. Katarina je prva Slovenka po Mirni JauSovec. ki ji je uspel tak podvig.
•	5. junija le(a 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Pred-
PocftnišM dom v f7es/ feta 1991 (arhiv Muzejs Velenje)
neka v /avodnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva,
•	6. junya leta 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, kije prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in z distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno,
-leta 1961 je v začetku junija lUidnik lignita Velenje v Piesi úo gradil nov počitniški dom z 62 ležišči,
•6. juntia leta 1990 so v Gorenju ustanovili NeL>dvisni sindikai,
•	lela 1999 so 6. junija nogomet a šice .Skal osvojile slovenski pokal,
•	8. junija leta 1996 je bila pred Rdečo dvorano v Velenju zaključna prireditev akcije »Veter v laseh - s športom proii drogi«. V akciji, kije potekala v osmih večjih slovenskih mestih Je sodelovalo .^000 mladih športnikov, na naključni prireditvi v Velenju pa se jc v košarki, odbojki in rolanju pomerilo 350 najboljših mladih tekmovalcev iz vse Slovenije,
•	nogometaši velenjskega Ruda tja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo,
■ DamUan HljaJIč
30
OBVESCEVALEC

1. junija 2006
Skupina
Bili smo drugačni. In ostajamo.
^ E R A
Želite izziv?
Soočanje z izzivi globalne ekonomije in stainimi spremembami pomenijo v Eri že 55 iet enakovreden tek
s tekmeci. Spremembe so naše sopotnice. Z jasno strategijo in cilji smo se v letošnjem letu začeli usmerjati v programe, ki zahtevajo sodelavce z novimi znanji, hotenjem in energijo.
Za najzahtevnejša dela v družbi vabimo k sodelovanju
AGRONOME, KEMIKE, BIOLOGE, FARMACEVTE, INFORMATIKE, STROJNE IN ELEKTRO INŽENIRJE
če vam je izziv sodelovanje v snovanju in operativnem izvajanju programov, ki so svetovni trendi, napišite vlogo in jo pošljite do 5 Junija 2006 na naslov: ERA, d.d., Prešernova 10,3504 Velenje - Kadrovski oddelek.
Zagotavljamo vam osebnostno in strokovno rast ter stimulativne pogoje za delo.
Obv«sfll«
Lovsko družina Volenie obvešlo lastnike knie1í[tk1!i ze m I i {š( na območju lovišča LD Velenje, cfo so dolini v 8 dneh po nastanku morebitne škode, ki {o p o vrou divjad, škodo pisno prijavili 10 Velenje, in sicer na noslov: Vili Gruber, Podgorje 27, Velenje. V nosprotnem primeru do povračila škode ne bodo uprcnrlčeni.
LOVSKA DRUŽINA VELENJE
NUMERO UNO
trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec s. p. Mlinska ulloa 22 Maribor
Ugodni avtomobilski in gotovInsU KREDITI do 7 lel, za vse zaposlene in upokojenoe ludi 09. do 50 % obremenitve, star kredit nI oviral Če niste kreditno spcuobnl nudimo kredite ns osnovi va&ega vozila, ter lesslnge za vozila atsra do 10 let Prfdemotudl na dom.
Tel.: 02/252 48 26 041 790 560» 041 331 991 Fax: 02/ 2S2 48 23 www« n um6 rouno« ap.sl
i^GRINlV
ADUT
Nagrajenci nagradne krizonke Galerijo Velenje, objavljene v tedniku Naš lai, Î8»maja:
I nagrada: katalog razstave Ivana f^apotnika: Tatjana Petek, Korolka 1 b, Šoštanj; 2. nagrada: katalog razstava Ivana Napot-nika: Vanda AnžiS. Kardeljev trg A, Valanje; 3. nagrada* katalog razstave Ivana Napotnika: (œna Vari. Kamna Gorica 12 a, 4246 Kamna Gorica. Nagrajenci dvignejo nagrade z oseboo IHcaznkio v Galeriji Velenje, rrtov trg 5.
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
V
Nagradna križanka Avto Skorjanec (j)
AVTO ŠKDRJANEC Zastopnik in serviser

KlA MOTORS DAIHATSU
ONLY IN A
Ct-invsi^En
PE Velenje
Tel.: 8983492
PE Celje
Tel.: 426 08 70.42608 80
SERVIS Celje
Tel.: 426 08 85,42608 86
Po raziskavi AUTO BEST je KIA RIO v B segmentu vozil proglašen za Avto leta v 12 državah*
Financiranje zo nakup vozil KIA: 1 /3 polog, 1/3 na 3 leta, 1/3 <ez 3 letal
Rešitve križanke pošljite najkasneje do 12.6.06 na naslov: Naš čas. d.0.0. Kidričeva 2/a 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Avto Škorjanec«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade, ki jih prispeva Avto Škorjanec, PE Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdla po pošti.
' »'1 t
i" OP i —• • •
1'
« i


ftm MNUMBER mtmi . '
•TART ID

K A IM II V E h K K J i:
ČETKHK, l.iunljo;
6.00 Oobro jutro in vesek) v nov dan; B.3Q Poročila in \i srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 KcKOskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpif skega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
nm. 2. juniio:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evmpe; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Sk)venije; 7.30 Poročila; 7.45 Oanašnji kuKumi utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila: 9 00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svklenje.
SOBOTA, 3. \m\o'.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 (^stne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Oanašnji kulturni utrip: 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poučila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce EviOpe (nagradni kviz - iščemo zmagovalca, ki bo potoval v Pariz); 18.00 Rock ^k; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA. 4. junija:
6.00 Dobro jutro in veseb v nov dan; 6.30 Poročila In Iz sroa Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Hixoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna i^nja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbens novosti; 16.30 Poročila, 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 13.00 Na svidenje.
PONEDf UEK. 5. iuniia:
6.00 Dobro jutro in veseb v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope« 6.45 Na današnji dan; 7,00 Hi^oskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poničila; 8.45 Policijska kronika: 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svklenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V ^u Evrope: 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila, 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lesivkia; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 6. iunijo:
6.00 Dobro ju^o in veselo v nov dan; 6 30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 (^stne Informacije Avto moto zveze Stovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuKurnI utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.10 Na dar^šnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Ak^aino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Na sn::u Evrope; 18.30 Poročila, 18.00 Na svidenje.
SRSOA, 7. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Por^ila: 8.00 Težava je vaša, rešitev naša, 8.30 Ponxila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovrtev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz sroa Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport: 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obvelčamc vas, da je tel.: 112 lezeivirana za službo nujne medicinske pomoči. Na (o telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro!eno livljenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoc. Pogovore na tej števllkf snemamo. Za informacije v ZMBZi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 9995478. dežurno službo pa na 8995445.
lekarna v V«lenjtf:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte. predpisane istega dne. Ob ne* deljah in državnih praznikih je organi ziran odmoi za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
3. in 4. junija - Cvetka Rogan. dr dsni med., v zasebni zobni ambu-M Šaleh 3. Velenje, od 8. do 12. ure.
Veferninkfl po$taji iostaij:
Od 2. do 4. junija - Franc Blatnik, dr. vet med., gsrti: 041/618-117 Od 5. do 8. junija • Urban Hrušovar. dr. vet med, gsni; 041/677-Û40. Delovni cas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male iivali rn izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
GIBANJE PREBIVALSTVA
STIKI-POZNANSTVA
ŽEiyPTNA posredovalnica ZAUPAMJE za vse starosti« brezplačno za mlade ienske. Gsm:G31/505435. GSM: 031/83B-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE. Će resne zveze si ieliš. po h-vljeniu v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
ZELO simpatična 35*1 etna ženska, lepe postave, doma iz okolice Velenja, si h\\ spoznati prijatelja starega do 48 let. Gsm: 041/248^47, Ag. Aian, vwwsijaeialansi
POSREDUJEMO stike ?a resne zveze in prijateljstva. AGENCIJA ANA, Renata Trobiš, s.p., Starova§ka 17 a. Šempeter v Sav. dolini. igenclia@mai[386.CQfn. tel.: 5708-8W ali gasm: 041/337.299. NEPREMIČNINE 3-SCBNO Stanovanje, 75 m2, popolnoma obnovlieno in opremljeno, na Kardeljevem trgu ugodno prodam. Gsm: D41/293-919.
GRADBENO parcelo, okoli 1Û0Û m2, ns odlični lokaciji v Zg. Bevčah, pro-
dam. Gsm; 040/87&633, BIVALNI vikend. 62 m2.754 n2 zemljišča. v Zavodnjah. na izredni lokaciji prodam. 6sm: 041/299-919. GRADBENI parceli. 1200 in 1100 m2. na Gofid v Velenju, prodam. Gsm: 040/878^33.
NJIVO, 160Cm2.vLettJšiJ,60modvi-kend naseija, prodam. Telefon 7050-430. ^
LETUl hiša - bivalni vikend in dodatni pomožni objekt, ob Savinji, 1050 m2 parcela, prodam za 32 miljonov sil. Gsm: 031/860426,041/352-714. ZAZIDLJIVE parcele v okolici Topol-šice, velikost po želji, prodam. 10 eu-rov/inl Gsm: 040/53l>770. ODDAM
V CENTRU Velenja oddam v najem delno opremljeno 1-sobno stanovanje. Pogoj je predplačilo najemnine, Kliřite po 19. uri. Gsm: 031/620-235, IŠČEMO
IŠČEMO moškega za pomoč prihilnih opravilih. Gsm; 051/384-889.
STAREJŠA gospa s sinom, v lepo urejenem domu 2 ohišnicc v Sav. dolini išče upokojeni zakonski par, po možnosti z avtomobilom za pomoč v gospodinjstvu. V zameno nudi stanovanje in vrl ostalo po dogovoru. Telefon: 5720-597
RAZNO
MOTOKULTIVATOR »Goidoni« s pogonsko prikolico za vse vrste terena ir^ frezo prodam. Telefon: 5870-016, gsm: 031/622-836.
TRAKTORSKO prekucno »kiblo« prodamo. Gsm: 031/552-317.031/859-067
V(LE Z8 bale in gozdarsko vitlo prodam. Telefon: 5869-940, zvečer. ČELNO kosilnico. 2.30 m. ugodno prodam. Telefon: 5893-281, gsm: 031/553-732.
SEKULAR 2amer (nov), 2agan les, deske in deske distančnike prodam. Gsm: 040/835-895. TRAKZASILAŽOdOm). cena 80.000,00 srtin KROŽNO BRANO,
ZAHVALA
/apustil nas jc dragi mož. oče in dedek
JOŽE ŠVH EL
1932 - 2006
/ahvdljujcmo se vsein sorodnikom, sosedom, prijaicljcm, znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi ;^adnji poli. Hvala rudarski godbi, govornikoma Premogovnika in /DUS za poslo\nlni nagovor,
/alujoci: vsinja^ovi

Tvoje pridie roke, pošteno in dobro srce. so nnšpono^ il! lep spomùi r.à te.
ZAHVALA
Zapustil nas je na^ dragi mož. oce. dedek in pradcdek
IVAN - JANKO VIHAR
1923 - 2006
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem. Zvezi borcev Velenje. KS Bevče za izrečeno sožalie, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala medicinskemu osebja za pomoć ob njegovi bolezni, se posebej g. Tomažu Slavicu, dr. med. Hvala g. Semetu, g. Jovanu, predstavniku Izletnika Celje za poslovilni nagovor in g. duhovniku za opravljen pogrebni obred.
XafujoCa zena Pepča, sin Aleksander, hčerka Milena irt hčeřka Biserka z družinami
Še nebo je jokalo, hj ne bi mil
ZAHVALA
Ustavilo se je dobro srce moje mame. omice in sestre
CECILIJE OSTRUH
Ih 9. 1925 - 19. 5. 2006
od katere smo se dne 24. 5.2006 poslovili v ožjem družinskem krogu.
Prisrčna hvala vsem dragim sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izkazano spoštovanje do pokojne mame.
Posebej se zahvaljujemo osebju ortopedske bolnice v Valdoltri, g. Kovaču, dr. med,, in sestri Živki za posredovanje, i^ondi. dr. med,, in g. Irebsetu. dr. med., ter ostalemu medicinskemu osebju paviljona Al za strokovno, nesebično in požrtvovalno pomočv njenih zadnjih trenutkih življenja. Hvala Cenirii za odrasle - D!'OS Gornji Grad za oskrbo in nego v času njenega bivanja pri njih. Zahvaljujemo se sosedom Korenovim in vsem prijateljem za pomoč in podporo v času najtežjih trenutkov. Pogrebni službi Usar, g. župniku, praporščakom, pevcem in izvajalcu za zaigrano l ifino se zahvaljujemo za opravljen lep poslovilni obred.
/alujoči: hCi Tatjana, vnuk Damjan ter sestri in /}rala
cena 80.000,00 sit prodam. Tel. 041/239-651.
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365.
ŽIVALI
MLADICE {samčki in samfčkej zlate prinašalce, stare 5 tednov, prodam. Gsm: 041/528-248. MLADIČKE meltežane, stare 2 meseca, prodamo Gsm: 041/967-192. PRAŠIČE Švede od 20-60 kg ugodno prodam. Lahko tudi očiščene in dostavljene. Tel. 041/239-651. PRIDELKI
ŽGAUJE tn jabolcnik prodam. Gsm; 041/344-883.
KLAFTRSKA drva listavcev prodam. Gsm: 041/355416. NAMIZNO BELO IN ROEČE VINO
prodam. Cena po 250,00 sit/liter. TeL 041/748-315.
Upravna enota Velenje
Poroke:
Polonca Drev, Prelska 2 a. Velen|e in Ivan Višnjar, Brezen 11, Vitanje. 50-1 et skupnega zivljertja sta praznovala zakonca Ljudmila in Ludvik Lambizer Iz Lokovice 17, Šoštanj.
Smrti:
Majda Bogomila Ravnikar, roj. 1925, Rečica ob Savinji 31/a: Ivan Vitiar. roj. 1923, Bevče 8/a Velenje; Marija Ana Val en čak, roj. 1934, Velenje, Efenkova cssta 37; Jožef
Mravljak, roj. 1934, Oobja vas 54. Ravne na Koroškem; Frančiška Stanislava Sladic, rQ. 1931, Velenje, Jenkova cesta 16; Karel Rudolf, ro^ 1929, Velenje, Ulica 3. julija 1;lvan Kobale. rtij. 1924, Tabor 15; Frančiška Kiižnik, roj. 1925, Nazarje, Pod Slatino 16; Ivana Verdnik, roj. 1923. Gorn)i Oolic 79; Silvester Tic, roj. 1942, Varpolje 31; Franc Kovač, roj. 1945. Zakize 69; RozaTrogar. roj-1911, Ravne 176/a; Jožefa Stropnik, roj. 1926, Šoštanj. Met-leče 52; Marija Točaj, roj. 1917. Lepa njiva 102.
nikoli sami
107.8
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tBl.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
kamnoseSïïopodpeîan
Š«lt2ll,ilL:03/8g7l)300,OH/eS2'188 Izdelava nsgrolnlliov in klesale ipisov
POGREBNE STORITVE V CELOTI 1 PREVOZI	i
UREDITEV DOKUMENTACIJE 1 NABAVA CVETJA	I
Tvoje sf^e je o/nd^/o. tvoj dih fd zèstni. <í spomin n^te bo 23 vedno oslal
ZAHVALA
Oh holed izgubi drage mame, sestre in letc
JOŽICE STROPNIK
18. 3. 1939 " 20. 5. 2006
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in /.nanccm /a izrečeno sožaljc in topel siisk roke. Ilvaia vsem za darovano cvetjo, sveče in sveic mase. Posebna xahvala duhovniku g, Janku Babicu, pcvccm, govorniku za poslovilne besede ler Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: vsi njeni
Tàm. Á/fír si li. nisrjncà neiuà'. nam ostaja zdaj praxuinêj in veïikd bole^inù.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, occia. tasta in dedija
KARU RUDOLFA
30. 9. 1929 - 25. 5. 2006
se iskreno zahvaliujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem, ki so sočustvovali z nami, nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali svci;c. cveije. izrazili sožaljc in ga pospremili na njegovi zadnji poii. Posebna zahvala velja g. Rijavcu. dr. med., sestram
mierncga oddelka tíolnisnicc lopolšica ter družjnama Kamsak in Poznič. Zahvala velia tudi Pogrebni službi Usar. g. župniku za opravljen obred, govornikoma, PCiD Pesje, praporščakom, pevcem in izvajalcu za zaigrano Tišino. Se enkrat vsem iskrena hvala.
ysi njefiOi'i
Te bolezen je objela, še poslednjo wr)Č ti vzela, zdàj med nami več te ni. a v naših mih l>oS- vse dni.
ZAHVALA
Oh boleči izgubi drage žene, mame in babice
VLASTE BOH
iz Veknja 3. Z 1951 - 21. 5. 2006
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znanccm. ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetic in sveče icr vsem. kiste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujočii mož Slavko in sirj Rohi z družino
Velika vnema veteranov
V Gaberkah so v nedeljo pripravili meddruštveno tekmovanje veteranskih ekip - Udeleženih okoh 15 skupin iz različnih krajev Slovenije - Zgled za mlajše generacije
Mojca Hrajnc
Veterani. Slarcj^a gencracija sň-silcev, ki većinom« sic^r tie S{)de-lujejo vei pri konkrelnih požarih, vedno Filova (iokaý:e, da Imajo iiiiajsini se kaj pokazali. V nedeljo so v (jHberkah pripravili incd-društveno l^kniovanje /a vele-rane. ki se ga je udeležilo nekaj manj k<ii 15 ekip. Seveda so sode-Itwala okoliška društva, videti pa je bilo ludi goste i/ okolice Maribora, pa L.HJbljanc In tudi iz (k>-renjske. A^cleranske ekipe veliko tekmujejo po vsej Sloveniji In lani spoznajo te In one,^ je povedal eden l/mcd organizatorjev. Njihova vnctosi zares ne pozna nicja! Poleg rednih in zelo resnih vaj, so se lelos udeležili že okuli petnajst lekmovanj in se jih načrtujejo. nKo neka ekipa pripravi tekmovajîjc na dotnačejn terenu, p{)vabi poleni okoliških tudi drugi poznaJia društva«, so pojasnili.
V (îaberkah se je zbralo približno trikrat več nKiskih kot žeiv skih ekip. No, ženske ekipe so bile samo tri. Toda tekmujočim to ni vzelo zagon«, »saj so lo menda najboljše ekipe v Sloveniji«, mije pripovedovala opazovalka.
Na sveže pok<išenem travniku je svojo klop postavila sodniî^ka
Nasprotnike tekmovalci pozorno opazujejo
ekipa. Desetine veteranov so po vrstnem redu prihajale prednje in se pod žgočim sonccm v ccladah. pasovih in gasilski obleki postavljale v zbor. Medtem ko s:) nekateri nalogo vzelo zelo resno in na svojem mestu stali povsem vzravnano, drugi na to niso polagali pretirane odgovornosti. Kot da so v letih svojega delovanja spiunali, da to ni več najbolj pomembno. In res se je zdelo da ni; s<idnik je postal bolj pozoren, koje sToje povedal desetar in ekipo tako poslal »v napad«. Čeprav so bili nekateri œs videli starejši, jim je ick po polju nedvomno znova vlil moći. Vaje so bile hitro končane, ekipe so spri)ščciio pospravile po-
ligone in na vrsli so bili naslednji. V okolici, kije bila videli <îbsuta z avtomobili, seje nabralo kar nekaj opazovalcev.
Zanimivo je bilo videti, kako v glavnem vsi tekmovalci med seboj veselo kramljajo in ne gojijo nobenih sovražnih čustev úo nasprotnih ekip. Prej nasprtJtno: vzdušje je bilo sprosceno, slisati je bilo veliko smeha hi zdelo se je, da je namen lega mcddruštve-nega tekmovanja v veliki meri druženje, /.a to so se potrudili tudi organizatorji, ki so pripravili hrano in pijačo /a vse, sodelovali pa je bilo mo/no ludi v srcčclovu. Resda tekmovanje ni dolgo trajalo, na prizorii^Cu tudi ni bilo ves
Ekipa veteranov v akciji
Pred začetkom vaje se vzravnano stanje vsem ne zdi preveč pomembno
čas enako število ekip, a to je na	slednjo in potem še eno	Molbeebipe: I. Oplolnica. 2.Šmarno
gasilskih tekmovanj ill že stalnica.	...Ja, v svoji vnemi so ne-	ob Paki. 3. Skale. 6. Šoštanj. 10.^
Prisotni veterani so pt>vcdali.da	dvonmo zgled mlajšim	Ciaberke. 11 Šalek, 12. Velet^ie. Ženske
se pripravljajo na tekmovanje	generacijam.	ekipe: 1. Polje. 2. Gaberkc, P(iD
tudi 10 soboto in nedeljo, pa na-	■	Hostanj-mesto (lekmovale prvič!)
Starodobni mercedesi pred Rdečo dvorano
Parkirišče pred Rdečo dvorano v Velenju je v soboto krasilo šestindvajset starodobnih vozil znamke Mercedes-Benz - Šlo je za prvo tovrstno srečanje lastnikov teh vozil pri nas
Afrferid Krstić • Planine
Velenje. 27. maja - V soboto dopoldne se je pred Rdečo dvorano v Velenju zbralo veliko ljubiteljev starodobnih mercedesov. Ne samo ponosnih lastnikov šestindvajsetih lepcucev iz vse Slovejiije. ampak tudi drugih ljubiteljev teh vozil In seveda ^e vcc tistih, ki jih je pred Rdečo dvorano pripeljal Hrbec, kaj neki se lam dogaja.
Slo je za prvo srečanje starodobnih vozil znamke Mercedes -Benz pri nas. [,ani so v okviru Slovenske veteranske avto-molo zveze zastavili register teh vozil in doslej podelili že več kol 150 ccrijllkatov za veterane znamke Mercedes-Denz. Gotovo pa jc teh vozil v Sloveniji še več, so ugotavljali v sobtito tako lastniki kot tudi oba. ki sta bila pri tem srečanju glavna«, Petja Grom. predsednik
kluba sta rodovnikov .Savinjska dolina in Emil Štertenk. v )dja registra starodobnih vozil Mercedes Benz.
•Slarodobnik je taliko avtomobil, kije star več kol 25 Icl, je dobro ohranjen In seveda čini bolj originalen. Najstarejši mercedes, ki je tukaj na ogled, je letnik 19.^7, najmlajî^î pa letnik 1980,« je povedal limil Sterberik in dodaja, daje v lem prostoru kar precej različnih starodobnih vozil. Lasrnik: se povezujejo v klube. Klub imajo na Vranskem, zdaj tudi v Velenju in Smarinem ob Pa ki.
Zakaj ravno mercedes? »Ne vem točno, zakaj. Morda zato. ker so bili to zelo kakovostni, predvsem pa dragoceni avtomobili. ljudje so nanje temu primerno pazili, zalo je se relativno lahko najti dokaj dobrega merce-
Vsak modei je bii po svoje zanimiv, vsak deležen občudovanja.
dcsa.« je menili Šřcrbenk in dtv dal. da se lahko cene siarodobni-kov gibljejo ludi do 70.000 evrov.
Zanimanja so bila deležna vsa vozila. Tudi model 280, letnik 1979, lasi Jerneja Vedenika iz Prebolda. »Toliko je star kot moja Urška,« se je polivalil in pokazal ne dekle. Tretje leto ga ima. Kar precej je zanj odštel lastniku. Nemcu iz Ausburga. )*Na cesti ni
veliko. / CIrško prisegava ludi na motorie,« je še dodal.
Ljubič Jifrčau iz Tabora v Savinjski dolini, pa seje na srečanje pripeljal/C mercedesoni 170 S, letnik 19.^^9. Ti modeli so bili deležni tudi največ občudovaiiia obiskovalcev. »Imam ga že petnajst let, z njim pa se vozim z.adnja tri leta. Kupil sem ga na Gorenjskem, zanj takrat odštel tisoč
nemških mark, a je bil v precej slabem stanju. Danes je najbrž vreden okoli 10 tisoč evrov,- je povedal. Na 100 kilometrov popije 15 litrov bencina. Sicer pa je I.jubič Jurčan velik ljubitelj mercedes o v. V njegovem voznem parku sla se dva, eden (etnik 1957 in eden letnik 1971.
Velik navdušenec vozil zjiamke Mea'cdes - Benz pa je tudi Tmil
Sterbenk, vodja registra starodobnih vozil te znamke. V svojem voznem parku ima kar pet vc^zil, najstarejši se ponaša z letmco 1954 ( S 219) in trenutno čaka v garaži na vnsto za obnovo. ^»Kupim mlaji^ega, da bi čez zima čuval starejše, potem pa se navc/em nanj in postane oldtimer. Prvi je prišel k hiši leta 1989. Moj prvi siarodobniik pa je bil opel record. ki ml gaje pokkmil stric za predajo ključa na gimnaziji.^ je píwedal.
Lastnike starodobnih voziJJe v soboto, preden so pričeU spre-tnostno vožnjo na parkirišču pred Rdečih dvorano, sprejel ludi župan Mestne občine Velc:ije, Srečko Meh, ki je udcleženccju zaželel srečno vožnjo. »Razlijžil nam je, da je zrak v Šaleški dolini saniran, mi pa dodajamo, da ga bomo malo <ínesnaí^.ili. ker je kar veliko darili avtov tukaj. Obljub-Ijamt) pa. da bomo vozili lepo, da ne bomo nesnage preveč spuščali v zrak.« so obljubih udeleženci, ki jih je iz Velenja vodila pot naprej, po severni obvoznici do Topoi-šice in od lam skozi Šoštanj do ámartnega ob Paki. kjer jih je sprejel tamkajšnji župan Alojz Podgoršek in kjer so srečanje tudi zakliučilL
Jernej Vedenik v modeiu 280 SL, ietnik 1979: "Pripeljat sem ga iz Ausburga,t
Emil Sterbenk: • Podelili smo že več kot 150 certifiklatov,-
Ljubič Jurcan, z modelom 170 S, letnik 1939: »Dvanajst/et sem potrebovat, da sem ga usposobit za na cesto.^