119. Mulina. 9 LjnHljanl, » fttrta 25. mola 1922. - lefo u. ^^H^^^^^V ^^^^^^^^B ^^^^^|^V K^^H ^HL^I ^^^^^ ^Bh ^^^Mu^^^V ^^^^k ^^^^k ^HL ^^^^^ ^^^H ^^^^L ^^^Hl ^^^^^L ^^^^ ^^^^m^^V »tfflH^mft^'« Iibafa vsak dmn oopoldn«, livitail nedelja la praurike. Inseratl: do 9 petit vrst a I D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, vcćji inseratl petit vrsta 2 O; notiee, poslano, izjave, reklame, preklicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženjtne ponudbe beseJi 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — In^eratni davek posebej. V'prašanjera glede inseratov na] se priloži znam ka za odgovor. Upranilitvo „Slov. Naroda" la »N jroditt tiskara«4' Snaflova olloa *t 5, prltllčno. — Talefoo st. 304. Uredništvo „Ilov. Narod*" Knaftovi olloa At S. 1. aadatropla Talafon sUr. 34. ftoplse apralama lo popisana ia sad ostao trankovase* iMT Rokepiaov se ne vraia. ~Vfl MT Posam3XH3 Stevilke: *H ¥ iMgosSaviii navad.ie da] 75 par, nadali« 1 O v Inozemstvu napadna dni i o, nadalja 1-25 O PoStalna platana v gotovini. „Slovenski Narod*1 valla v Llabllani la pa ^ošt*: V Jagaslavlll: celoletno naprej plačan . D 12O— polletno........ 60*— 3 mesečno....... 30 — 1....... 10 — V inoiemstvui ce'oletno......D 216*— polletno .,,... # K8- — 3 mesečno • . • • . , 5*-— 1........ 1S-- Pri morebltnem povijanju se im.i daljša narofnlna rioplacatl. Novi naročniki naj poSIjejo v prvič naročnino vedno JMfcT" po nakaznict Na ramo pismena nnfv ih bre^ posbtve den.iri.1 se ne moremo ozirati. Ojačena italijanska zunanja politika. Italijani se kažejo z uspehi za svoj trud v Genovi zelo zadovoljne. Italijanski zunanji minister Schanzer je bil brez dvoma med udeležniki konference jeden najagrilnejših. Spretno se je gribal okoli zastopnikov raznih držav. v Klavnem okoli or.ih, kl Drihajajo v italijanski zunanji poli-tiki v večji poštev, nad vse uslužno in pozorno, pa se je vedel napram Lloyd Oeorgeu in Barthouju. V pogovoru z novinarji se je malo pred zaključkom konference glede sploš-negra uspeha izrazil, da so se zastop-niki raznih vlad navadili v Genovi vsaj zopet podpisovati dogovore. V italijanski zbornici caka Schanzerja zaupnica, časopisje pa mu dela pot za njo. Italijan. listi izvajajo, da se je zaključila konfersnea jako ugodno za italijansko zunanjo politiko. Schan-zerjevo pogovarjanje in pogajanje ie prišlo koncem konference do javne-ga izrazzu Llovd Georgre je govoril in sredi rožnatih fraz povedal. da angleški Interes zahteva, da ie Italija moćna in da vlada blagostanje v njei De-žela se nahaja v polnem razvoju in ker je preobilno obljudena« je potrebna ekspanzivnosti in su-rovin. Anglija je pripravljena, da preskrbi Italiji vse možne olajšavet da se tako zadosti njenim potre-bam. Lloyd George ie zahteval za to DODolno italijansko prijateljstvo, re-koč: delali smo skupno v preteklosti. Želimo, da bi delalf skupno tuđi v bodočnosti, ker zastedujemo jeden in isti cilj: sve tovni mir. Facta je na Llovd Georgeove besede ginjen za-trleval. da bo rodilo vedno tesnejše in delavnejše prijateljstvo med Italijani in Angleži izborne sadove na političnem in srosnodarskem polju. In govoril je rudi Barthou, na?lašajoč potrebo iskrenega sporazuma med Franciio in Italijo. V interesu obeh držav je, da se razvija njuno prijateljstvo in danes ni med njima niče-sar. kar bi ju lahko razdružilo. Zra-ven je izjavil. da so se med Francijo !n Anglijo poravnala vsa nasprotja, katti spori med njima bi ogrožali mir v Evropi. Italjja stoji tako na strani Anglije in Francije in bi mogla v spornih slučajih med njima tuđi posredovati. Guglielmo Emanuel. sotmdnik lista »Corriere del!a Sera«. izvaja h govoroma Llovd Georgea in Bar-thouia sredi novinarjevi da njune besede nišo bile samo izraz navad-ne kurtoazije, marveč vidi v njih nekai več, to ie definitivni program s pocflago skupnih idealov. ki navda-jajo italijansko in angleško politiko. Italijanu se prikupiš, ako se mu laskaš. To staro resnico poznajo dobro tuđi Angleži in Francozi. Po vojni so se ob raznih prilikah jedni in drugi še pridno laskali Italijan om, Dosebno vselei takrat. kadar je bila prilika, da si Angleži in Francozi kaj razdele, Italijane pa z vso galan-co potisnejo v stran. Takih slučafev Je bilo že več in pogumneiši italijanski listi so v takih trenotkih ginliivo tožilj, kako da ie Italija vedno zapo-stavliena in zadnja ter ?rdo izkori-§čana. V Oenovi so menda Italiji zopet mnogo obljubili in sicer brž-čas Angrleži mnogo več ne?o Francozi. Lloyd George je bil sredi divne spoirjladi ob ligurskem obrežiu nebesko dobre volje, katere mu še čiče-rin ni mogel pokvariti. Italnani so bili izborni crostitelii. Llovd George ie zato hvalil Italijo in večno angle-Sko Ijubezen zagotavljal Schanzerju, ki se je do semitski navadi neodkriž-Ijlvo opletal okoli nfega. TtaTilanf so hot?li v Genovf rcifiogo doseći. Govorilo se je o a^gle^ko - italijanskem sporazumu na Sredozemskem morju in Llovd George je posegel tuđi v jadransko vprašanJe. dasi fe imela Aneliia že dosti net^fliic radi tište prošlu!« londonske tvoirodbe. Pa na* bo že. kakor hoče. ali res a?ieles1>:a beseda postane dejstvo ali fe bila Ie fzraz kurtoazfie. gotovo je danes to. da se TtaHfa čuti otečeno v svoji zunanj! politfkf. Tu pa prihaja v pnštev nanratn nfei menda v prvf vrsti Jugoslavija. Naso dr-žaro hoče ftnetr It3t?fa za svofo Vo-j lonf'o. nreVo katere si h^ ^r^di?*; bodojiiost v Orijentu. Rapallski dogovor je vendar tako nesrečno jasen, da bi pravzaprav za izvedbo ne bilo treba izgubiti nobene besede. Ali italiianskega hudobnega trenja še sedai ni konec. Ako načeta Anglija in Francija podpirati Italijo v njeni zunanji politiki, lahko to sto-rita, toda ne na naš račun! Mi dobro poznamo Italijo in njene državnike in smo preizkušeni v njihovih slabih straneh. zato pa takoj dvi-gamo svoj glas in kličemo jugoslo-venske državnik? in politike na obran proti italijanski. zoper nas na- perjeni ekspanzivnosti. katera bi bila zasčitcna in podpirana po An-gležih in Francozih! Za tak dar z genovske konference se lepo zahvaljujemo. Povcmo pa tuđi Italijanom kar naravnost. da naj si nikar ne gradijo prevelikih upov iz Llovd Georgeovih obljub. Najbrže bodo zopet razočarani, kakor so bili že tolikokrat — Jugosloveni Da bodo od Italijanov še oddalieneiši netro so doslei, ako se bo itali^anska zunanja politika hotela nreve_ć ekspanzivno kretati proti nam. K usodi genovske konference. Profesor Henri Hauser piše v listu »La Vie des Peuples«, da so neplodne vse konference, ki ne vodijo do mednarodnih gospodarskih od-redb. Prava vzpostavitvena politika bi morala imeti za temelj gospodarsko solidarnost bogatih in revnih čla-nov Zveze narodov, kakeršno so imeli zaveznlki med svetovno vojno. Le tako bi se podrli zidovi, ki IoČijo sedaj narodna gospodarstva. Med devizami posamnih držav ni več nobene zveze. nobene avtomatične cmeiitve za kurzne fluktuacije, no-benih izenačevalnih, gospodarskih uplivov, ki sr> delo^rali. ko so dosegli mednarodni dolgovi točko, ko je bilo treba izvažati zlato. Lahko je vsled vojn« obuboža-nim narodom govoriti: Znižajte Inflacijo, Dlačujte svoje izdatke z davki in producirajte! Svetovno gospodarsko krizo so povzročile s svojim egoizmom bogate uDni$ke države, ki se 1. 1919. nlso čutile osebno ogro-čene. Ako bi ne bile takrat odr>ove-dale medzavezniškega dogovora o kurzih ter bi bile vsem državam do-volile svoboden pristop k surovinam. bi prišlo hitreje do obnovitve gosoo-darskeca ravnotežja. Franki. lire itd. ki bi bili za dolcro dobo navezani na dolar, bi moj?li kupiti ameriŠko in angleško blacro ter bi mogli tako popraviti svoia V5?!ed vojne razrušena Drodukcijska sredstva. Amerika je šfa raie svoio Dot nego da bi bila vstvarila med člani . Zveze narodov finančno solidarnost. Svoj egoizem le dokazala tuđi na-pram franeoskemu predlogu glede pravične razdelitve surovin. Hotela je obdržati svoi Detrolej. svoj pre-mog, svoj bombaž in ni hotela sDre-ieti nobene mednarodne kontrole, rosledica je bila, da se je prodaja! angleški premog po horendnih cenah, ki so posredno npvzročile angleško Dremogovno stavko in uničenje izvozne industrije. Dokler bo Amerika vztrajala v svoji izolaciji, dokler bo britanska financa in mednarodne ka-pitalistične skupine proti kontroli, ni mogoče misliti na prenehanje krize. Nova organizaclia svetovnega gospodarstva je tako dolgo nemogoča, dokler se ne povmemo k sistemu državnih krcdltov in gospodarskih po-sojil. dokler ne priđe do koncentracije glavnih surovin in dokler se ne atiuliraio m izenačiio vojni dolgovi. kakor zahteva Keynes od Amerike fn Anglije. Izklfučno zanaSanie na. individualne napore in interese vodi do razočaranj. »Harmonija gospodarskih Činiteljev« je lepa formula, k! ie oa brez veliave za anormalno dobo. kakorSna ie morala naravno slediti svetovni vojni. Pod pretvezo, da se morajo kar najhitreje odstraniti gospodarske meje med narodi, sj? se v resrsici postavili novi zidovi, ki so vfsji nego vse carinske m-eje: to so zfdovi ničvrednih valut! Hauser ie napisal svoja izvaianja, k? so tvorila v Genovi bistveno fran- cosko stališće. še pred koncem jfc-nov. konference. zato je apeliral ol> koncu svoje razprave na mozatost Evrone in Amerika ter ju pozvaJ, nai v odiočilni uri pravilno spoznati de-janski položai. ker bo drutiaCe sre-novska konferenca dolgi vrsti pret-šniih konferenc priključila lo eno razočaranje već. i In tako se je žal z£odi!r>. Sreli! žslezntibe uprave. Kadar se pripeijern v Zagreb na postajo državnih že!Qznic, me zaboli srce. ko vidim Še vedno nespremc-njene vrste »želcznlčarskih hi^ic^ obstoječlh !z samih žcleznlških vr>-zov izloženih iz prometa. Ko pa pomislim še na visoki Kubitek, ki ga morajo vsako Ieto utrpeU državno železnice radi izločenja tolikih želez-niskih vozov iz splošnega prometa, se mi skrči pest, saj to je naravnost neodpustljiv državni greh. Te vrste železničarske hise nišo samo v Zagrebu temveč fih lahko vidite skorai na vseh večjih postajah v Sloveniji. na Hrvatskem, v Slavoniji v Sremu in Srbiji, samo s to razliko, da so vozovi v Zagrebu Izven tirov, na drugih postajah pa stoje vendar Šo na ttrih: nekje so te hiše bol] očitne, drugje bolj skrite. kakor bi se sarnc sramovale državne želerniške zani-krnosti. Tuđi na ozkotirnih progah v Bosni, Hercegovini in Srbiji stoje take železničarske hišice, toda^la v omejenem števiiu. Najmanjše Stavilo takih hišic te v pociroSJu subotlškegu ravnateljstva državnih Železnic. Pa ne mislite, da se železniški vozovi uporabljajo samo za železničarska hi^e, marveč tih uporabljajo za stanovanja rudi železničarjL Železnlški vozovi pa se uporabljajo tuđi za pi-sarne, skladlšča. prenpći§ča ia straž-nice. Da so so morali Železniški vozovi v Srbiji takoj po popolmu rabiti za stanovanja, pisarne, skladi-šča. prenočišča in stražnlce, je pov-sem naravno, ker je sovražnik na svojem umfku uničil vse. kar i£ bilo državrnega. Pa so morali žele^ničarj:. njihove rodbine In drugi državni Lonisa đe Ia Raro^« (Oniđa): 14 Kneginja Vjera. Roman. In lađy Dblly je dostojanstveno od-pUvala ter odsla s svojimi Čestilci k morju, kjer se je 6mejala in pela dvo-umne p^emi. Vendar ji ni bilo tako lahko pri srcu, kakor je kazala. Vedno in vedno jo %e kakor oštra puščica, zbodla znisel, da je jutri poslednji dan, da Žu-rova ne more več voditi za noe. V zv^e-tel 8 tem pa se je spominjala v^dno tuđi svojih dolgt>v, ki jim ni vedela niti približne visine. Prav mnogo jih j© moralo biti, ker so bili upniki tako naznos-no nadležni. >Kako bi se oddahnilac, -si Jb mislila. >Knez bi vse poravnal, vse bi bilo izbrisano. Pa svobodna bi bila zopet, prosta kakor ptič v zraku... In življenje bi bilo Še lepŠe, še razkpšneje kt>t je bilo poprej. Tašča ugledne^a bogataša Zurova! Kdo si more misliti kaj lepšega.c >Po]dem jaz k nj ej in hocem govoriti ž njo,< je rekla ladv Stoat, ki je tuđi prišla s Felicite seimkaj, ko že ni mo^lft več poslušati tamanja svoje prijateljice. >Ali zopem ji jeTo so same besede«, je skomizg* nila lady Stoat z ramfeni. Potem je ftla fn je potrkdla na Verina vrata ter vsto. lila krotka in mačje prijazna. >Otrok moj, ali veste, da pri haj am U vam. ker hočem v vsem prijateljstvu rc-krito crovoriti z vami<, je zapela mirno in sladko. >S*j veste, kako rada imam vaso mama, in verujte mi: zaradi nje mi je tuđi vaša -sreća pri srcu.« Vera jo je pogledala, a ni odgovo-lila niti bcspdice. >N*eprijetna, mala stvarica,« si J© mislila lady Stoat zadeta, a nadalje va- la je z neizpremenjeno ljubeznivostjo: >Vafia mama ral je zaupala, da vas je feadela velika sr*ča, ki za^otavlja vama oboma najlepš© življenje. Moj.i hči __ kakor veste— jedva dve leti starej- ša od vast pa je omoiena in je srečna.< >Srečna je z vojvodo Birkenhea-dom?c je vprašala Vera. L«uly Stoat je za hip izgubila svojo samo zavest. >Res, prav neprijeten btrok,c si ji* mtelila. >Kaj je io sllšala o ubogim Birku!« >Daf prav srečna je,< je nadaljeva-la s poudarkom. >In veseli me, da se tuđi vam odpirajo vrata k sreći. Mama mi je pravila, da ete bili nekoliko __ nekoliko iznenađeni. Sdveda, tako si. jajne ponudbe niste pričakovall.c >Nec, ji© odgovorila Vera, >In Se dane« ne razumom, kako je prišel do tega, da me smibi. Saj t&h parkrat, kar je govt>ri! z mf>noj, j^ moral vendar opaziti, kako malo simpati-čen ml jje. O, ko bi mu hoteli to pove-doti, mylady! Bojim se, da moja mama ne stOri tega tako, kakor želim jaz.< >Draga moja Vera,< je gostolela lady Stoat, inikar mi ne naročajte, naj strem ubogema knesu srce! Prav tako bi lahko strla njegov porcelan. Razuma oe, da mu mama kal takega ne more stori-ti. Srečna je, presretna. AH si mopete želeti lepŠe bođočnosti? Zurovl so ena izmed najugledndjših rodbin ▼ Evropi.« Verin obraz Je po«tal ledeno hlađen. >Po?flja vas moja maHP« fd ▼pra-šala brez okoliSev. >Potem JI blaifovo-Hte ponoviti, mvladv, da je vsako par-lamentiranje breeuspe^no; nikoli nd postanem žena kneza Zorova.« >To don! nekoliko oetro. m«l« moja prijateljica. Govoriti sem hotela z vami o tej »tvari v va*em lastnern inte-reeu. Poiaaa v«d deklet kl so ozilčl« le svojo bodočnost, ker nlso prej dobro premi slile.« >.J&z sem dobro promislila.« >Da, da, morda — 3 svojo iestnajst-letno pamerjo . . . Poslušajte mene, ki pem izkusMia in vas imam rada, Res jfi», da no stojite niti fc sedeinnajst let. Toda čas hiti. Da ni»te bogata, to v^ete. DekletT l*pih in bogatih, pa je povsod dovolj. Pozneje, navadno pr^powio, se oglasi kesanje. in dober bo prvi, ki priđe. 6etudi no bo imel ni^esar in na bo nič. Vsej tej| mizeriji se umaknete, Vern, ako sedajl« pograbite ugodno priliko.« >Za zakon je rendar treba ljubcz- ni, mvladv.« >Knkšno «a«tarelo nariranje, ljubi otrok! L,jnbp/^n je bajka. Raznmeti mo-mtet da jo življenje proza, ne poezija. Bog me rnvai. ćf\ bi vas hotela oropa-tl vaših iltizij. Toda re«nica se n^ da tnjitt. in repnira je, da so le blagostanje, vipokodon^i nnelov in uzled trajni in neomnjnf ptehri ere?i». Knez Zu-rov vas obožuje, dnti vam »ore vse, kar si tx>želi ž^Ttpkr> srce. Ne protivite •e torfcj svoji sreči!« >Razum©mc, je kriknila Vera. »Prodam naj se!< >Eakšno pretiravanje, draga «•!». To niti v plediŠČu ni več moda. Kdo govori b prodajanju? Kaj ste sužnj«? Ouelle id^e! Odkriva se vam tamo veli-kanska, bhsst^ča perspektiva. Ve« svet vas bo KAvidal. Z*ffot*v]jam vas, Če bi knez 2urov Kasnubil mojo bčer, gotovo bi mu jo dala« >Da. vi žc« Je ©dirovorila deklica kratko. In da*i je hi\n ladv Stoat jak« krotke naravi bi Ji bila skoraj zavrela kri. »Mali kra?otiea ste, otrbk moj, va-Je manire na nišo ravno Brrovrstne. Ko bi ne bili hči m"i* ubo»«. ljnbe Dollyt prav gotovo s« prav nis vt^ um snvenlin za vas... Pa kaj imate proti knezu Zu-rovu?« >Zdi se mi, da Je zloben človek.« Lady Stoit *e jd za-sm^jala. >Sovražim ga. Ne maram ga!« >Ubogi 2urov! Ali je rnogoče? Njega, ki bi ga z veseljem rzele naj-l«*pse, naJboTjse, najbogratojše, njega od. klanja šestnajstletno dekletce. Ni je žHje, ki bi vam je ne izpolnil. Nehv*-ležnica !«- Vitka, visoko vzravnaira in brez besed je stala Vera pred lady Stoat. Obraz jo imfela obrnjen vstran; većerno solnee je obf^valo njeno lepo glavo. Njena ponosna pojava in njen molk sta govorila zanjo. >O Bog, o Bog, kako krasna Ifige-nija bi bila na odru!« si je mislila Iady Stoat. »Toda to je brez koristi za reeni. čno življenje.« Iznova je začela govoriti o v^likan-skem bogastvu Zurovih, o premogoko-pih na Uralu, o gradovih in palacah v Peterburgu in Parizu, o njihovi veljavi na dvoru ... Toda vse zaman. Spoznala je, da ni dosegla ničesar in se jd odstranila. Mialila j^ res najbolje. Poznala je Tse slabe lastnosti Zurova, Pa saj je posnala tudl vse slabe lastnosti svoj aga »eta; vkljub temu mu je dala svtojo hčer. Dobra pozicija ji jo bila vee na svetu. Ko Je lady Dolly zvedola o n»U3pe-11 konferend z Vero, je bila vsa obupa-na. Lady Stoat pa ee ja samo emejala. >Norček,c je dejala, >kakor da nišo vta deki eta taka. Correze ji 6e roji po glavi, in pa nekoliko težko 30 je voditi. Bodi te samo neomahljiva, draga prija, teljica.« >To je lehko reci, a težko izvesti dandanes, ko se tn^nda ćelo policijo vmeiava v take stvari in človek ni več gospodar tvojih otrok.« >Saj 0 sili tuđi ni govora,« jo jfc prckinila l«dy Stoat »Titod drugili po- tov jo, ki vodijo do cilja. Obroci nikoli ne vedo, kaj jo žanje prav; zato smo mi, njihovi starši tu, da skrbimo za njihov blagor. Se r^elo Gveindolena ^v> je upir*-la, sedaj pa mi piše v vsakem pismu: >Oh mama, imela si prav!« In prav ta, kega mnenja bo Vera, ko bo Ieto dni kneginja Zurova.« Lady Pollv jo molčala. Zavidala jo svojo prijateljice za žole^no r^ ko, ki se je skrivala v baršunasti rokaviri. Zvečer ja zapela Veri zopet isto pesem. >Saj vem,« je kOffiČala stra*tno, >nj, ljubezen misliš. Vsem mladim deklieam roji to po fflavi. Jaz sem se iz lju>*?zni poroćila s tvojim očietom. To je h\\% pe-sem, ne ronnn. Ko pa sva. f'\ve\n ^tiri tedne v malem, uboznem rektoratu nt\ deželi, -sem že »poznala, kako neumn* gem bila . . . Živela sva v tistom zakot-n**m ffnezdvi kakor prava farm^rja in pila Čaj iz -^ke, ki jo bila iz britanskoga srebra, li se smeješ. Tildi tvnj nčo 89 je včasih takoh> smejal. Niti vedel ni, da nm česa manjka ... Svinjsko inoso mu je dišalo kakor nnjpl^TnenitejSi fo-znn. Zadovoljen je bil, samo da jo mo-prol skrbeti za star<» babo in za pnhnb-ljipncd svt)je parohijo. Jaz pa sem imela Hnejši okii«. Tvoj oče jo bil dob^r člo-vok, niče«ar nimam proti njemu. Ampak takle zakon Iz ljuhezni ]a> prava n^sro-ča. To sem mu povedftla po dva^etkrnt vsak dan. In po tem je vzdihnil in po vračal k svojim starim babam in pohab-ljpncem ... Pripovexkijorn ti to znto, k*r td hočem uveHti, da vom, knj povo-rim. Ljubez-an in zakon, to sta dv<* t*** sem različni stvari, ki spnd.it* kakor pes in mačka drusra pole- dnipr^ ks«s daj te pa prosim, nikari ne hulji tako rame: vsa nervozna sem od t*ei. K*}-> se odloči *e vend«r irnkrat.^ Kaksncga odgovora prlČakuj^tn, to **&•< (Daljo prihodnjič) tran 2. »SLOVENSKI NARODi dne 26 maja 1922 stcv. 119. trelužbenci. ko so v letih 1918, 1919 fn 1920 pribežaii v Jugoslaviio te ozemlja, ki so ?a zassdli Italljani za* časno ostati radi pomanjkanja stano-vani v železniškiji vozovih, je tudl amljivo. Ravnotako Je umljivo, da 50 morali začasno uporabljati železul-Škc vozove za stanovanja oni želcz-nlčarji, državni uslužbenej ln drugi begnmci, ki so moraji po ncsrcčncni Ijudskern glasovanju zapustiti Koro-ško. Tuđi je umljivo. da so mprali začasno ostati v železniških vozovih oni železničarji, ki so bili svojedobno iz Slovenije premeščeni ali v Zagreb ali na drusre postaje na Hrvatskem in v Slavoniji, ker nišo moRli dobiti potrebnih sianovani. ali da železni-ška uprava se do danes ni poskrbela železniškim ushižbencem za stano* vanja oziroma iim zgradila hiše in da 6e ni pobrigala za to, da bi zgradila za pisarne, skladišča in prenočišča potrebne stavbe in tako oprostila pretežno večino zasedenih železnl-5kih vozov, to je ncumLHvo. to je na-ravost neodpustljivo. Da imamo n_a progah državnih zeleznic še danes veliko vozov. ki se uporabljajo za stanovanja železni-čarjev, za prenočišča, pisarne, skla-dišca in stražnice. to je mosoče samo radi tega, ker pri merodajnem tiradu železniške uprave nikdo ne pomisli na to, koliko stanejo take že-lezniške »hišice«. vsako leto državo oziroma drž&vne železnice. Več uvi-devnosti in več dobre volie bi bilo treba, pa bi se bilo to zlo tuđi že zdavna izlečilo na korist železničar-jem. našemu trsfovskemu svetu in pa korist državi. Toda kaj bi iadikova! kakor pre-rok Jeremiia na razvalinah mesta Jeruzalemo! Zamujenefca itak nihče ne more spremeniti. Gola resnica pa je, da te dne 30. septemb. 1921 stalo na širokotirnih probah 1096 in na oz-kotirnih prosrah 100 pokritih vozov državnih zeleznic — oziroma takrat se imenovanih skupnih vozov. ki so se upotrebljavali za stanovanjskg in druge namene. Od teh vozov je bijo tega dne uporabljenih v področiu Ijubljanskegra nadzorništva državnih zeleznic 173, v območju Ijublianskega Obratnega ravnateljstva Južne želez-ttice 31. v okrožju ravnateljstva državnih zeleznic v Zagrebu 500, onega v Subotici 51. onega v Beogradu 897 fn onega v Sarajevu 44 vozov. Dostavljeno pa je bilo leta 1918. samo 34 voz a.še ti večinoma le za pisarne in skladišča. V letu 1919. se |e to število zvišalo za 124 voz; v letu 1920. se je prvo in drugo število povećalo še za nadaljnih 685 voz. tVsako leto je bil torej znaten pribitek voz, ki so bili odtegnjeni svojemu prvotnemu namenu. To je umevno» ker so bile temu neprestanemu povl-Šavanju krive razne evakuacije in premestitve. Toda ob tej priliki se Človek ne more uhraniti žalostnih rnisli. da nišo le evakuacije in premestitve vzrok pomanjkanju stano-vanj. temvcč da Je vzrok pomanjkanja stanovani iskati v razdrapanih socijalnih prilikah. Da bi se bila železniška uprava pravočasno postavila na pravo soci-ialno stališče. oziroma vsaj na stall-šče dobrega in varčnega gospodarja, bi imeli danes vsi železničarji sVoja stanovanja, zgrajene bi bile ixv trebne pisarne in potrebna skladišča in zavzeti vozovi bi bili izrečeni titometu. Samo naslednji račun nam nepobitno dokazuje, kaj je zamudila železniška uprava s tem, da se ni pravočasno Dobrteala za stanovanja $yo-3ih v železniskih vozovih stanujocih yslužbencev in da ni poskrbela za Potrebne pisarniške in skladiščne prostore. Res. da nišo vsi železni-$ki vozovi takoj sposobni za promet. ali že satni dobri vozovi bi bili do-»esli železniški upravi v prošlih treh letih prav lepe dohodjee. Iz leta 1919. in 1920. služi 13/5 dobrih vozov za stanovanje in druge svrhe. Ako računamo, da bi bil vsaK dober voz zaslužil pred povijanjem. yozovnega cenovnika dnevno po ori-Uki 50 Din., bi bilo teh 135 vozov do 31. avgusta 1920. leta zaslužilo okroglo 1,119.000 Din. Od tega dne P4 do konca leta 1920. bi bili ti vo rovi zaslužili še nadaljnih 2.324.000 Din., računajoč namreč. da vsak voz đonaša železnici dnevni dohodek naimanjc 112 Din. — To J© namreč najmanjša vsota, ki jo mora vsak že-lezniški voz ob danaSnJih revnih prometnih prilikah donaSatl svoji upravi. — V letu 1921. bi bilo teh J35 vozov zaslužilo še nadaljnih 5,543.000 Din, torci skupaJ 8,986,000 filnarjev. V letu 1921. je bi!o dostavljenih za stanovanja in skladfSča 326 dobrih ČcIeznfSkih vorov. TI vozovi bi bili KAslužiii samo do 30. septembra đnroglo 13,366.000 dinarjev; Ako prištejtmo k tem vtoiam le I dnevnice, ki jih je samo zmgrebftko želesniško cavnate^tvo teptočalo železniškim uslužbencem, sUnuiočini v železnišklh vozovih do konca maja 1921. v okroglem Unosu 1,440.000 Din. dobimo »kupno svoto 33312.000 dinar jev. Na oskotlrnih progah stoji za stanovanja ln skladišča 40 dobrih železniškib vo«. Ti vozovi bi blii do-nesli železniški upravi do kpnnca septembra 1921. po priliki okroglo 1,640.000 dinar jev. Državne fceleznice so torei do 1. januar ja 1920 pa do 30. septembra 1921. samo za dobre vozove obenem z dnevnicami utrpele izgubo okrog-lih 25,455.000 Din. AU ta Rubitek je še prenlzek. Upoštevati moramo namreč tuđi še ne docela dobre železniške vozove. Več kot polovica od teh bi se dala v prav kratkem Času popraviti ln Iz-ročiti prometu. — V letu 1920. 1e bilo na široko in ozkotirnih prosah 466 takih vozov. Polovica teh voz bi bila po tarifnih postavkah v letu 1920 in do konca septembra 1921. zaslužila okroslo 11.150.000 Din. V letu 1921. je bilo dostavljenih 336 deloma dobrih Železniških voz za. stanovanja itd. Tuđi polovica teh voz bi se lahko z maliml težkočami popravila in dala v promet, ln ti vozovi bi bil! v tem letu do konca sept. do-nesli železnici 4,150.000 Djn.t dohod-kov. Ako sešteiemo te oosamne svo-te, dobimo znesek 40,955.000 Din. ki g:a je utrnela državna železnl$ka uprava do konca septembra 1921. leta, ker so njeni vozovi uporabljali za stanovanja, skladišča, pisarne ln stražnice. Od meseca septembra bnskesra leta pa do konca letošnjega leta se je število teh železniških voz res nekoliko zmanjšalo. posebno v področ-ju subotiškesa državno-železniškega ravnateljstva, toda vedno Se stoji okroglo 1000 voz v uporabi za ne-prometne namene. Ako bi bili dobri vozovi (okrogrlo 500) izpraznjeni že lansko leto in 50 odstotkov druge polovice popravljenih (okroglo 250), bi bilo od oktobra t>a do danes Dri-bližno 750 voz več v obratu. Ti vozovi pa bi bili do navedenega dneva pa do zametka tesra meseca orislužili železnici okrog 18,000.000 Din. Z mimo vestjo torej lahko trdi-mo, da ima železnica radi tega. ker se njeni vozovi uporabliaio za stano-vaniske in dru^e svrhe od 1. Januarte 1920. pa do 1. mala t. L nainianle 59 mflftonov Din. mibftka. Nečcmo dalie razmotrlvati tega perečepra vprašanja* številke govore dovolj fasno. Ako bi bila naša državna žele_zni§ka uprava svoiečasno dala vsaj polovico te srlavnice za zidanje železnjčarskih stavb, bi Imeli vsi železničarji, kl Se danes stanujejo po železniških vozovih ali ki se potikajo po zaseženffi hotelskih in drugih mc-sečnih sobah. a moraio vrhutejra ži-veti še ločeno od svoje rodbina, že zdavna udobna stanovanja — in vprašanie pomanjkanja stanovani bi bilo rešeno vsai za železničarie. A železnici sami Da bila prfhranlena, fzguba vsaj 30 tpfltjonov dinarkv! __________________________J. C. VEUKANSKA NB5RECA NA MORJIT. 109 LJUDI UTONIIA). — Pariz, 23. maja. (Izv.) Angleški parnik >Egipt< se je da pota v Indijo v širini Bresta pbtopil reled kolizije 6 franooskim pamikom >Seinec. Zgodilo se to zvečer ob 7. uri dnč 21. t m. Mor-je je bilo zelo razburkaob in gosta m*-gla je ležala na njem. Večji del potni-kov je bilo pri Vfeoerji. Sunek je bil ta. ko stračen, (U je mnogo potnikov v obednici obleealo »rtrlh, to bo bili vr-ženi ob eteno. V 20 minutah «0 je >EgipU potopil. Moltro' »Egiptac, t»-činoma Indijci, se je vrgfo ▼ rešiloe čoL-na in pograbilo vea rettlna sredstva ter UTOrilo potaikom z revolverji, ko flote hoteli poslužiti čolnov. Odigravali so bš strasni prizori. >Seine< k sreći ni bil* tako hudo sađeta, ReJtfralft je oeeroe-Đi]pet kar jih je mogla resiti. Poroč* pa se, da je poginllo t morskih ▼alcrih 100 ljudi. >Sein»« je pHpeljala v Brest 99 potnikov in 210 mornarjev. Po mbrjn so potem nabrali 4e 93 tnipel. Parnik >Efdptc je bil zgrajen leta 1897, tont> če je imel UMU dolf le bU 108 m, Širok 16. VELIKA AVTOMOBItjCTCA NI8RECA PRI BUDIMPUTL — BađimpeiU, 2& maja (Ivr.) Voe> ra] ae je pri gradu GMfilfl »godila velu ka avtomt>bilak& neireea. Artomobil međzav^znidto komisije v* Je prevrnll ▼ Jarek. 0oprog» tronodtkega vo}a*k#-ga atafteja Bvvrm* je bila n* inesta teko] mrtva. Ostali potaikl so bili tetku rasfenL Daraft t im HladmoCc u RuQL Politične oesflL =s Seja naeelstva aMriborska ob. lastne organizacije JM se vrsi v fte-trtek, dne 25. t. m. v Mariboru. Razgo-varjati se bo treba ▼ prvi vrsti o stran, kinem deiu v okroiju ta prihodnje me* = 2Saopni seetanek Todstva SLS v Celju. 1» Celja nam piino: Beitanek delegator je bil opetovano zelo buren in je kon&no podidffla Esnarnejsa fitru-ja radikalni republikaniki opoziciji. Zaćasno aicer še prikrivajo svoj© pravo lice in guMorijo v svoji reaoluciji o sineraioah, ki dopuččajo sode lo van je r stranki monarhistom in republikancem. A ravno to kolebale atraakinega vod-etva v tak*> važnih principijelnih vprA-šanjih odkrira vso elaboet in nemoralnost stranke, ki hoče biti vzgojiteljiea in voditeljica naroda, a kapitulira pred njegovim! najnižjimi instinkti, da ai o-hrtini ie nekaj časa navidezno nwč in popularnost. Po rastanku bo e© vrftile konfer^nco dr. KoroSca a dr. KovaM-nom % NSS in JSDS. v =r »Srbski^ predstavnik na genov-ski k*>nferenci. >Bilkan< poroda: Na eni prvih &c\ kenferenee i* podelil predsednik Facta be^edo delegatu naŠ3 država dr. Jenkoviću e boeedami: Seda| i<» na rrati »rbski predstavnik g. Jan-ković. Nato je g. Janković v pris^tnoati vseh rea^iral: Oprostite g. predeednik, Irz -sem, kakor Vam je znano, predstavnik kraljevine Srbov, Hr^^atov in Slo-vercev. Facta: O, pardon! Da, da imatiB prav! Besedo ima p. Janković, predstavnik kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovene***. =- Radi^evo iarlatanstvo. Vaakemu političnomu otroku je »nana nsoda raznih memorandumi)v, ki so .Uh poslali politični disp^radosi genoveki konfe-ienci. Sajno g. Stiepan Radić hoče Se nadalje varati ^voje pristaSe, rato piSe v zadnjem >T>omn<, da Je Llovd Geor-pre rekel. da 1^ i7, vseh pnehnmih in oeprebranih (\) memorandumov razvidno errOpsko zlo. ki je je treba zdraviti. Radić hoče na vsnk način prikriti blo-keško blama£t>, zato «e poflflnžuje v bv*o_ jem Hstn raznih maloverjetnih citatov i% franeoekih listov. ZnaCilno za njegovo §arlataner\'o je, da *e hvali % usr>ehi hrvatskih strokovnjakov Stražnickega in Vrbani^a. kl sta ravno kot Hrvata dekazaln. kako j& treba delati ta korist na&e celolninne domovi ne. Naveezadnie bi mocel Radić ćelo trditi. da je njepo-va zasluga, ker ie na hoteliu kjer je bivala naša delesradja, vis©la po pomo-tl — hrvatska zastava. Hotelsko ©»obje namreč ni razlikovalo razvrstitre barv ter je izobesUo na^o državno za-stavo narobe. =: An^leSki listi o kraljevi porokl. V >Daily ExT>ressuc priob^uj^ O^en Collinson daljši £lanek o našem kralju Aleksandru z ožirom n% njegi vo poi*>-ko. Nasrl?isa. da se celokrrpna Britanija zelo interesira za kraljevo pfcroko. Kralja Aleksandra je marsikteTi britanski vo^ak »pozna! na •solunski fronti. Med britanskim voia^tvom je hila os^ba mlađega junaškega kralja ^elo simpa-tiftna. Britanski vojak se bo sedajj spo-min^al mlađega kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dali© n iglaša list, da po-menjd naitop njegoveg« vlada&ja za mlado uje/linjano jugosloveneko državo dobo mira fn napredka. — BeljSeviki in parriarh Tihon. Cl. prof. Preobraženskij nam piSe: Do-volite, da popravim naslednje pogreS-ke v porocilu o za-slišanju patriarha 'H-hona v moskov. rev. tribunalu (st. 116 Slov. Naroda). Si cer ne vem, odkod ima Vas porfcčevalec evoj^ podatke, — jaz imam pri rokah št 453 Rulja (berlin-*k. dnevnika desnega krila k. d. stranke.) Ruska duhov§čina se ni toliko protivila konfiskaciji cerkvenega pnemože-nja v prid pladujoMh, temvec dejstvu, da nima nbbene be^ede in kontrole pri razpolagacju njej zaupanega premože-nja. Moskbveki proces se je končal, kakor je znano, z 12 smrtnimi obsodbami: 9 duhovnikov in 3 laiki. Obtožen Je bil zbor moskovsk. župni krov in zastopni-kov vernikov, kateretmi je načelo val Skof Nikander. — Poziv patriarha Ti-hona je bil namenjen na njetnu pbdre-jeno dnhovsČino. »Profanacija« se pravi ruski svjatotatstvo — od tod nnmigavanje sbdnikov na dotdevno ža-litev sovjetskih oblasti z besedo tat «• Ta ne gre za profanacijo, povzroče* ne vo ctnrjetskih uradnikih. (Saj ti iz-nolnjujejo samo svojo dolžnoet. kakbr je rekel patriarh), tamvrč se tiče to du-hovniltov in poobla?£enc©v vemikov, kateri bi izroČil! dragocenosti proti n|ih vesti. To so ljudi«. ^ ^ patriarhu podrejeni, in tem je tuđi ok&zoval. V xSlov. Naroduc pa stoji napačno, da ee je patrlarh poštari I »proti onim, katari bo odvzeli cerkveno imetje.< ... 6 t«mf ljuclml. i. j. • sorietskimi obi auti patriarh ni Imel v resnici opravila. Patriarh }© Ml pokliean k sodnfil to pet samb ket pHea. Predsednlk ga Je po kon^anem a&sllsanjn odpnstil 0 temi be-tedami: >St* presti, prifla« (t t >la-hko gre8te<). Nikakor pa mu ni ntogel reči: >Obtoženec, vi ste oproeocnlc kakor e1*Ji ▼ >Slov. Narodu.< = eUfer!»*r poalerilHl baaket Pred odhodom ruske del^aclje \z Ge-nore le prtređil njen načelnik Oicerin banket r elovo od O^ner® in so bili povablj*nl vsi «ani Italijansk* delegacije. Pri šampanjcu se je dvignil OlCa. rin in imel dolg govor v franeoskem {•kIIrl V isbraaih besedah TvroeUvlial pHiatsljstvo ia ntklenjeneit Italije, kv tere so bili del^žni Rusi ves ča« genirv-■ke kMference. Rr*cl je, da ruski narod ne potabi nikdar, da |e bila itali-ian»k» vlada med prvi mi, ki je nagla&a-la potrebo obnove odnosaj©v 6 s^danjb BasMo. HvalU & italiianaki oarod. kav ko da je priden in !ntelig«nten in ka-ko ljubi iielo in petje. Ta naioti & svojo plenieiiitostjo in a svojo ^lcboko dobn>-trtnoatio je ono, kar je najvećiega ob-čudovftnja vredno na rem prekra^nem svetu, ki tvori Italiju. Sv*.j govor je konćal 2 vsklikom >Kwiva 1, ItaiiaU Po banketu je prlcakovala Ruse in ltA-lijane na ulioi več ja množi ca, ki *o ]a (delila v dva ta)x>ra: eni so proslavljali linaijo in njene delegate, dnvzi po po-rdravljali Italijane, pri te-n pa vzklika. li ogoj-frno proti »ov^etaki Hu?iji. Na-etopili p«> tmli faši-ti i a tako je bil pred hotelom kmalu velik tm-o, krik in fji-epir, kator^mu so napravili kon#o kralje\si etražniki na koniih. Ruski deleghtie §0 se med tem nauln odpelja-li v avtomoliilih. Italii.tnski koiuunižti so pretrej v zadre*ri radi vo«ieii^a niskih tovarii^v. Ti 6o -re klanjali kralju in ao zroRlavliali itnlijan^ko vlado. k«t*»-ri ho n.ipov*Mnli dnnm^i komunisti n#-izproscn boi. Ta čas, ko Cičerin plavi fjenovsko d^lo, pa razbij«, po Mo-kvi Trockij in izvaja, da ni konfereno« -re eovjptfka Uu«ii.i arl0^«* svo^ Ho^o7-nosti zaupftti snmn pvoiiiu pp^f-i^in in bajonetom, pa niicorour drtii^emu. To, kar zahteva =rovjet.;ka Rusija no pnilo z nikakih konferecn, to ee sela *loscž^ takrat. ko bo rdeća. armadd prekoračila neje kapitalističkih rtržav in ko )ny zaplapolala nad Evropo rdeo.i zastava. — Fafeisti o uspehih gpnovpke kon-ference. FaSistoviki vodia Nfussolini pi-fee v >Popolo A* Itnliac, da jo p*»novskn konferenen izdubila z izl.>čitvijo r**T«!i-racijskepa vpračania vsnk pomon. Kdi-ni dohodek je rusko-nom^ka poprodba. Nepriznonje ta pogrođbe bi bil a fm tat na «ivPT^nost Rusije in N'emoije. Drugim državam ne preostaia dnigepra n^fro da "slfdiio nemŠkemu vzcjledu. Izkliuci-tev NemČije iz pogaj^Mi^ z Rusijo je ot-roćje, Konferonca ni dosegla v mirov-uem ozini nobeneera konkretnoga ali moralnepja uspeha. Na obzorju ni videti nobene^a ^oloba z oljkino vejico, par pa težke ftrne oblake«. Evropa n^> bo imela od vseh teh ktmferenc noberre koristi. =: Ci^erin o Jnposlovenih v Ttaliji. Clani nade delegacije eo izven konfe*-rence prMno občevali z rupkimi d^l^-!?ati. Dr. V. Janković se ie posrosto raz-povarjal s Cičerinom, ki je *>b neki pri-liki bbžaloval. da se zapadna. Evropa vmešavr^ v vpra&anja ruskih repuMik na Kavkazu, ter je pri tom govori 1 o svojem slovanskem prepričanju. Dr. Janković se je začudil, kako more govoriti boliševik o slovan^tAu ter je vpraSal Čiterina, kok^no fa nie^oro elovansko prepričanje cl^de Juero^lo-venov, ki so morali ostati v Italiji. Či-ćerin je odgovorili O tem ob drugi priliki. Ko bi vi vedeli, kar vemo mi... = Genovska konferenca __ bankrot versailleskec^ sitema. >Paese< piše, da je grenov^kra konfereiica pt>stavil& iuejnik med staro ln novo zgođovinsko dobb. Konferenca v Genovi pomeni bankrot versailleske«ra 6iFt«na, ki ie povzročil večjo nesrećo nego je bila vojna. Italijanskt> javno nmanie je v zmoti, ako misli, da Amerika Se simpatizira s Franci30. V Parizu so to opa^ žili, zato pbšiljajo neprestano misije v Ameriko. ^= Tro^ij se Je polasti! 30 milijo-nov slatih rubljev. Iz Revala porofta jo, da Je prišlo zadnje dni v seji contral-nega izvrševalnega fcdbora v Moskvi do zelo burnih prizorOv. Član odbora Sopinkov, ki velja za enier^ičnega člo-vekat Je n'apadel Trockega in obrazloži] njegovo sedanjie bogastvo, Trockij, sovjetski vojni komisar, se je polastil takom zadnjih dveh let nad 30 milijonov zlatih rubljev. Trockij se je ve© srdit branil in zagovarjal ali seja se je zaključila s prepričanjem članov. da je prišel Trockij do premoženja nepošten nim potom. — Politika iu umetnost. »Nedjeljni Glasnike piše: Med onimit ki so storili uajveč za prebujo 3ugoelovenske zavesti, so bili umetniki __v prvi vrsti ki- parji in slikarji. Par ^g^slovenskih razstav pred vojno jo koristilo ideji narodnoga edinstva vei5 negt> najlepše knjige in članki publicistor. To Je bilo v Času, ko so v BeogTadu privatno in službeno cenili jugoslovenstvo tako, kakor smo je cenili v svetovni vojni v širnem svetu in iahtevali zanj prizna^-nje radi njega in radi nas. Toda. zamo-rec je storil svojo dolžnost in lahko gre... Tako se danes govori v Zagrebu, ko Beograd dernorrstratlrno za vraća ime, ki pa je pred par l^ti detn^nstrativ-no nosilo na svoji zastavi. Ozkosrčni sovinisem je pOvzrročil, da beogradski umetniki ne puetlj'o, da bi se udruženje umetnikov imenovalo jupoalovensko, ampak ho^eio imeti kilometrskb ime, kopirano is earinarskih in policijskih napi80v: kraljevina SHS. = Kraraarstvo g«nov»ke konlcren-re. Konsictorij ženevska narodne cer-kv% je protesti ral proti materijalizmu in kramarstvu ~-nov^1-"* k on terence ter proti prilizevanju boV -vikom, katerih delegate so sprej*raali ministri in ćelo italljanskl kralj in k»*^rim je fiapil vkljtib vsej moralni n?« mnosti st>vjM-eke vlade nadskof rimske cwkve. Kor»-rtstorij je konetatiral globoko demoralizacijo in a tarifom genovske konferen-ce. — V tem protestu Je pr^cH re«n!ce, krs^anvka ljubesni, ki «xlpuS£a vsem tfovražnikom. torei tuđi boljševikom, pa preaneto nulo I = VprOaiiJe ^rtUvulb nmdnikov na MaiiftnkML Madlartkl listi poro-feiio, da Jd vlada provi«>ri£no povilala plač« državnim unHnifcmn. Vla4!lA n«-mofav» predio ti ti bn^o« narodni eknp-Scinl »akoneki nmfrt n nredltvi pla£ dr-ia^nih nradnikov. o >^iliSanin ura<). nlh ur ino bdpnatu nAdstovilnih urid-nikov. Jusiilsha hraSIna« ITALUANSKA KRAUEV5KA D\ O. Jll'A V JI LIJSKI KRAJINL Svečano.«tne dneve preiivlja Julii-^ka krajina- i talijanska kraljev«Jca dvojica jo prišli i,.i poset in obiskaia Trst, tjorico. Kras, Postujno, i?tr?ko oljftl ix* s« iz i'ule odprijo v 7^a4er. Sprejt*ra kra.ljć\ske d\^ii^ jo bil povsodi zelo hlovee. q, utlel^Žili so po pa tildi Juf?<>-sloveni v v.-cj »vr.ji iskrenosti in kra-lievsk.i dvojica gf^ je hhko prepri6ala, I »ia biv.i v Juli jak i krajini čvr^t in ta-iuozavi ?»tfn j'.iiro^lovenaki naro4, s ka-torim treba računati v ol.nre-jni državni [K)litiki. V Trstu je bil v n^d^lio dopolđno kmi-.lu po prihodu "?ve?-an bo mosrel kralja pozdraviti v slovenskom jeziku. Srbo-hrvntFki j;ti napram dr. žavi in Vas pričakaie » rlobokim »p^ fetovanjenu Kjerkoli stopite v «tik ft njim, spoznata njegovo odkritow^noirt m njegova dobra čn«tva. Kralj b« 3^ toplo zahvnlil, Dr. "VVilfan J« dodal. da bi bil spr^jem po deželi 5e mnogo pr^ut-ni?nej§i, ako bi se dovolilo Jnposlove-nom okrasiti domove tndi r, naMntl narodni mi barvami poleg državnih. Kralj se je v pocrovorn s po*linopm dr. Stan-perjera d^>taknil tndi podobnosti «lo-venekee:a jezika p arbakim, na kar jo dr. Stanger pove/iil, da Je naA jorfle v Istri tpnak •srbskemu. K skupini je pri stopila kraljica in 30 nagovorila v evojl rodni gtrrorioi. Popovor se j^ vrtll potem sr-bohrvatski. Dalje 6a^a a© je raz^ovar-jala z dr. Stanperjem ln tla njegova pojasnila jo zaključala: *Bit će> bolje«. V Gorici je bil sprejem tuđi kra-sen. Sprf\iema sto. %e> udeleiila poelaiu. ca dr. Pod gornlk ln Lavr^n« č i 6. K>alt»vska dvt>ji(?4 so je £ njime ijubKMnivo razsrovarjala ln krtil] se t* tpominjal >Zivlo< - klicev v Crni pori. ki nra sedajl done n& u^esa na Goriškom. Kraljica je na profil a poslanea v srbo« hrvat«kcm jeziku, da naj sporo^ita ljudstvu njeno prisrčno zahvalo ea krafni r»prejem. Kaior v Trstu« takt> rt> «e vr-Silo t\M v Gorici razne slovesnoatl. Krnlj jo prejel tuđi rlovenake fcupAna iz tolminskofra in idrilakega okraja, U poriške ^lcollce ln vipavalce doline. Ru-darji ia I dri je v koatumih Iz XV. sto-letja, 6© podarili kraljici s slovenskim nagovorom vrsto idrijskih ftipk, kate-rih j© bila kraljica zolo vesela in ae jo srbohrvatska zahvalila. 'Kraljevska dvojica Je posetlla tuđi elov*če bhijiSc© Pod goro. Tara ju ie sprejel slovenski župan Mohbr Dominik 0. Kraljioa se Je spustila t njim v pogovor. Župan Pominiko jr* med drugim poveđat, kako saostaja odSkod-ninsko delo in kako je potrebna sloven, pka §ola v Pođf?orL Izrekel Je, da imm slovensko ljncMtvo Sivo eanp«n)« v kraljiro, ki je * njim istega rodu in istoga jezika. Kraljica ga Jo p«>#luaala z velikim zAnimanjem tn mu obljubila popolno zanimanje za izražene ielje* Dota vila je, da goji simpatijo do Slcrveiu cev, ki f*o tako živahni in đclavni. Kra?Jci Župani eo lrrekH kraljevski dvojici svojo udanbflt v 6 ©i Ani, notranjski pa v Postojni. kjer j|e bil p]^rejem r>o«ebnb sve&m. Po«draTii \% kraljtn*sko dvoji00 župan K u ti n ln t>o-nudil po stari jugo«lovenski šegi kruha in soli. Kraljica se je divila kraabti postoj nslre Jame. Krnlj ln kralj i oa eta danes v Istri, na kar krenHa preteo Zadra v Rim. Kralj se \& na tem kratice« bivanju med Jucrosloveni lahko prenrleal, da so Jucrof»lr>v?Tii v Julij^ki krajini pać vratini holjSe uflodo, nesro se Jim. Jo do«|«j d«lila s etranl rimske vl«wte. — iCTrdni oN5ni rb©r politiCnfff* drn^tva >Edinost< 6^ vrfti 1. Junljn, na Ob^inah r»ri Trstu. Glavna to5k» dnev-nega reda je: n&4& politiftna organizacija, pokrajinska in b^rednj*. — K prihoda italijanukega kralja ▼ Jnli.iflko krajino je pisala >Edinoit<: >Zdhtavamo le jamstva in uredbo, da nam bo zajamčeno svobodno življenje ennkop^a^^\ih in enakovTGdnlh rtrtar-ljanov, da bt> prisnana našemu jeziku polna veljava in raba, da se nam n» bodo odtepovula sredfitvft wi a*s kulturni napredak in gosi>odar«ki r^Evoj, da ee nam da toliko fcoUtvt. koUkop g* potrebujemo in da bo naša sol a rm na* ift! ZahteTamo ponolno arohtuSo i& rat« YoJ naaecra eocilalnecA iiTlifnJa, hooe« no nradnikov, Jci bodo im^H anlsla in ere a za naše narodna, knltorn« in g»-epodareke r»^>tr©b%, nradnikerv, kl bod« ču ti U t. Ijn^ptvom. Zahter*into % eno b*> «edo! ti& ism«tv» in vm porfviii sa nu mosToj© nnrodno iivljenjB t drtari. ka* tero vrliovnega piodstaritoija posdrvr^ Stev. 119. >8L()VCNSK1 NA R U D« dne 25. maja 1^2. Stran 3. ljairtf) s čustvi poštene iskrenosti. Ml hoćemo vršiti svoje dolžnosti napr&m državi; hoćemo pa, da tuđi država vrši svoje dolžnosti napram nam. — Iz idrijskega okraja je priobčil >Picoolo<: k prihodu i talijanske ga kralja v Julijsko krajino udanostne izjave občin: Čekovnik, Dole, Godovid, Crni vrh. Vojsko. Idrija iu Spod. Idri-jft. Nadalje objavlja tuđi izjavo občinfc 2abnice na Koroškem (Žabriicd se ime-nujejo sedaj Carnporosso). 2upan iz Zabnice, Kramer, navaja ooleg udano-stne izjave tuđi želje prebivalstva in sic*er, da *5e imttjo po obljubi Nj. Veličanstva varovati tairkajšnjemu ljudstvu vse jezikovn? pravice in vse stare šege In običaji. ITdanostne izjavo so objavljena tuđi iz Kanalske doline na Koroškem, iz St^verjana na GorižlOBin, fc Na brezi no in končno iz Bele peči, ki so imenuje sedaj >Roccnlba.< >Pircolo< Je pričakoval vse polno uđanostnih iz-jav iz jusroslovenskih oboin. da bi jih priobčil, ali kakor kaže njesrova svoea-nostna nedeljska številka, jih ni dobll. — Na realki v Idriji jI1 Popolo Fruillano« poroča. o za-nimivi razpravi. ki e^ je vršila 1S. t. m. pred goriskim kazemskim senatom. Ob-tožr»n je bil ex-major Francissi, da je bil vn-i a fašietovske družbe, ki je opusto-riča ie izjavila, da je bil maior oni v^čer v Medeji in da je od daleč gledal prizor. Kor.Sno so bili zaslišani se nskateri fašisti, kl 8o izjavili, da so bili uveđli žs sami preiskavo o majorjevi krivdi. ča so pa ugotovili, da je majt>r >DopoI-aoiPi ruj ekspediciji in opustošeni a. < Pre^isednik senata je nato dal beeedo javr mu obtožitelju >ki je po vrnee*-arai bb€udovanja Trecfenem govoru ob-ruz\7, drugesra niepovo oproščenjo.c In ka/ je orovoril obtoženč-?v ra«topnik? ^t' drugeara neki. n»sv> da ja bil obto-.?nc petnajptkrat r^\\kovan in da tak Člov-ok ne> bi mo?el larati. ako bi bil r r**rMcl kriv. Sodni dvr>r i* nato — kaj-rnu — obtoženca oprost i 1. M2i u Zasrebu. Zagreb, maja 1922. ^ocoj sera enkrat zopet prižel v Tu^ lanac Lepo ^ctaliič©. Mra5i se; ma. io g* že vidi. a tem v*č %e čuje. Ko bi Je n ikala naša bcead^u bi se tu ie nem-Akj naučil. Sed^m in razmišljam o narodnih cflf r šinah v naši državi, o Nemcih, Ar-nn* ih, Madžarih in — blokd^ih. Kar zaci jetn txi daleč zvonko dekliško pet-■je: ojo&: >ZoviT samo zovi! Svi 6e So-kolr vi za te život dati.< DekliSki zbor, Bigvrno gredo Sokoliće s kak&nega iz-letn in »opet: > . . . Tamo je srpskoj ▼nj- ri jedini mio put!< To je lepo, mi. ilir-' in stopim niže proti ceo ti, da vidim katera so ta dekleta. In spoznam: eejske učiteljice so pripeljalo 9vo-e uienke na izlet v Z&greb in sfe aotij rračajo z njimi iz Tuškanca proti > olodvoru. Hvala, mlade Celjanke, 7 a i3p večerni trenutek sredi blokaSkih miesi! Doli v nrerstu v Gundulićevi ulici št 7., &o v prveip nadetropju vsa okna raz-fivetljena. Društvo hrvatskih književni kov, ki pa je v glavnem jugosioven-ski orientirano, Ima zopet svoj intimni rf iHt. Prostori &o do^ti reprdzentativ-ni. Če kreneš, prijatelj, na d^sno, dobiš zakusko; če stopiš na levo, pa si bliže umetnikom, pevcem, pisdteljem, ki ti zrede dušo, če nisi na njej jetičen. Pa reč Rusov je navzočih nego Jugoslove-nov. In poljski konzul terr njegova go-epa soproga, ki sta tuđi člana društva, dajeta večeru slovanski značaj. Da dobim pbpolno sliko večera, od-idem fed proti Vlažki ulici, ki je za frankovce to, kar jo Cankarju kak kla-nec, t. j., pravi dom. Tam na koncu Vla-c\cb ulice ima Radić svojo hišo, t ]., svojo republiko. Tramvaj ne gre već in tih je svet. Kar začujoni od Save? >Mi Fino tvoji, -sivi ptiću!« To 80 pa Zagreb-čnni, ki pojo frankovcem podoknioo o K«rrtdiordjevićih? Torej je revolucia v hrvatski republiki proti predaeđniku? Vmem se na Jelačićer trg. Tam je svetio kakor ob belem dnovn. Zagreb ei je svoje sredi5če dobro razsvetiL Do^ro! Vidim vsaj eliko. kl mi jo kolporter ponuja za 6 K: Radić u Bajka-ču! __ —c Velik« Škode. Vodstvo ruk. podmž-nice »Nar. banke« piše: 2 ozirom na članek v Važem c©nj. listu od 9. t. m. iu 105 pod rubriko: Gospodarstvo > Velike škode< čaat nam j© sporočiti, da je kritika, v kolikor je namanjena Narodni banki, pogrešna in se tiče odbora za promet z devizami in valutami, ki je ustanovljen od finančnega ministerstva (Glej Uradni Ii3t št 120 od 1. okt. 1. 1.). Ta odbor je samostojna oblast minister-6tva financ in nima Narodna banka ni-kake ingerence na njono poslovanja; tuđi oeobje nastavlja odbor. Narodna banka nima torej s tem odborom nič rkupnega, raz^n da je nastanjen v ban-čai zgradbj. Ljubljana, 20. maja li)22. Naradna banka kraljevine SHS. Po-družnioa u Ljubljani. Gregorie, s. r. — Upomba ureun. Gorenji uradni dopis, ki ga nam poHlja podružnica Narodne banke v Ljubljani __ kakor pomlarja I — po nalogu centrala v Beogra-d u priobčujpmo s pravim veseljem. Ne Sflmo da so se med tem od nas resnieno naslikano razmere kolikor toliko že /boljšale, pozdravljamo ta koniimike. tuđi kot zadostni dokaz, da tuđi na kompetentnih meatihv Beogradu naše upravičane besede. naša gotovo le blagohotna opozorila ne ostaaie-jo brez blagonosne^a odmeva. SLOVENSKA BANKA, D. D. V LJUBJAN1 1 jc imela v soboto, dne 20. maja 1922. ob 10. dopoldne v 1. nadstropju lastne palače Filipov dvorce, Stritarjeva ulica 9, svoj L redni občn! zbor delničarjev. Na zboru so bile zastopane z malo izjemo skoro vse delnice družbe. Zanimanje navzočih delni-čariev za potek občnega zbora je bilo veliko, ker so se polnoštevilno Se pred časom otvoritve sešli v bančnih prostorih. ^bčni zbor je otvorll predsednik upravnega sveta z. Rado Legvart, ki je v kratkem nagovoru predvsem pozdravil na-vzoCnega vladnega komisarja, sekcijskega svetnika dr. Frana Rateja, upravni svet in vse navzoče delničarie. Iz podanega poro-čila postiemamo: »Koncem leta 1920. smo v krogu — kakor poroča rredsednik Legvart — ožjih prijateljev in znancev zamislili organizirati moderna trgovsko banko, Katere smo-ter bi bil podpfrati razvoj trgovine in industrije posebno v Sloveniji. Težka je bila pot takrat v nekonsolidirani Jugoslaviji, ker se je ncraitpanje v našo mlado državo zrcalilo v vseh gospodarskih in finančnih vprašanjih. Vkljub velikim nasurotstvom smo pre-magali te težkoče s podporo An?lo-banke in PraJke kreditne banke ter drugih znanih slovenskih osebnosti, veleindustrijalcev in vele trgovcev. Ustanovili smo Slo\-ensko banko z delniško glavnico 30 milijonov kron. Nal zavod se je lepo razviL Vloge «10 se dvignile na ugledno visino čez 85 mill-Jonov kron; raxen z osnovno glavnico pa rtzpolagamo z močnJmi zakladi. Tekom minulega leta se ie Slovenska banka ude-ležila v večji in manjšl meri pri raznih industrijskih in trgovskfh podjetjih, pri tem zasnovala sama veČ vpeljanih in Mr$i javnosti znanih večjih podjetij. Z ustanovitvi-jo podružnic v Novem Sadu. Dolnji Len-davl. Llutomerti Jn Vrhnfki pa le nokarala svojo žilavo moč tš. razvoj na širši bazi. Ker dosedanjl prostori na Krekovem trgu nlso razvoju banke več zadolčali, \t kur>f!a taista palačo v Stritarjevi ulici v Ljubljani, Ider jo opremila povsem moderne lokalitete za obrat in poslovanje banke. Spfošn! promet Je znaial v preteklem letu nad pet miliiard kron. Od člstega dobička za lete 1921- v zneslcu 5,53.1.008 kron 95 v, se ie odkazalo 5 % dotacija v razervnem fondu. 8 % dividende, t j. 32 kron na del-nico, ražen tega dotiralo primerno redni rezervni zaklad, rezervne zaklade za dn-bijoze, za kurzne in menične izgube, za dobrodelne namene pa se je votlraJo 100 tisoč kron, fcateri zncsck bo banka te dnJ naSim podpore potrebnim lavnlrn slovcn-sldm institucilam Izplaffala.« Poročilo upravnega sveta Je bilo eno-flasno bre« debate spreleto. Na pornčilo nadzorstvenega sveta se le pođtl ravnateljstvu in upravnemu svetu za upravno leto 1921. absolutorij. Z zado?čeniem so navzoči delničarji konstatirali lep raizvoj mlađega zavoda, izrekli vodstvu taistega svoje zaupanie In stavili najlepšo nado v bodočnost Slovenske banke. 3803 —z TTL poročllo HmelJarskega dm-liva %% Slovenljo 0 gttnju hmeMarsklh Bi-sadov. Zatec, C5R, dne 18. maja 1922. Ta pri nas imamo konCno ugodno vremc in tople noči. Za razvoj hmeljske rastline Je bil ta preobrat vremena nujno potreben. V rano obrezanih nasadih se poganjki ie pri-vezujejo, v pozno obrezanih pa Se isti nišo vzklili. PreceJSnll del na Sega okoliša le po bolhaču tako zelo napaden, kakor že de-setletja ne. To nezgodo ste povzročila neugodno vreme In mrzle noči. O Škodi, po-vzročenl po bolhaču, se đanes še ne more razpravijati. vendar se že lahko reče, da Je stanje jako razllfino. Proti normalnim letom Je rastiina v razvoju za 3 do 4 tedne zaostala. Lani Je bil hmelj sredi maja že 2 do 3 metre visok. Sedaj se množina te-toSnje letlne ne da ugodno razsofevatl. Stanovrtno toplo vreme lahko Se kaj popravi In zarmiieno nadomestt. 2al. da so se letoi v obHem Steviiu DHVazal! hmelisld hro**i In ogrc!. kf ogrrožajo hmelj^ko ko-reniko. Pri pomnr>ženeni povpraševanja Je raspoloženje na hmeljskem trtro mimo; cene za prima blaso so stanovitne, za sekunda pa oslabele. Za dobro blaco srednje kaVovo*t! sa plačuje po 2500 do 3000 C K za 50 kg. rrkHin zn poSto Jn hrrbl«T ▼ LitiMianl obv*§*a r»e Intareiente, da J© Tninlatr-•tro sa poito la brtojar r Beogradu sporazumno z ministrstvom financ odredilo, da vse poštne pošiljko iz inozenu stva, ki so prestopile državno mejo do \štetega 25. aprila t. 1. carinijo brez Liovolila Narodne bank© za nakup krit-ja v inozemski vrednosti za nabavo do-tKuega blaga, kar je bilo dosiej potreb-?»o v smislu remenja ministrsiva financ 1 i r. 1957 od 25. februarja rO22 (raz-glašcno v »službenih Noviaah« št. 45 oj 2S. februarja t. 1. in v »Uradnem listu pokrajinsko uprave za Slovtenijoc žtev. 21 od t1. marod t. l.j. Za vse one fo£ino potiljke, ki so došle iz inozemstva po 25. aprilu t. J., pa so ta devizna do\olila še nadalje potrebna. Direkcija za pošto in brzojav poziva vee prejem-nike t^h zadnjin po.iiljk, da si pravo-časno preskrl»a r>ri Narodni banki po-trobna devizna dovolila ter jih predlože pristojnim carinjfilniru poštarn (Celje, Maribor 2 ali LjuUiana 2) Brez teh ilovo Hl pošta ne inore posredovati pri ra-iiiijenju poštnih r^šiljk in je veaka o?e!ma intervencija stranka pri oari-njalni posti kakor tuđi pri ^arinjalnici brezu*pesna. Pošiljka bo ležala pri e<\-rinjalni pošti, dokler ne predloži stranka devizneg.i dovolila. Direkcija za pošto in brzojav opozarjj, hkratu interesente, da po-tna uprava ne od^ovarja 2a ^kodo ki bi nastnla vsled t^^a, ker I** prijemnik po^iliko pr3pozno predlo-žil devizno dovolilo. —Nakupovalna In produktivna zadruga kovinskih in sorodnlh obrtov za Slovenljo v Ljubljani, r. z. z o. z. opozarja vse svoje člane. kakor tuđi druge obrtnike, ki namc-ravalo k zadruzi pristopitl z deleži nanovo, da se prvotno sklicanj redni občni jbor radi nesklepčnosti ni mogel vršiti. Sklicuje se torej nov občnl zbor, ki se vrSl v nede-Ijo, 2$. maja t. I. ob 10. dopoldne v prostorih Zveze slovenskih zadri!g v Ljubljani, Janez Trdinova ulica ^t 8 z Istim dnevnim redom kot prvotno sklicani občni zbor. Ta občn! zbor Je sklepčen ob vsakl udeležbl, na kar se posebno opozarja- Načelstvo. —ff Nove meiće stavblTtskfh delavcev. Dne \2. maja t 1. se Je pri Oddelku za socijalno politiko v Ljubljani zaključila nova kolektivna mezdna pogodba za gradbe-no stroko, « koio so se na novo uredile mezde stavbinskih dehvcev enotno za vso Slovenije. Nove mezde, kl vcljajo od dno 8. maja i. L dalje, znaSajo za normalno delovno uro: 1. za polirje 22 do 28 kroti. 2. za preddefavce 17 do 22 K. 3- za iztiSene profesfffmfste (^idarje, tesarje) 15 do 19 kron, 4. za težake 9 do 13 K, 5. za mla-dostne delavce 6 do 9 K, 6. za delavke 6 do 9 K, 7. za vajence 7 do 13 K. Za popravila na strehah in za delo na vtsečera odru, nadalje za delo v rabljenih strani-Sčih in kanalih se plačuje posebna doklada. To kolektivno pogodbo so sklenili in pcdrisali podjetnlki, združeni v Odseku jradbene stroke pri Zvezi industrijcev ter zastopniki delavskih organlzacl] in «a$top-niki delavstva podletfj Iz Celja, Ljubljane in Maribora. Pogodba se Je uradno potrdila po Oddelku za socijalno politiko t Ljubljani. — g DTŽavna borza đela. Dela ifiće. jo: dninarji, dninarice, plsam. modi, r*ek1. mlinarji, natakarjif, natakarleso, trg. sotrudniki in so trudnice, kovađ, *lu£©, čevljarii, kočijaži. rzgojiteljioft, vajenci in vaienko. V delo bg sprejme-30: nidarji, tesarii, gt>«dni delavci, zi-darji, mizarji, čevljarji, krojači, felvilje, stroj, in stavb. kljucavničarji, kleparji, kovači, vzgojiteljice, elužkinjfe in kuharice, vajenci in vajenke. —C Dobava materfllala za izđtloranje obleke, železnlfa postelj tar kožnhOT. Uprava Vojno odeče I v Beogradu (Donji frad) razpisule za dneve: 16., 19., 21.» 26., in 27. juntja t 1. ofertalne li oi taci Je glede dobave blaga za vojaške in mornariJke odleke, platna zm podlogo, drila za torbice, gum-bov, vrvic (našivov), senčnikov Itd. za čepiće, sukanca, železnih postel) In kožuhov. Predmetni oglas z natanSnejSiml podatld je v pisamJ trgovske in obrtni5kd zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. __£ Vrorčni sejem y Bođimpeiti se vrši od 17. do 26. juni ja. Poaetniki sejma imajo ugodnosti na madžarskih železnicah in drnere olajftave. — g Postrvji sarod. Kmetijski od-delek Pokrajin-ske uprave za Slovenijo ima odd*ti Še nekaj ti$o{ pbatrrjega za> roda iz valižča na Bleđu, ki se že krtni in je sposoben za zaplojevanje ribjih voda. Cena 35 din. za 1000 komadov. Društva 25% popusta. Narobila sd spro* jemajo le do 1. junija 1922. Ob enem s^ pozivljajo do^edanji narocnikit đa čina preje prevzamejo naročeni zarod. I __z Jelševa đrevesa na javni Aral. I bi Jelševa drevesa na travniku v Ko-leziji (Pasjem brodu) sa bodo dne 29. maja 1922. t. 1. v ponedeljek ob 10. uri dopoludne potom javne dražbo odproda-la. Prijatelji jelševih drv se vabijo, da s^ dražbe udeleže. Dražba se vrši na licu mesta. —g Dobara drr. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 30. maja t. I. ob 10. dopoldne v pisanu* intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (vojaSnica vojvode MiSića, prej belgijska vojaSnica), nadalje Isti dan in ob istf uri v pisarnl komande volne^a okruga v Celju in Mariboru ter pri Komamfi mesta v Ptuiu ustmeno licitacijo glede dobave drv sa gamizije Ljubljana, Olje, Maribor in Ptuj. Predmetni oglas z nataacneJSjmi po-d:atW Je v pisarnl trgovske in obrtničke zbornice v Ljubljani interesentom na vpo-g!ed. —« Tečaf trn rlnocradiilke In tadlarfe. Na državni kmetfl'M Soli na Ormu se vrši dne 1.1. In 14 Juni)a tečaj sa r1no*radnike hi Md'arje. fn sleer za zeleno cepHenfe trt okvlfranftt sadneea drevla In zatiranje trtnfli in sadnih škndTflvcev. Kdor ne ra fell ode-leži«, nai st t«ko! z*Ta*i po do^«Ttld t>H ravnatflNtvn ?ofe na Ormit. i>M»a Nov« me genovski kon-ferenci oz. o ruskein vprašaiii:i. Nemci so Dorabili to priliko, da so na neokusen način sknšali demonstrirati proti ministrskemu preds^d-niku dr. Benešu. Ko ic ministrski predsednik stooil v zbornico, so jra vse čcškosK">vaške stranne pozdravile z viharnimi klici, dočini so Ncil-ci v družhi komurristov metali ik1 predsednika razne protestne vzKifkc. Ko ie začsti Dooolnoma obračunati. Radi di-ferenc med Anglijo in Francijo v vprasaniu R'.'^'ie je prišlo na konferenci do kri/ :•. ki so jc> nazvali icrjzo a n t a n t e«. Ministrski nrcdsedii1; dr. Benes \-2 za tem obzirno ocrtal glavne -.mernice češkoslovaske politike in temeljna nasprotia med Angliio in FrancLio. nagla^al Da je, aa vodi Če-skoslovašlca popolnoma svoin lastno in samnstoino politiko in vo z načeli m?\^ ar;,?ntc?, ki v svetih poca-ianlifi s CiČerinom ni nrezrin misli -Movanske v/aiemnost! Genovska Sionfercncn Je dala mali antanti in Po!i?Hi prvo neposredno nriiikt) za sKuncn in soli^arcn dinlonvjtičnj na-i stop, ki Io dohro uspcl. Atala an-tanta in PoIJska sta ods!I !z kortferen-cc v trdnem prepričaniu, da Je potrebno sKumo delov2.nio I v Nulocc. Mala antanta ie na konferenci turala nosredovalno vfocro fn skušafi oml-IIti nasorotia. Prihorili srno >i veliii u^led In si c'^III pozicijo. Na zaključku svojega srovora fe ministrski predsednik posvetil več stavk«>v optimistični Dolitiki Llovd Oenrtrea. Ekspr>ze ministrske^a nredsed-nika so vse Češke stranke razun kiv munistov in Nemcev surefele z vi-harnim odobravaaiem. STALIŠČE MALE ANTANTE IN POLJSKE NA GENOVSKt KON^E- RENCL — Beograd, 24. maja. (Izvirno.) O ffenovski konferenci. o stalisCu male antante na tei konferenci In uspehih konference je dal zunanji rui-nister dr. M. NinčiČ novinariem dali-še poročilo. V fflavnem navaiamo iz te&a poročila bistvene točke: Mi smo odšli na srenovsko konferenco ^elo rezervirano in v boiaznl, da sa v Genovi rešijo problemi, kl bi bili izvršeni na nas račun, osobito v 114-so ekonomsko in finančno Škodo. V Bukarešti, Bratislavi in Beogradu fa bilo sklenjeno. da mala antanta In Poljska nastopajo na tei konferenci v vseh vprašaniih solidarna. Na konio-renci je mala antanta na Dodlatfi te-za. sporazuma mogla dcSeči uspehe. Niti eden predio«: oz. resoluclla ni bil spreiet v našo Škodo. V vseh političnih in ekonomskih vpraŠanilh smo pričakovali, da genovska konferenca nam nasprotuje. Naše delegacijo pa »o s svoilm nastonom dosegle v vseh vprašanjih usi>ehe in so Imel^ priliko, da so našo štiri države v na-katerih vpraianilh jmel$ vlo^o po< srednika in razsodnfka. Poloial na Bolgarsheni. VLADA ODPUŠČA RUSKE PROFESOR JE. — POSLAIVTSKA KONFERENCA ODOBRILA UKREPE BOLGARSKE VLADE PROTI VRAN-GLOVLH ČETAM. — GENOVSKA KONFERENCA. — Sofija, 23. maja. (Izv.) Boćarska vlada z uspehom nadaliuie akcijo proti VranRlovim četam, posebno kar se tiče razorožitve oborožene Vramrlove volske. Poslaniška konfe-renca v Parizu je odobrila v načelu vse ukrepe bolcrarske vlade proti Vranfflovim vojakom In ruskim be-gruncem. Poslaniška konferenca je zlast! odobrila skleD, da se morajo Vrajiglove vojne edinice v Bolgariji popx>lnoma razorožiti. Ta sklep po-slaniške konference ie bil do sofijski medzavezniški voiaški komisiji objavljen boćarski vladi. Po nalojru poslaničke konference ima Bolgarska popolnoma likvidirati vi>ra§anje Vrangrlovih čet in ruskih be«?uncev, ima razpustiti vse VranRlove vojne orjranlzacije in institucife. To ima izvršiti Bolgarska na oodlagi mirovne pogodbe. .n^^i — SotbL 23. mafnfka. (Izvirno.) Bolfirarski tisk y SDlošnem zelo oštro nastopa proti ruskim besruncem in odobrava vse vladne ukrepe. Nekate-ri opozicijonalni listi, glasila meščan-skih opozicijonalnih strank oa zago-variajo in braniio ruske begunce. Vlada Je vsekakor šla v svojem radikalizmu predaleč, ker Je začela odpoSčatl ruske učltdle tn profesor« le, začela le odouščati razne uradni-ke — Ruse. SpIoŠno pozornost in de-Ioma tuđi ogorčenje pa je vzbudila vest da sta s sofijske univerze od-puSčena univerzitetna profesorja Sokolov in ZavfaJoT. Bolsrarska vlada Je tema dvema ruskima učenjakoma dostavila nalog, da morata tekom 48 nr zapustiti Bolearsko. Bolearska vlada fe dalie ustavila tuđi izdaio ruskih listov In sicer »Ruskeea Djelat in »Svobodne Rječit. Urednik! in sotrudniki teh dveh listov* so morali tekom 48 ur zapustiti Sofifo. Rotear-ski tisk posebno natrlaša. da s6 ne mara zameriti 140 rnilifonom sovjetske Rusije in da raje izžene 10.000 ruskih beguncev, fci delajo proti svoji domovini. — SofSa. 24. mala. (Izv.) Boj-erarska delegacija z ministrskim pred-sednikom StambolLJskiin se ie vrnila z genovske konferenco v Sofijo, ZnaČilno je. da se bolgarska delegacija nj vrnila domov Dreko Jugoslavije, temveč je odDotovala preko Rima In po morju v SofUo. Kakor Doročajo. je Stamboliiski skuSal v Rimu dosečl stike a italiianskimi vladnimi krogi. BoUrarska delegacija ni dosegrla na genovsk! konferencj nikakih uspehov. Stamholilski jo sku-šal s pomočio Madžarov vsaj gleda vprašanja narodnih n^anišin na konferenci prodreti s svoiimi zahtevamL Bolgarska deleeaciia je nameravala na konferenci usoeti v 4 glavnih toc-kah. Doseći ie imela namen: 1.) Od-goditev roka za renaraefiska plačila; 2.) rešitev vprašania narodnih manj-šin, 3.) rešitev vrjrašania Izhoda na Egejsko morie m 4.) pridobitev med^ narodnih kreditov. V vseh teh vprašanjih ni Boltrarska dele?aciia uspela. Glede Drvega vprašania o nodaljša-niu roka za reparaciiska nlačila je smatrala genovska konferenca z_a utemeljeno izjaviti, da v tem vpra-šanju ni kompetentna, ker snada za-deva pred slavno reraracfisko ko-misfjo v Parizu, kl bol.crarskf vladi ni nodalf^afa roka 7n renarnclfska nlačila, mnrveč ie B^fgnrsko nnzvala. da se mora točno držati chločil mirovne pogodbe. Ohde vnrašanja narodnih manjšin je BoJgarska, čeprav 4. stran »SLOVENSKI NAROD« dne 25 maja 1922. 119 stev. Jo te podplrala Madžarska, oropadlt in to na odločen Drotest male antan-10. V smislu § 48 neuillske mirovne pogodbe se je v tem vorašanju ge-TOvska konferenca iziavila za nekompetentno. Glede rešitve problema izhoda na Egejsko morie je gt-»ovska konferenca iziavila. da se |ma to vprašanje resiti v soorazumu interesiranih driav. Botearska vlada t>a tuđi ni na konferenci dosegla ni-kakih mednarodnih kreditov. Radi teh neusDehov je bolgarska Javnost relo razočarana. DRŽAVNO POSOJILO. — Beograd« 24. maja. Ozvirno.) V mjnistrskem svetu se še vedno nadaljujejo podrobne in izctpne raz-ferave o najetju državu ejra posojlla. ZastoDnik Blerove skupine ameri-Kkih bank je iavil finančnemu ministru, da naj vlada definitivno sprej-tne posojilno ponudbo te skupine, firugače je ta bančni sindikat prisiljen, da ponudbo umakne. Ministrski svet razmotriva tuđi nonudbo Krat-zove skupine. Na danšnii seji se naj-brže vlada odloči za eno teh Donudb. Jusoslovenslio - italUansM sporazum. — Beograd, 24. maia. (Izvirno.) Na včerajšnji popoldanski seji Je mi-»fstrskemu svetu poročal podrobno %unanii minister dr. M. NinčiČ o raz-govorih z ItalUo glede sporazuma v zadevj l'zvršitve rapallske pogodbe. Poročal je podrobno o nainovejši fazi teh razgrovorov, posebno o oosre-dovalnem predlojai LIoyd Georgea. Na današnji seji ministrskesa sveta nadaljuje zunanji minister svoje po-ročflo. Glede koncesii mestu Zadru je ministrski predsednik Nikola Pa-šič samo zato. da se do vol i Zadru nevtralna cona v širokosti edmo petih kilometrov. dočim ItaJb'ani zahte-vajo 15 km. Radi tega odpotuie minister dr. Ninčič v kopališče llidže. da tam osebno poroča mrnistrskemu pređsedniku sr. Pašiču o sporazumu. — Beograd. 24. maja. flzvirno.) (V dališi avdiienci je vČeraj ob II uri dopooldne zunaaii minister poročal Nj. Vel. kralju Aleksandru I. o uspehih genovske konfe-rence in posebno o sedanii fazi raz-jgovorov za sporazum med našo državo in Italija. Poročtio le trajalo nad enof uro in ie bil potem minJster Sr. Ninčič novabliena na obed. 1 , — Beograd, 24. maja. (Tzv.) Danas-bji jutnmji listi javljajo, da sporazum z Italijo radi rapollsk^ pogodbe &6 n! popolnonta perfekton. Zunanjemu ministra dr. Ninčiću je Llovd Gteorge pri prcdložitvi posredovalnega nacrta broa. *»il, naj ta nacrt eptorazirma. podpiše. pr. Ninčić tepa ni storil. NaSa vlada do dan<53 s© ni definitivno odobrila poere-iiovalnega nacrta, »a sporaimn. Vse itm^-lijanske vesti razširjene deloma tuđi po oficijozni agenciji »Stetani« so v tem tuziru preuranjene. Spoznanjc nirroKa. (Iz krogov SKS.) Že so govorili pesimisti, da je klerika* ližem prestal svojo najhujšo uro in že so prorokovali maloduJneži. da se bo zopet Irdno vgnezdil med slovenskim narodom. Ia deloma je bilo to prorokovanie utemeljeno. NedosecUiv po svoji organizaciji, brezobzircn v izberi srcdstev, brutalen v svoji Fažnjlvostt in obrckovanju tor clniten v svojem huJskaStvn Je mogel v resntci kUrikalirem upati, da premaga svoje na-Sprotnike in da potriumfira ko v Sašterši-Čevth čas ih. Že ic padla Ljubljana s po-mofijo nemoralne Crno-modro-rdeČe koalicije In ie so bili pridobjenl kleiikalfzmu v«i oni nezadovoljni sloJi, ki so ob tiovem-brskih voiltvah v vellkanskem Stevilti vo-UU komuniste In sodtilste. Zrnaca Ideiika-Umnsi je bila na obzorju. Toda skoro se je položaj Cisto tefife-pbnril in klerikalne™ je izgubil bitko ra bltfro. Ljubljanski koalicija jo dobila svoje Wžke racpoke. na deželi pa Je pri čelo rasti spozmmje. Olavna sila klerikalcev ]t bfla nevednost naroda- Premagat! nevednost Ie Wl« 2«to fstovetno s porazom klerfkalcev. Ni pa bilo lahko nremasra« nevednost na-reda, kafft ravno največji «a*le«Uetid s^» se Z vso trdovratnostlo branili, da bi »ploh slHhrti resnlco. Napredne Časopise so od-Vlaniall. poslu^ali Pa Ie klerikalne vodite-Jjc Kltajski zid w«le*!jenostt sV©r«? uf bilo {noroče prodreti. V tem so storil I kicrikalei csodeoolito napako. PreeenlH so svote moči In mislili, da s# mr*nl dovolf, da nastopTJo na Javnih shedfn m da morelo osobito SKS ra^blff nteiie snode. Priveli so feko sami atftfrati u ubode 5KS. Ker P* It *fnr prlvileirfl Klerikalnih vodltellev, dm poIlJeT« na ne-vame shode Ie t)odrelene, sami mi se ne-Vam'^sfl prividno o*tiefo. s« w^laH indl na shode ^^S rarne Orile, Oole-be, Avse-trtfe In drure. kl sn vsled svo^t nerodvostl Wo temelja blamirali klerflcalce. Tf»Vo Je pn'si* do lirnnnlK shodov v Slov. l^itHcf, v Kr»Tiln in 5i Lenarfu. Masa ^leHVuleev fe na*fel^Ta. da rarbMe shod, Ma m*S reunfee »Hn ie wrve**»a »erfV«*. S^vvtHinie fe prodan In v treh slavnih «h«Hf»h Ie bfla o*veH&ma resnlca. V« to* AH RK? hi «iwieimi prvoborltelfn iirtnistni tiMu, Id son omealealh ireh shodih PMMk M. Ko fe trti* pNkirn a© uniiall i klerikalci svolo napako in preclasiU bojkot nad shodi SKS. Toda v Radovtiici se Je ponetrečil tuđi bojkot In klerikalci so izgubili novo bitko. In danes je položaj na deželi ta, da obvlmda Sam. kmet. stranka trdno položaj in da more samo ona priredi* ti povsodi Javne sfaode. NepreeesUivo sa-slugo narodu dela SKS & svoltni iavnimi shodi, kaj ti nevednost Uudstva ubiialo ti shodi in spozainje reaniee širijo med narodom. Les dokaz ta to Je bil podan zopet v nedeljo, ko je priredila SKS ćelo vrsto shodov, med njlmi posebno pomembna shoda vBreiieah tn na RakL Na obeh shodih so govorili minister Puc«Ij tor poslanca U rt k in R a J a r. Govori vsoh treh so bili nad vse saaimivi in stvarni, vseskozi prežeti od globoke Uuberni do naroda in države. Ni mamo prostora, da bi obširneie priobCili vse govore, temveč ra-dovoljitl se moramo Ie s par naJvažnelSi-mi stvarmi, kl Imalo splošno naroden in ne samo strankarski Interes. Tako Ie povedal posl. Raiar, da se ml Ja s 1. luUjem Število vojaStva od 149.000 na 109.000 mož, torei za 40.000. Odpravijo se dalje Vranglovci. s Čemur bo država prihranila letno nad 100 mililonov dinarjev. še letos se dalje ustanove kmetllske sole in sicer na Go-renjskem, v Prckmurju In srednja v Mariboru. Važne pridobitve SKS Je omenll minister P u c e 1J. Izvršeno Je poslednJc redigiranje zakona o agrarni reformi. Dosedaj )e bilo določeno, da se bo pustilo velepo-sestnlkom 75 ha obdelane semlie. Ta vsota je sedaj niiiana na 50 ha. — Cflede novega vejaškega zakona Je pristal vojni minister na sledeče olajšave: 1. Uvede se ropet na-domestna rezerva, t. Vsako rekviriranje vozil za (asa orožnih vaj se prepove. Le v slučaja vojne je dovoljena rekvizicija vo-al in živine toda le proti gotovemn plaCUn. 3. Slovenski fantJe ne bodo sIufiH v«C x malaričnlh krajih. ObSirno se fe pečai minister PucelJ ttidi r agrarno politiko ter pri tej prlllkl prlmerno ožigosal klerikalno vpitje In lažn!l\Y>st s takozvano volovsk© afero. Dasi le bilo prcjetlh od NemCile le 839 krav. vrndar krifie klerikald. da so PH tem zaslužile neke Ivicarske banke 170 mililonov kron, torej skorai dvestotlsoč od repa! Neumnosi vredna klerikalnih zape-UanffVov. STJaJno pa Je ovnre! klerlVtlne laži o dovkih posl. U r e k, Ui»ame. da ttsfrežemo vsem. č« navedemo njegove Stevilke. Po proračunu L 1920/21 ie imela Slovenija plaćati na davklh 1,325.637.565 kron: po proračunu L 1922/23 W le 948 mi-lijonov 667.668 kron, torej u 976*969.897 kron ma nj. Srbija ie morala plaćati za 1.1920/21 3,485.120.440 kron, sa 1. 1922/23 pa za 461^18.852 kron već, torei skoraj Stiri milijarde. Za Vojvodino dobimo sledeče Ste* vtlke: Pred 2 leti 1^35.989.838 kron, letos 2,112-352.477 kron, torej 276 312.639 K ve£. Hrvatska in Slavonija L 1920/21 2 milijardi 256,552.336. letos pa 3.266,345.986. to* re] 1.009,793.652 kron ve& To le sasloga Radi ćeve abttinence. Ceprav jt zgubfl v teh đv*h letih de-nar na vellavi, in bi u morali torej vsi davki povećati, vtndar plaća Slovenija mani, dobi trn od driar« već. L. 1920/21 ic bilo proračunjenih za Sloveniio 812,404590 kron Izdatkov, letos pa 1.187,513.418, torei 375.108^28 kron već. Tako gcrvore Stevllkc o »lzropani Sloveniji«. Pripomnlti Je, da so te itevilke iz vladnega predloga proračuna, da pa bo razmerje po redukciji finalnoga odbora za Slovcnijo le ugodneiSe. Lai jt tuđi govorica o vedno večjih davkih. Imamo trojne davke: državne, ob-vinske in one sa cestne odbore, oziroma. okrajne rastope na Stajerskem. Narasli so le obClnskl in okrainl davki, niti en državni davek pa se nt cvlial od L 1926 asprej fa kmetovftle« ali naletea obrtnika. Obzirno le govoril tuđi posl. Urek o Merikilnih laleh fltđe volaKine. S temperamentom le govori! v imenu obrtnikov g. Ogrič, Id Se oštro raskrfl tuđi bevskanje dr. Novačana in pa SkođUi-vost Radića. Za vedf efekt shoda »ta nattopila Se dva sodalna demokrata, g. Umek in Ba-raga. Čeprav vseblnsko ništa Wla srečna, le Wl vendar njih nastop dostojen. Doćlm le btl »hod v Breflcah vseskosi mlren tn impozaiten- le bil popoldanski shod na Rak| mestowta dokal bnren ter silno zabaven. Na shod |e prišlo namreft okoli 100 Marijinih devtc, Id so v tploSno veselost preiemate lekdle o lepem vedenju. Priđno le pomagalo pritrievatl Marijinim devicam kakih 10 orlov, toda tudl fantitf so morali nUhnttl, prtfetl nad vse estro od govomikov 5KS. Položaj Je bH za Marijine device tako nevgoden in sramottn. da ie skuSal sam kaplan g. Steblovnfk tebrisatl blamafo svotih zapellanćknv. Pri tem si Je dovoHI g. kaplan tndi p*r neretirte, da %* v«l duhovni t tabani SLS. Sedal. fo© #e Sn5ter?f»ajwi«l ktr odVrito pripravljalo xa bo] s klerikald. Ie bfla nereaničnost nle-gove trdltve kar oflmHIvi. D«WI H tmnha-2en odgovor m eelo pamet»«f5t Marlftne device so od^le, ker so s« tram^vale po-ettia svolih tovarilfe, Oba shoda sta vnovič dolrazmla. da !t klerikalna stranka »rei moralne sfle in da ie Izgubila svolo upraviCenost Dobre To le preceiril klerikalni general dr. štfttersie. ŽRTVE BITOLJSIOE KATA-STROft — Bewr«đ. 24. mala« (t»v.) Olftvni odbor za imhiioS Donesrečen-cem v BltdHi ooroča, da znala C€lva. Koha-|ov». Oti^Hnova, Ksst^ll6eva. Bsrletova »n Pod«romlk«vs. f^rog Je Irdffala domača ♦vTdka Baiin I dnif v Ljubljani. Prapor bo razstavljen ob prllild kraljeve poroke v I Beogradu tn potem v Ljubljani. — Sokolsko društvo v Metliki priredi na binkošino oedello peši/lct na Sv. Jero-Trdinov vrh v Oorjancih. Udhod iz Meti ke I ob 3. zjutraj izpred Makarjeve hi&c. Sesta-nek na vrhu ob 9. fjufrai z udeležniki i? Novega mesta in Kostanjevice. Pozivljamo vse ljubitelje Gorjtnccv, da polete z nami v hribe TrdinoviB bajk. Pravni vestnik. Dr. Krcmžar: ALI POROTA RF-S NI VEČ PRI-STOJNA ZA T1SKOVNL DLL1KTt? L Porotna sodišča torej nlso redna sodi-šča v ^inisJu zadnjega suvi.a či. 13. naie ustave. 2akaj ne? Ali jih ie 2-tkon črtal iz vrste rednih sodišč? Nikakor ne. Ka^acij-sko sodišče v svojih ruziozih izrecno po-udarja, da «purotna sodišča ostanejo redna sodišća v Sloveniji vse. dokler bodo ve-Ijavni cl. VI. B uvodnega zakonika za avstr. kazcnskopravdru red in g§; S in 14 avstr. kazenskopravdnega reda, za vsa hu-dodelstva in pregreške v iillh na^teta.« Samo za kazniva dejanja, izvrSena s ti-skov#inairij, so izgubila svojstvo rednih sodiSč. A kdo jim Je V2e! to lastnost? IS e * e d 1 1 o ustave, kakrina ie bila v Službenih Novinah razgla^ena, menda ne. Za-kai Cl. 13 ustave, ki se nanj sklicuie ka^n-cij^ko sodišće, ne odreja prav niC drugega, ko to-!e: »Vsa fcarnlva dejenja, učinjena 5 tis&om, izrecr.o izključil norotra sodišča od presoiania kaznivih dejanj, izvršenih s tis-ko\1nami*. Pa kdaj in kako je to storil? Po stenoErafsfdh zapisnikih na XVII. od-borovi seji ^ tem, da Je pritrdil predingu dra. Tom!ienovića. zahtevajoČemu. naj krivice »Štampom učinjene presudjuju I raz-sudjnju obrazo\pani suci«! To !c odgovor kasacijskih razlojjov. Priznat! moram, da me ta odgovor ni malo pre^cnetil Torej po pravnih arhivih raznih odho-rov na! stika državljan, če h^ če zanesljivo Izvedeti svoje dolifno^ti H pravice, Ir skritih zapisnikov sej nal sod-nlk za^ema snov za svoje sodhe, ne pa iz Javnega. v?akomt:r do^tr>r>necja \nra: tz sankcionira ne z a in razjjla^eneca zakona! Res ie, novotarija to naziranle ni. Leta 1841. Je avstr. kasaemko scd'??e na Du-naju izjavilo: »Ne besede 7akon^dajca Imalo vel^ati kot zakon, ampak misel, ki Jo Je Ž niirnl hotel izraziti.« Ali ta nazor *n že davno s^orrtaii ra I rar»ačen in vsf teoretiki sr> za zavreli. Ka-I kor umotvora ne sodfmo r>o nacrtu, ki nam ca unetnik s vi Mu. kl jra knnčnn rarsta^, tako rmrarm postopati tuđi pri razlatf rakf>-nov. CnfrrmuTi!? H>Tn!o ]e dandnnnZakon razbcatl ?e ne pravi iskati !n otkrivati volio, kl Je bila vir besede, marveč voljo, ki tvori vsebfno zakona.« RuH-Gleispach (der fisterr. Strafprcv-jess, 1913) piše: >Die sosenannten Materl-alien (die Ge5tzentwtirfe samt Motive«, die Brrichte der Ausschilsse. die AntrSfcC und Prklaruncen sowohl der Rc^crung als der .Mitdicđcr des Rdcli^ratcs) dflr-fen nur mit srosstcr VoTsicht benatzt wer-dcn. Sla konncn Ober die Entstehunssge« schichtc und iiber die leitenden Gedanken Aufschluss geben* die fOr die Atishlldunu der wichticstcn lnstituticnen ma^s^ebend \varen, und somit Hl fsmitte! fur die Aus-legung abceben. Es Ist aber jrmndsStzlich daran festzuhalten, dass das Oesetz vom Augenblick an, in đem es tormell zti?tande aekommen, von allen Personen, die dazu mlteevrirkt haben und von ihren Anslchten lonjtelost eine selbst^tandfcje Pxistenz fuhrt Aufeabe der Auslcjrunj? ht es den Wlllen des Gesetzes. rđcht den des Ge-setzsebers zu erforschen. Daram dari Ir-jKendwe1che aus den Materlailen »b^«lei-tete Auffa*?iing nlemals flber das Pr-cbnls der f^rammatficalischen vnd loif*scheti Aas-lesan« gestellt werden. Pred uporabo ma-tcriialii svari tuđi Pfaff (Krainz I., ?11>. Tn lstega mnenfa ?o Olaser in Ll&zt In Binding tn Prank in Lammasch in FIn?er in — trda čemu W ilh naSteval, vsi nal-odličncjSi učitelji civilneja Tn kazenskeea prava tako mislilo, vsi do krala. Ako imaj© ti možje prav, — Jaz o tem nt dvomlm, — le višle deželno sod'^če s sve^m sklepom povsem pravilno pogodilo. Člen 13. ustave predpisule Ja<:no in 60* ločno. da sodiio kaznlva deiania, uClnlena s tiskom, redna sodlšča. Ustava ne govori nikjer niti o okrainTi niti o zbornih nftl o porotnlh sodi?2Ih niti o lzredno*ti teca aH nnefa teh sodtSfc, prepoveđuje pa nstanav-lianje Izrednih sodl?č kakor sođne oblast (čl. 109.). Iz tera »ledi. da so smatrati vsa v 5: 8. kazen^kopravdnega reda navedena I sodi?ča. tedaj tuđi porota, dokler sedanjl karetiskopravdnl red velia, kakor redna sodiSča v 51nvenUI In da so torei za tiskovne pravde prlstofna porotn« srd?1Ct. To Je edrno mot^i raldi-fck, đo ka-tereta nas čisto nepri slij eno dovede gra- rrutitna In logična razlaza CL 13. Ztodovl-na njegove koncepcije, doživljaji ploda ia končiu porr.odoben Cankarjevemu kiparju Jakobu, kl se mu iz volje nikdar ni hotela poroditi moc\ Vzlic razsodbi kasacilskega sr>di??a menim teda!. da sklop vifjeja deželncga *rdi$ča n i zj:re*en. C?rsSil?j£?5ga šesti. — Kolo ju~nMov. gpMcr vabi ree ijl.inice. ra Fe z^nf^ljivo in polno^tevii-no u'ieieže poKrel>a vzorno rodoljubki-n]e in podporuiro v«oh narodnih dru-fciev sestro Josipine Vidniarj^ve! Po* trreb hn v potok 2»). t. m. ^b 17. iz hišo Pred ^kofiio 19. na pt>kopoli§^d k St. Kri a\i. — O. Z. iavnih name^č«ncev In upoko-jencev za Slo\enijo Ima III. redm letni obćni zb;r v nedeljo dne 28. t m. v veliki dvorani Me«tncga doma. PriCctek ob devetih dopoldnc. Podbrobnc»5ti v »Našem Glasu« -št 19 od dne !1. t m. — O. Z. Javnih name$ćeneev In apokt$1 za *T±s\ iranco^ke revolucije, čist« doW5ek 1*» nt-menjen v prid glađu}očim bratom v . *uTi/t — Vstopmce se 4obe v predprodaji \ r^t». tikl ge. Sevcr v Selenburgovi ulkrl i,,- pri blagajni eno uro prud začetkom pred w./r P. n. občinstvo vljudno vabimo k udt ?fb da bo uspeh Cim lepši. tako da borno t>^z\i tucii slovenski invalidi, čeprav sam! belat pomacati bratom, ki omirajo cladu v Hrn- — Jufcoslovensko akad. druStvo »T'l-clav« v Zagrebu Priredi dne 77. mai t. L v klubo\i dvorani hotela »Royai« z^ iv-nf večer, na katerega >rsc svoje stareišin- a*ii« vljudneje vani. — Gasiinim društvom! Vsa brv i\9 društva In prijatelje ga^ilcev opoza ^rrc ponovno na * let iugo*lovanske n.vi kt z\qzq. ki se ^T|! dne 4. junila 1922 v niku. Istočasno obhaja rudi domače sko drusrvo 401etnico svolega obst^ls tftt 5. iunija. po korvanem slavlju, se t» -*-ć\ reSizlet v prekrasno KamniSko Hi c*. Ob tci piiliki bo dara vsem izletnlkcr ^n-^fno^t da si ori^dMo lovi«Je Nt Vt c$t%~ stn krali a Aleki-Hi vse brnte in prijitclie. Brat^kirr :m-sh'om so fc razt>O5lana pndr>bnel§a n*?> dla. spoređ slr.vnosti in prijave 7* ir^V /ence. l7rpolnlfne prijave naj p^^ilelo it<> ska dmStA'a nemudoma! NasvidenJe ^vU bor pro^tovoHneca Rasilne^a. ta rese !ft«*» ;;a društva v Kamniku. __ TVni^abn© in dm^tn© pnrr« v Celju tnko ^iln^ira itrrm-li^n^a po jav-nih priroditvah kakor '<&&-r>jo tffđno. Nft.ravno«t neekonoml^ # ae irroM-a c^^, a hidi po žrtvo valnoet rr«. bivnl-tvft Ne RBntnt> s* radi teira č .'t'L <\\ mar«ikatt*ra dobra stvnr pri ten Trpi, ker so končnn vendarlo vedno t?i 1^ isti kroči, ki kaj žrt^e^o in elo ?mi^el za kulturno udcjstvtA'anfe ** > jeca naroda. V soboto 2rvrećw je pri razlilo sr©dni*><*lsko n»pr. dniRtvo ">?'e* «-a< s pomo^Hjo zunanUh Rostov I^V^b in lep dniznbni v^^fr ^ pevskii im ^odbt^nimi točkami. SMeloval jr ' ■*• iM^oUki salonski ork^t**r tz M^ > v. ra, teroet iz Noveca mesta !ti t*ra ara. ši iz Čakovca.. Pri Sio je hidl mnopo &• V»kv^v iz Zagreba in Varaždina. Vt^ (ieljo dopMdnd &o mani f otirali na skupnom zhorovanju za narodno in dr-r.d\no edinstAt), popoldne pa ^i ogledali na fcgodovinRkih tl^h — na staram frra-du lepo celjsko okolico. — T*rt*r* đn% zv^r jo kcmc^rtirnlo v Narodnim domu Jnafoslov. akdd. ^laibono dništvo >Mladf>?tx pred prazno drorano. Krasno izva^anje r>ro(7rRraA \z cotovo zaslužilo vf?'^ pozornost, a kđo mor« zamoriti ra^fflnom, da no pbhiteli na ta dan v pro?to n%ra\x>, «aj| m* vsak n©delj© im vepeli. T^l^t na Kum, ki c\ im aranžl. ral c^lj^ki ođs»>k >Sar. rođrnznlc« PD<, f& potekli anitnlrano. Kot kroniatl i* voročamo, da 3© t nedeljo p°poi*>« pri-redi I t>trojki vrt« t Nar. domu mladin-sko igro. Zbiraite znamke Jujoslcuensho Matico! štev. 119. »SLOVENSKI NAROD« dne 25. maja 1922. 5. Mran-, Dneune oesfl. V Ljubljani. 23. maja 1922. — Poročna darila km Iju. Pred- sedstvo miuistrskc^a sveta ie izdalo to-le objavo: Uorava kraljevega dvora, dvorni maršalat in Disarna Ni. Vel. kralja dobivajo z raznih strani vprašanja q darilih, ki se namerava-h pokloniti Nj. V. kralju povodom njegove poroke. Z ozirom na to smarra predsedstvo ministrskega sveta za potrebno, da Doda ta-le pojasnila: 1. Vsa Doročila o darilih se naj iz k 1 j u č n o pošiljajo upravi kraljev ega dvora, od koder se eđino lahko dobe vsa potrebna navodila, 2. Darila so lahko ali a) na-rodnesra, z£odovinskeg:a ali narodo-pisnega značaja; ali b) prispevki za splošnokoristne ustanove ali fondacije istesra značaia. Ako se želi teru ustanovam dati ime Ni. Vel. kralja ali Njesrove zarocenke, se mora iz-POslovati odobrenje uprave kraljev-skega dvora, ki bo to željo predložila Ni. Vel. kraliu. Izjeme so mogoče samo po prehodnem pristanku uprave kralievejra dvora. — Z ozirom na ta načelni sklep je reseno tuđi vcrašanje rodaritve \Vindisch-eraetzove vile Ni. Vel. kjaliu in se v to svrho nabrani denar oorabi v sporazumu z iLoravo kralieve.cra dvora in z ministrskim svetom v kak narodni narncn. Vilo na Bledii kupi Ni. Ve2. kralj sam. »ker ieli v tem kraju domovine ime ti svci dom za oddih.« — Akciia odbora za nakup Win-dischgrractzove vile se torei zaključuje s tem uspehorru da se že nabrani prispevki — seveda s privolie-njem vsakejra posameznesra daro-valca — porabiio v narodne svrhe. — Kraljeva poroka. Iz Beograda javljajo: Po ooročilih iz Bukarešte ie princ Pavle dospel v Bukarešto. da se definitivno določi program poroč-nih svečanosti. Po obvestilu dvorne-ga maršala je poroka oreložena na 8. Juniia t. i. Po zadniih vesteh iz ?n je imanje, da kral'ična Jelena travi. Uradno porocilo vlade o ložitvi poroke še ni bilo izdano. — Belezen kraljične Jelene. Iz r5e grada nam iavliaio: Po poročilih Jr Vten je temperatura bolne kra-liit" 3 Jelene, soproge grškega pre-ito onaslednika še vedno visoka. Pu- in dihanie ie normalen. Bolezen po:' n.iuje, Romunski krali Drihodnjo r eri f lio zapusti Atene, dočim ostane mr kraliica Mariia še dali časa v At: ih. Krali Ferdinand se vsekakor ndk ži poroke našega kralia Kraljič-na lena fe prvotno belehala na tre-bur ?m legarju. Ko ie prestala krizo, se pridružilo vnetie nrsne mr^ne. — Ruski dan dne 25. maja 1922. Vk: b vsem prošnjarn in pozivom Rd.izga križa, Nanzena itđ., ostaja Evr ici po većini hladna in zre mirno. :ako ob Volgi ginejo milijom stre ie smrti od glađu. Tud! Jugo-$la^ a še n? izpo!n!'a svoje človeške dok < osti naprain niskemu narodu. in i.-. ndir je takojšnja in izdatna pomoć 'ako nujna. Brez pomoći od zrrnci imamo vrićakovati v gladujo-č>h f rajih v Pirs'fi še vecjega vmi-ran-t prebivate tva. hi si samo nika-kor e more pomagati. Velik del ?'v; je namrer ostal radi poman j-kani.. sem*>na in noljskega orodia nezasehn in neobdelan, preh'v.afstvo samo Ie izstrndano in od lakote oto- \ pefo. V sladpih mkraihah fabn ne more niti naiboii$a letina zadostno pom.f&afi. Ie pribl'žno eno lefo fra-ja trvVoni? in Golgota rmkeza naroda. Brez vest: in brez nsmi!jenja smo ga nmiiV frrvaveti. Ali naj ostanemo še nadalin nemi zn obimne prostile po pomoći? V ćetrtek. dne ??. main nriređ* e^oi^mna nhadem-shn omindma »RmH dan«, ki rrat bo frra?. vofie. da ho**mn hnt slovan* ?W narod pomagati bmUk*mv ru-sk^mrr jrnro'hi v p?$reri. Nfj žrtvuje v^ah kn^hnr ^ mom, kaM r>omo? mora bffi tedntr*n. ^ ^^^ ^/^ sptoti Domoć. Prfor^vHfinf odbor. — Oh'AHt^v pokrafinek<* obrtna Tftzcfnvn v Mnn'liorn <**> vrsi tik tvtM rnkliurivom Ini^li>n5=kp£ra felesejnm. \7, v^h #!Mov t>?»&o rtrZ*,™ o>>isk»li fndi m^r1f>or«>o nnVrftiin^n rnrntnvo. Ohrt. rU:1 iz Hrrc^ke in Srbite kler obrt Se iv? takv> rafcvita kcTroT pri Tia-3 v Plove-nn'i. pi rastavo orrlM%j|o korporativno. J.o s tem i« 7ai«mren usp^h r&rM&v*. Pri tej priliki tnoram^ pokapati, k*ai rrvf>r* j\f\^f\ dnmniSa obrt. *!a n1snv> več I Ovisni od AvPtrii> niti dv> ob tej priliki Inhko u^-^nli. da si to blapro, ki era na-r^ftaj^ iz inAzpmetva, In za katerv^a T>la5tiirti. ki v v^akem narodnem froiemod«r^tMi iarra tnko vflžnt> vlof^o. 7M* ?e mora vs«k obrtnik, ki se t©** zarHi \t\ ki TMi 1e 1^7^^ na t«ra. d* t!9 I naša obrt razvire in obrtni sta-n dviffn© I na ono mesto, ki mu pristoja, zane6ljiro I udeleže te razatare. TTđpeH Jd cdvisen predvsćfm od skupnoga đela vaeh panog obrti. Le do bodo vae panoge w* obrti zastopane v daatnem itevila__in o tem ni dvoma — si bomo pariborili u poštovanje. Zato: vffi obrtniki na plan! Vae obrtnike ponovno oporarjamo, da je razstavni odbor znižal najemnino za prostore od 50 na 25 din. sa kvadratni meter, da s tem omogoči vsakemu obrtniku udeležbo na razstavi Pozivamo vse obrtnik©, da se odzovejo pova-bilu odbora in se razstave, ki je za razvoj in procvit obrti neiKnwrne važnosti, zanesljivo udelež*. Prijavnice za »Pokrajinsko obrtno razstavto« so s© rasposlale vftom obrtnikom. Industrijalcem itd, t«r *e morajo najkasnej* do 1. junijia izpolnjen« vrniti odboru. Vsi oni, ki bi slučajno še ne bili eprejeli prijavnic, n*j nemudoma ja-vijo svoj naslov odboru »Pokrajuvie obrtne razatav^ec v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. __ O»ebne ve^ti s pošte. Premtosče*. ni fo: poštar Fr. Jemec od pbšte Ljubljana 2 k po^ti Ljubljana 1, poštar Ci-ril Kokošar od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 2 in poštarici Dragioa Rebu-la od pošto Ljubljana 1 v Maribor 1 in Macrda Ločnik od pošte Maribor 1 v Ljubljeno 1. — Začasno je upokojen poštar V. razr. Dragotin Kos pri pošti Maribor 1.__Trajno eo upokojeni: kon- tiolor Ivan Vidnrnr v Ljubljani 1 in u-pravnik Jožef Modic v Kamniku in Vln-renca Jereb v Moj3trani. — Umri je postax Ivan Wrdnik v šoštanju. __ Slovenski umrtniki, kateri na- meravajo po-setiti um miško razstavo 7 Beogradu, dobe legitimacije zo položeno vožnjo v direkciji drž. železnica (Lice], I. nadstr., oddelek za vozne olaj> šave). Tam leži seznam vseh razetav-Ijalcev iz Ljubljane. Mariborski raz-stavljalci naj si priskrbe od svojega kluba pbtrdilo, da se udeleže raz-stare, Udeležnikom svetujemo tudl, da si priskrbe od policije izdano legitimacijo s fotografijo. | — Turneja »Glasbene Matice«. Pri { tvrdki Gričar & Mejač v PrcŠernovi ulici Ie razstavijena drug) serija vencev, trakov Ib vrednostnfh daril. ki so bili poklonjeni pevskema zboru »Glasbene Matice« v Su-botlci in Sarajevu. V SuboticI sta poklonila tamošnja pevska društva »Neven« in »Graničar« srebrn pokal in subotiški Slovenci srebrn venec. V Sarajevu sta podarila Sokolsko druStvo in Sokolska fupa originalne gusle z vrezanim napisom: »Gusle od javora suva, Sto mi vi era I narodnost čuva — 1892«. Med spločno einjenost-Jo vseh udeležencev je starosta sarajev-skega Sokola, inspektor 2akula, izroči! to dragroceno darilo. katero Je imenom zbora prevzcl ravnatelj Hubad kot simbol naše jngoslovenske pesmi. »Slovenski klub« v Sarajevu Je poklonil zbora krasno orijen-talsko vazo, ki bo zboru pa sele dopoelana, ker se ie *r»v*ranie posvetitve mkasnilo. Nadalje so vsa sarajevska kulturna dru-§tva vMrmfla. velik vene« s trakovi in »Jevreisko pevačko druStvo« venec z modrim trakom In srb«;Vr>-hrvat*Iđm fn žfdov- | skim napisom. GinTMv Je h\\ T>ozdrav slo-venskfh rudarfev v Zenici, ki so skupno j s srhskfmi in hrvatskim! društvi, med temi ! pevsko društva »ZvečaJ«, prihiteli mnogo-števfino na kolodvor in obsJpali pevec s cvetkami. — Predavmtfe o vtlsfh na turneji »Glasbene Matice«. Društvo *So6a« nvo- l zarja svoie člane, prfiatelie in dnjge ob-Cin^tvo na svoie zadnje predavanje v tej sezilt, kl se vrfi v sobofo, dne 27. t m. ob 8. In pol *ve5er na vrtn (v sluCafu slabe-ra vremena v »mtnmjfh prostorih) hotela *Unyd*. Predava! bo pottpredsednik, jg. Jo5ko Cvek o vtisih. đobllenfh na tnumfa!-nJ turneji pevskera zbora »Otasbene Matice« po večjih mesrfh JnfftslavJie. Iz prl- ! Jaznosfi sodelufe oddelek č1?nov omenje-negra pev*:kes:a zbora. Vstop prost — Za stavbo »Delavsk«* Tavarovul-«if# Tsopfr ne«cro4fi« in »Okrnijn© bol. blfter^tM*.« Ob MlMoWB*vi r^ffti so pri-?oli T>r**t^kl*» 4ni 7/e m tent^Ha prir^o prihodnie *lraH in jo vtaknitt % bblebnhrta in sUbotni. ma otroknma v n#k pTOstor nad hle-Trmt na Tabora. Pro«tbr ni nikoli «»lu-žil za etanovanTJe, hrm vod«, brez itnv-niS^a, brez pe9, lahko ^rr*1en, bres varstva pred mrazom. Namenjen jfe Wl I« r,f\ I^tne meeee«> kot prenoćile« za Italiian^ke zidarje. Tako re&ii* fibeijal-Da koalicija etanovanjlsico bedo! — Selitve v letoinjem »Tgortu bb-do v LJnbljanl nenavađno fttevilne, So-deč po napredovanju zidarskih dfel bo da eedaj 9» Miti, da bo sažetkom avpu-sta uporabnih nad 30 posl^opi], prioenši od najvećjeita (palača Kreditn« banko in podobnih) p* do vil in pri ti i inih hi-?ie ob periferiji. O otoejrii Idh sf^radb' (rai!oTX>l in okolico. Izin^ad večjih podjetij pri v po.-tev mestni mlin, cinkarna ip We6teoova tovarna za posodo (začast ■■--> obratu je). Lepi novi stavbi sta realna gimnazija ter deška in deklišku osnovna šola. Starodavni sponieniki &e naj_ dejo, razun raztroeenih p»> mePtu, se v fami ee.rkvi. Zauimive pa tuđi glavo celjskih grofov v Marijini eerkvi. Muzej začaeuo še ni urejen, jo pi za prar vo raziinievanje zgodovino mesta Ceu Ij'o izredne važnosti. — Razstava psov v Đinkoštlh. Južna železnica je dovolila za ra/staUjalce, ne tuđi za pse. polovično vožnjo. Vsak naj kupi do Ljubljane cei vozni listck, katere-ga naj ne odda portirju v Ljubljani, tem-ve£ ga obdrii in velja ta listek tuđi za vožnjo nazaj. Le prireditclj razstave, Klub Uubiteljev ptičarjev, ga mora opremiti s svolim žigom in se mora razven teza vsakdo Ukazati s potrdilom, da le prijavH k razsta vi, oz. razstavil psa. Razstava se otvori na binkoStno nedeljo ob 9., traja ta dan do 18. in naslednji dan do 17. Otvorit-vena slavnost ie prvi dan ob 10., razdeli-tev nagrad, častnih in posebnih daril ter plaket v ponedeljek ob isti uri. Na razsta-vi5ču ob Gosposvetski cesti svira vojaška godba, v paviljonih se bo točilo prvovrstno vino. Na istem prostoru se vrši lstočasno ! razstava rogovja, na binkoštni ponedeljek popoldne pa ie na vojaškem strelišču tek-movalno strelianje. — Javna dražba starih slik. Dne 17. Jun!ja dopoldne priredi ga. Golobova v Ljubljani, na Sv. Jakoba nabreŽJu št 29, v posebnem prostoru svoje trgovine antikvitet prvo avkdjo slik starih mohtrov, ki večlnoma izvi rajo ir Langusove umetn!5ke ^apuščine. Iz tehnlčnih razio^rov se Je morala prostnvoljna iavna dražba delirJ. Na prvi avkciji se bodo dražila dela Feuer-baclia, Defreggeria. Rnbensove sole. potu-jočih italijanskih umetnikov 17. in 18. sto-letia, Laneusa Itd., vsega skupai 11 slik. V Jeseni se prfredf druga avkcija t ostali-mi tremi sli kami Tizlan^ Van Dycka ir» Makarta- Za ti dražbi vlada ttrnertio zelo veliko zanimanje, ker gre se za mojstrska dela zelo velike vređnosti. Zlasti inozemstvo se za te slike zelo zanima. — Albnm kraljici Mariji. Akad. slikar prof. risan i a Franjo Kopač je razstavil pri pr. SchTrentnerju v Pr^-feernoia iiliri sliko, ki bc kot naplovni list za album kraljici Mariji, ki ga pokloni odbor za »Pečji dom« v Ljunliini ob priliki kraljeve poroke. Slika bo samo tri dni ra^*tftvljena. — Uspeh štetja živine in dr. Je v Ljubljani nnslednii: 875 konj, 817 poreu je živine, 552 svinj, 34 ovac, 110 koz, 4511 komidov peru.tntne (kokoši^ race, gosi in purani), 3O5 čebelnih panjev in j le 7 o^lov. ! I — Koncert v hotelu Tivoli v cetr-tek, dne 25. t. m. od 16. do 20. ure. Godba dravskre divizije. Vstopnina prosta. S© priporoča Vek. Dolničar. — GozdrH piknik priredi gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj v nedelK 28 maja 1922 v senČnatem idllič- ! nem Rcsaliievem gaju pod utrdbami sta- * rega Ijubljanske^a smradu. Piknik traia od [ 9 zjutraj do S. zvečer in je prava ljudska j razvedri te v. Na pikntkn se bodo pekli jan- ( ci, peli bodn pevci, \idell bomo komične ? nastope in originalne narodne igre, šent- | jakob^ke £ospe in gospodične bodo pa po-stregle z izborno kaplfico in Jestvinami po zmerni cenf. saj ^entjakobčani nikoli ne odiraio. Seveda tuđi brez muzike ne bomo. — Smrtna nesreča. Janez Jerič, 261et-n\ dninar iz Zden^ke vas! je teke! za nekim vozom In hotel skočiti nanj. Pri tem pa se je tako nesrečno zadel v lestev voza, da ie dobi! smrtnonevarno poškodbo v trebuhu. Prepeliali so ga v ljubljansko bolnico, kier pa Je vkljub Ukojšnji zdrav-nlSki pomoči kmalu podlerel. — Nesreče In neT^od«. Nežid Remec Iz Obrii prt LJubtianI je pri prizivanju luči odletei đrobec cilindra v levo oko in jra ji Je težko poškodoval. — Hlapec Martin Stare iz Bohinja Je padel z vo«a in si zlomfl desno nngo. — Ludvik Dra§ler s! I© pri de-lu na 2a?tf v Trehnffm slomi I desno nojjo. — Pri odiraniu UnzVčk* je mesarskemu pomočnUcu Karolu Knviffu hs Startfra trx* pri Ložu spodletel nož In se mu zasadil v desno noga — Angela Totnc !z Dobrave pri LltibMtnl se le pH sekaniu drv nevar-ntt vsekala v lew> rofco. — Vse po^kođo-vance so prepelfall v bolnico. __Z nožem v trebah. BTo r« J« trra. ČAf Tv«n Kepic. kmi. nomfrffhlTc !z Mo^t pri Kairmikri po nofi T*rott đbtani, gm je n* ceeti nekdo n*rmdel In |>ri ten su-nil z noženn v trebuh'. __Pes ** jle n^rimil. VlnVtota Tx>- ^ar, 91etne-sra, plna vp. polic stražnika, J* na e«eti n^ki neznan oe« ponacM !n nffriKnfl na !er© nocro. Moral ee je podati v bolnico. — KoStrun se ie zateVel me^arja Ati-tonu Putrihu. Včerai Popoldne ra le podil neki pes «a gradom, kier se fe trtnibll brej sledu. Kđor ve rani. nr?» proti nagradi ob- vwM Ustoika na Dolenisld cesti & — Cirkus »Renlow« se nsta\i za lest dnl tuđi v Celju in iijra od srtdc dne 24. t. ni. naprej vsak večer, ob ncdoljaii iu prazni ki li pa dve predstavi. •^- Koncert Sramljev iz če^koslovaškc republike vsuk dan od 7. do 11. zvečer, ob nedcljali m pra^nikih dcpuldnc in pouoldiie, na vrtu restavraciie »Košak* (Krekov tr,:). Mnltmrn. REPEJUO1R NARODNEOA OLtDALI^ĆA V LJLU1JANL DRAMA. Sreda, 24. maja: »Liliom«. Jzvcn. ćetrtek. 25. maja: »Ljubezen-; zadnjikrat v se/oni. Jzvcn. Petek, 26. maja: »Liliom«. Rod B in D. Sobo ta, 27. maja: »Peterčkove p^tednje banje«; otro^ka predstava za izv\-n- Iju!)ljan6ke Sole. ZaCeuk ob dveh P<>- poldue. izven. OPERA. Srcda. 24. maja: »Lakme«. Red C. četrtek. 25. maja: *Madame Butterfh"« Izr/. Pet-'k, 26. maja: Zaprto. Sobnta. 27, maja: ^Rjfrcletro«; gostovanje g. Poberta Trimožića iz Zujjiuba. Red A In E. « — Sno^n.i vo'aška pTcd«tava v oper-nem gUdališcu ju dokazala potrebo kul-turnega vzgoievanja našega voiaštva, ki brezdvomno Želi posečati naSa giedališča, j kaj ti prepresti vojaki so sledili z velikim zanimanjem lahki vsebini igre na cdru. x\rikdar ^e ni bilo v gledali^ću takesra aplavza, kakor suoči. Ako žo vojaška uprava iz gotovih vzrokov ne dovoljuje moštvu, da bi hodilo v glcdaližću, nai bi se o dogovoru z glednliškim vodstvom prirejale posebne voiaSkc predsiave in ne samo v operi, ampak tuđi v drami. Sevćda je treba v začetku lahkih iger. SniKjnc predstave se je ndeležilo tuđi veliko šie-vilo oficirjev in njihovih soprog. — Iz plrdališke pi«arne. Za otrbsko predstavo, ki 30 priredi tukajšnje dramsko gledališčo v .^oboto, dno 27. mai«L t. 1. ob dveh popoldne za izrenljublj^n-sko Aole, po do se 100, ILjrjul 80, L02: 53. Št. Vid 61, Jezero 30, Blatna Brezovica 35, Dre-nev Grič 38. fet Jakob ob Savi r^O, Dol-sko 71. Mokronog S0. Prostora je približno he za 400 otrok. Šolska vodstva ! ki na proste prostore sa reflektirnto. | nnj nem-adoma sporoče upravi štavilo I udeležencev. Vstopnico se piaČTijo v so | bolo pred predstavo v knjigovodstvu. ! Otroci naj *e zbero pod vodstvom učiteljev pred dramakim cl eda lišćem o*l koder jih odpelje gledaliski reditel] , na prostore. j — Korolenko Vladimir: Konec car. | ske oblasti. Preve! nrof. Iv. Bujanović. ! Izdala založbfl K«flektor v Zaerebu. I Str. 55. Cena 20 K. Ruski, nedavno tmvr- i li pisatelj Vlad. Korolenko ie tr.lo krat- ] ki pregled niske zgodovine nnpisnl v naprli'?i takoj po pa dru Nikole II. Spisak je iz^el bržčas v kakkončnTmi državljanskimi voinami, j ki po jih imeli še dol^a tri leta po sklopu mini na v^eh frontnh. Tnko bi ta 1 spisek zanimal i. 1917 ftakrat bi fra bila ! dv. o«r. cenrura sovoda zaptenil"). di- j ne^ jo že poveom zaetarel in po vseh j dmsrih «piPih. ki -mn iih hitali m^d tem, ; tuđi zMo pliteli in prazen. Znto bi so J ?ndili, p«mn ce izdaja taknlo žumalisti- \ <*n» muhn rnodnevniVa šolr> d.nne^, ako > bi n<* slutili, da joi irr^l i^dai^teli zelo __ nktnvnl^n nnmen: d^lati reklamo 7a : fepubliko. Sr. i sok =•"* zavrsnje z vzkli-kemt ^^ivela nnrodna vlnd.i! 35iv?la j demokratska repuMik«i!< Korolenko je j popisal. kakSni fi^rn-možje« po hili vsi \ Tvomenovfi. kolikokr^t 90 knedli hesevlo, \ kako je oelo Aleksandar TT. O ^v obodi-telj iz demokrata postal reikoionarec in kako eo bili v?i r-irii oM.?ni "7. vip^kim zi^om, preko kater^era nif=o ruli pravih želja Ru^ov in ni?o videli praviti porreb Rusije. V-sft nirar otro^ke nnfo niskepa. ljudstva. Vsi so bili nroti podalo van ju ni-pk#**ra ljun>tva y>ri vladanju in pri izvršavanju nuino potrebnih reform. __ Kolorenko dela odcrovorne xa preetnne nesr^e* in trpljenje Rns?1e tokom *toletij rarie. Vi^n.dir priznavn. d.i so bili prlavni krivci rracjMij© rnrpki svetovalH. minisfri, uradniki. plemi MM lutke v ro. kah teh lopovov: cArji &> bili naivN*. krat žrtve prebri^nncerv ali nespo^obne-žev. Tako se i^preminja ta obt^žba v zfli^rvtvr earjev. Knkor žosa je H! vgak rupki «ir, s kr*»t^rim eo ee ia=;pntin in $& ne^t^ti ffenijfllni spekulnntjo. Otre-Hi r#» teh vplivov je bilo čari cm — in bi bilo paS Se marsikjnmu! — nemosro^e. Ako p« hoče ta bro^urica nomisravati na juKOSlnvenske rajimero. jf« oHklania. mo. Juiroplov^ni imamo ^ninjčino, r>o-elance, gvoliodno ci^opifsje, pvobodn« vt>lih'e. Ntp kral^ ni p^modrz^, n'»*.firo nfltftron vladar in 1^& r«nre?:entnnt državne oblft«ti. \1?*^a lind^tvo fn tiiidprvo lehko izraf« evobodno svoje želje, gra- | ie ib pritožbo, J I Ho!nove!iB poročila : ITALIJANSK! KRALJ V SE2ANL ! — Rukei, 21. majo. (Izv.) Včcraj popoldne ob po i 17. se ic iUilijunska kraljev* dvojica usta/iLi tuđi v Sežani. K sluvcs-nern sprejemu sta bili kuinandirani od ko-rtusarin tuđi sc^anska in brestovska umili .i. bprejem v StiiJit s: jo vršit 11a Lr^a. TrJJaI /t* samo par minut, na kar se je krali 'jdpcljal proti Pi*Mojni. IJrcd kraljrru in za I.raluiu so se vcz.U ia-sisti v crnih k...Ju- ' ljah. Po kraljcvcm odliclj sta fiodbi kon- ! ccrtirali na Mahoričcvcia vrtu. V iro^ril- ' niski sobi so bili zb-ani vsi slovenski župani in mnogo pevcev. Ko je gvKlba z&~ israla hirnr.o »Lepa naSa domovina«, se« ^ vsi *lovenski župani vstali. se odkrili ir klicali živela ni^a domovina! V tr:notku, ko i.» £cdba zaigrala himno, se !c pred zo^ , siilno vstavil avto, zascdtn s fašisti, ki so začell kričati: »ierma. halt prendete le borni'-!«; Na vrtu je nastala silna panika, ▼se Je bežalo. ker so »judjo ml«lUl, d:t ho- i do fašisti vrsH bombo. To 50 sice«- ni zsro-ć:\\ pać ra so vdr!l fp?!«t1 v frost'lna, }e!l tam ra/ijrajatl In razb;jatl ier razgrtali v*-C JT-»^'^. , VOJASKA KONVENCIJA MED FRAN- ICI.IO IN ROM UNSKO. — ParU, 2*. ma u. (Izv.) Zunanje mi-nistrstv> ni Ouai đ' Orsav je priredilo '■ banket na ča^t ron:un.*krmt* minlstrskcmu pređseđniku Hrctianu. Banketa rta se ude-; težila marsa! Foch in franeoskt vofnt minl-ster. V rolit:čnih krozih k razširjcna vest. da sklcnc Francija z Rvmunsko v najr krujšem času vojaško konvencijo. DOIISUA DR. SCHOBROVEOA j KABINETA. ; — Dima.!. 24. mau. (Izv.) \euei ! V.'Icncr Tajjblatt-* danes javlja, da i poda zvezni kaneler dr. Schobcr do- i misijo takoi do končanih razpravah j v odsekih za zunanie zadeve. Parla- ; mentarni krotri pričaJaiicio. da bo j kriza že Drihodnji tedlen popoluoma [ rešena. I KONFLIKT MED AVSTR1JO iN j MADŽARSKO. ; — Danai. 24. maja. (Izv.) VCeraJ so se nričela med zastot>niki madžarske in avstrijske vlade poffajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Pojraianla pa so naletela na velike težkoče, ki so povzrocilo oster konflikt med del(^ srati. Madžarska zahteva. ozlroma nredla^ra, da je pripravljena Izvoziti v Avstriio samo eno osmirtko dev-sedanie^a kontingenta živine in da zahteva 20^ znižanie uvozne cbxU ne za vino. Madžarska dalie zahto* va, da srne uvažati v Avstrijo svojđ vina v Doliubni količini. Avstrijskf delccratle na te zahteve nišo moglf odgovoriti, na kar so se oogajani3; razbila. f -----------------------------—-----------^«* Borzna poročila- __ Deo^rad, 24. rn-ija (Izv.) Mtrii« strstvo finano jo od poslalo zagrebAki in beo^racliski horzi akt, 9 kate«rim »e pred-laga, da nai imata obe borzi tstoćasao borzne ?ostinko in zakljufckf . — Zajrreb, 24. meja. (Irv.) ZaklJuCet De\*ize. Curih 13.25, 13.40 (13,20, 13.50), Pariš 6.3b tAO {6.30, 6.35), London 315.—. —.—. (—.—. 308.50), Berlin 23.75, 24.50 (22.50. 23.—), PraKa —.—. 131.50 (132.50, 133.—), Trst 3.6150. 3.63 (3.61. 3.62). Nev verk 70.—, —.—, (69.—, 69.75>. Ruđimpe-šta S.90. —.—, (8.10, 8.20). Valute: d^lau 69.—, C9.50 (68.50, 69.—), lira 3.60, —*-> (—.—, 3.fiO). — Cnrih, 21. rmia. Pr<^lboT3a: Zar ^reb l.fK>. BoTlin 1.7737. Thvnnj 0.05-10, Prn^ra 9.9S75, M\Un 26.862. I>>ndon 23.:: 12, Pariz J7.3S7, Ncwyork 5.2426. — Carih, 2". mnja. (Prekb Dunajn). 7rt?rcb 1 Q=>, Dmaj 0.052, Budjmpefcta 0G-o>, Berlin 1.7">i, Prac:a 9.95, MH i a 2»>.S51, Pariz 47.376, T^ondon 23.341, Ne^-york 5.2*25. __ Onr'fu 23. mflia. (Direktn^V. Za-'roh 1 šHO. r.^rlin 1.741, \U]%n 2H.80, Pruga 9.94. Tvorulori 2r».359, Pariz 47.39, Newyork 5.2191. — Pr.asm, 2^5. tn<^a. Reojrrad 74.50t P>erlin 17.?5, i'ijnn 270.56, London 2r.5.25, Curiti 100G___, Pariš 477.50, Ne-srvork 52.S5. Tuse'istilss in Sport. — Selska podružnica Slovenskcsa pfa« ninsUegi druftva za Slofjcloški okraj opo-zarj^ vse slovenske p!anfnce. da se \t§! v neđ.cljo dne 28. i m. ob ^tirih popoldno planinska veselica v pr^c! koče na Ratitov« cu, ki se gradi letos in bo Jeseni gotova« Kdr-r pf!7r.a prijazno selsko dolino 2 mo-gočnim Ratitovcem v oradju, bo gotovo rad pnhitel v te lepe kraje ter združil po-set veselice z izleti v prinsno Skoflelo^kr? rjojroTic, bcKlisi na Sv. .To5t, Sv. Mnhor na Jamnik k slapti Ncmil'^čice rtd, odko-d?r vodiio poi'sod na novo markirani pod v Selce na kraj veselice. Ravno sedaj, ka nam branijo jjraničarji poset naiih melnlh' porn. naj bf noben planinec ne zanrodi! prilike, da obišČe ta preleni kot naše Cio-ren^ke ter podpre stremllenfe majljivtf sclŠAe podrržnicc po lastnem domu. Listnlca nređnlSfoa. — Ijis^niea nredništva. G- B« «• ^* I^nbliini. Yn±a razpr/iva i& ^arn prav dooro"(In5ln. Članok priobćimo v suboto. PripormMmo Pe i vbmiove. TTredni*tv-oP — Llsfafca uredništva- 0. K. H. na J. O stvar! se Je '■az^rnvllalo na k-glas: »Čeprav pritiska k tlom želez-na pest svobodo delavčeve misli m čeprav skuša kakor reakcija irner>e-liti najboljša mnenja revoluciipnar-nega individualizma, ie vendar upra-vičeno vprašanie. zakaj ie morala ta železna pest pasti na glave msjcih cjejavcev in kmetov? Kdo potrebuje Tsri nas novih okovov in novih na-.gpbčnikov? Morda revolucija, ali :\iada? Kje ie v Rusiji ločilna crta r»ed cbema?- Proglas navaia doka-[ze. da so med vlado in kotnunistično [stranko *abrisane vse meie. Delav-Js^a opozicija obtožuje obe. »ker sta ji^daii interese delavskega razreda in stfetovnega proletarijata. Oni so vo-r^telii nove buržuazlie, ki je bolj zlo-finska in krvoločneisa nego ie bila stara. Oni so ustvariielji najkrvavej-sih preganjani delavstva. ki so izro-pjuif bre» vsakega usmiljetua. Mi, ruski dfilavci. smo oropani vseh koalicijskih m stavkovnih pravic!« Končno svari proglas asapadno-cvrgpsko delavstvo. nai xrendar ne sledi niskerrm vz^lddu. >Masa ruskih delavcev ie doumela. da je pre-Varana ter vas svari pred tako pre- varo. Ne z^upajte .rdečim* besedam slavcev. ki letaJo v v*še dežele! V imenu zasužnjenih In zatiranih ruskih delavskih mas svarimo delavCe in kmete civtliziranega zapada pred panovitvUo pogreškov. za katere moramo delati tako težko pokora« Ptujskega okraja poročni dar kralju. V dneh od 19. do 2L l m je bil izpo-stavljen v veliki dvorani ptuiskega »Društ-venega doma« poročni dar kralju Aleksandru. Poklonitev ornačuje v posebno kartu šo vrezan napis: »V globoki udaao&ti pol. okrai Ptujc Na stopničastem podstavku ie zloženih 15 sodov v ovalni obliki. Vsak 5od ima na dnu iz rezi Jane okraske v narodnih motiv ih, ki obkrožajo originalne slike krajev, iz ka-terih vsebuje sod prvovrstno vlaško kaplja Naivečil sod nosi izrtđno lepo, umet-niško dovršeno sliko Ptuja z okolico, kakor sa Ie videti z Majskega vrha v Halo-zah; slika je delo znanega ptujskega po-kraHnarja prof. Kasimira. Nad sliko je mo-nogram A. MM pod ujo pa znani stih *KoTkor kapljic . . .« Na manjših stransklh sodih sta sliki Orraoža in Jeruzalema, ki }u je v pomladno sočnatem tonu naslika! prof. Jakhel. učitelj risanja na ptujski realni gimnaziji. Vrhnja mala scdčka nosita sličici Rogatca in RogaSke Slatine, prva delo prof. Jakhla, druga prof. Kasimirja. Sodi so dobili v svoji zunanjosti bervo starinskih, s plesnom prcvtečenih kmetskih posod. Izdelala jih Je ptujska sodarska de-la\iiica Fr. Steudteja. Na \Thu sodov Je postavljena en mlni-ature haloška zidanica sredi vinograda in z obligatnim klopotcem. Zidanica vsebuje kakor šatula najfinetšo \insko pecivo (tvrd-ka Bizjak i dmc Ros:. Slatina). To so predmeti. M najbolj priYl»čtiieJo oči obiskovafeev. Ako se oko nasleda teh izdelkov, mu nehote obvlsi na prnistaviru samem. Temen. srladko poliran, daje za sode ma5ivno podligo . Stiri, z grozdiem opletene izrezljane noge drže sredino nad stopnice, na stranski steni pa Je vložen ovalni okrasek, predočujoč škorca, ki zoblje na ^rozdju jagode. Na vsakem \t>gTti stopnice te postavljena oscromna st^klen?ca roga- i §ke slatine, stiredaj sta dva »bo?mana« peltene In s cvetllnmi rvenčane štruce, \ ki se v ptujskera okraiu dajeio novoporo-čencem v dar) in v lično pletenih košari-cah (izdelek pletarske zadruge v ShmfSCu) je nalcieno doma posnleno sadje (industri- ; ta »Sliva« v Strnilču). Slatinske siekleniee I stofe na okroglih brusih iz kam »rt i ju ki se lomi pri Sv. Roku pri Rogatcu in ie f^nu vtr dohodkov tamošnjega prebi vilsti^a (tvrdtea PlevCak. Dobovee). Iz i« te ga kamenja kot izdolbemi brusi so evetlični lon-Ski, ki so racpostavljetri po podstavku. Praznino pod sodi irpolniujejo bnteljke In Sampanjke; Mednje iz ptuiske šamrmnJske tovarne Tr. Čučka. buieljke pa so napolnje-ne z naji«branej§o kapljleo halo31dh in ermeških goric. Podstevek sam Je mofstrsko delo ptuiske ga nrzarja Sagadina, nacrt zan] !b ■jegove okraske pa Je izdelal sloviti dunaj- j skl umetnik ii vinogradnlk v Ptuju L. i PriM. i Ođko4 so zbarni vsi prispevld In komu i namtnjoni, nam pripovtduje na zadnji strani podstavka opis in poklonilo v stfliik prujskesa ghnfl. prof. A. Sovreia, konstartu- j joč t verzi: Obilo rok Ti dar pripravljalo Je sfiroraifl; ▼inogradnik. seljak, umthtik, obrtnik, dekleta. drobna deca, vsi so tekmovaH, da bod! dar ljubavi vdane Ti glasnik. 1 LeJ, torej miUstno nam sprejmi poklonilo, t njim sprejmi celeta okraja še željo: »Bog živi kralja nam. Bog živi nam kraljico In 2 njima domovino, v sreći združeno!« Tako je to okusno sestavljeno darilo, katerega celotni aranžma j« bil v rokah ptujskega okrajnega C^varia dr. Pirkma-jeria, obenem tuđi rajestava gospodarskih pridelkov ptujskega političnega okraja. Zato je bila tuđi iz tega vzroka srečna miseL da so obiskale to razstavo ptuiske srednje, meščanske in osnovne Sole, kakor rudi sole najbližie okolice in so se učenci poučili o pomenu daru, pri t«tn pa tuđi navdušem* manifestirali ca kralia ta za visoko njegovo zaročnico. Dopisi. .—. V Roga^ki Slatini se je nastani 1 zdravnik dr. Viktor Grragorič, ki bode ordinirnl v vi4 dr. Hois*l. — Iz Jarš nam poročajo: Govori se, da namerava neka družba tu kupiti pogorelt Majdičev mlin ter ga preurediti za tovarno sukna. Z veseljem bi pozdravljali to gospodarsko potrebno tovarno. Zato pričakujemo, da se nam pojasni, koliko je resnice na tc-j vesti — Velika nova klavnlca na Prager-skeni. PiŠejo nam: N«ki ljubljanski veletr-žec z živino Ie na Pragerskem kupil Tre-sterievo posestvo za kolodvorom, na ka tereni namerava zgrađlti veliko moderno ure-Jeno klavnico, namcnjtno za klanje živine j za izvoz. Tako postane brezpredmefna po-nudba na mestno občlno Maribor, v svrho najema mestne klavnice. Kakor čujemo, ne bo ostalo Ie pri po«amnern prrsknsu se od-tegnitl Mariboru. Tuđi zagreb&ki In srb-^ki iz\T07ni?arji Spekuliraj© v okolici Maribora se osamosvoiiti od mestne klavnice*. S tem bi padla v Dravo tuđi v tem ozini vsa ko-mrnaina politika socijalistične stranke v Mariboru. — KopaHšČe Rlmfio toplica. Lani Je kupila ZagrebJanka Rafki ko^liSčr Rimske toplice tz oo-gođba pa je bita kasnefe razveljavljena ker kirooratlca ni mogla izpolniti svojih r>b-ve?Bosti. Tnplice so tako zopet prešle v roke a- Kulicha, v člf»r lasti ^r3-eHe «;r»me t*Tv»*reM*a!o na lct^ o1*^!' ^ro^ , m* gratT»oe«. ?Vutw»i strosifi t$l nabavo lo-I rrtlfa. tcteniToMle, beneira ffrf. bodo znala-!i ^©MHTjKi rr'Vicm krtm. V zadTiii ^eil me^t-nnga obč, odbora se je ?Vtfni1o* da prfV1^-tf Tnettna obCina k dru*W z glnv7»ico ?!W>(»W1 K. T>tdT! flrrffrv tega Von>*n«flja podf*^?' !e freHa v^c^.iror w*rijKav!J«ti. — Presjoved vHEnje « ♦©▼orfHmf avto-moWlI. Pf5eff» mm: V M*rfbnru w ie v sadr»fem čm^i gre^to tečk^ tovorn?h avtn-moW1ov brer rumljevlh fcol«5 tako i*d»4-no iwjm^f»?l1o. đa so priSle ceste i* ž> itak ^labo tlaVo^-ane nlice v resno nevarno^t Vtr Je ?»wava uffc že lani veflala in^stno . «b*ino ecronmn denaria. namerara, kakor , j ČETemo, mestnf mafi'trat i»diti pretioved ! j vofn^e i» m««tu v*eh *iWh avtnm^biTov, j i }fi Vvarifo vlice z ^e'ernfmi čolejn. (7.x ra- ; ! ko urepc/već bt bil ie skr«1m ^»s. to «e i opaža nt i?!ie«h zlasti v s1%b«m vremenu.) — Posta v Jnršineili. S 1. juni j era i t. 1. me T>r*uredl pri rxv*ti JurSinci đo- stavliam*© po srni Vi TK>$iini p^ eel*k«tn ^ismono*i v teb-le krftjtti: T. okr^j: Ptrmec, Pra$ovi§. Peako-š»fc, Lefcikove«, Botknvci, Obis^ilt in ' Oblaki V II. okrajd: Gradošak, Gabr-nik, Mostje, Klaponci, Kukova, Vin-ščak, Rotruau, Revenjak, £lekar in Vcu dol. Dostavljalo so bu v I. okraja vsik ponedelj^k, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrt^k in sok»oto. Razne »n. . C#rkev in boksanje. V Ameriki se bavijo tuđi dukovniki z boksanjem. Nedavno je nastopil neki duhovnik javno kot buksar v dobrodelnc svrhe. Ccrkvene oblasti so dovollle, da se je neki duhovnik washlntftonike le^ue udeležil beksarske tekme. »Čemu bi ne Jovolile?« vprašuje neki amenski hst. »Sport ie sport! Ako bi se duhovnik ne smel boksati, putem bi mu morali z isto pravico prepovedati sablja-nie, plavanie, dirkanje ali katerikoli šport Da si dober kristjan, ni treba da -i ćmercn. Cim boij je kdo naraven Olovek, tem lažje razlikuje pravo krščansrvo cd farizej ,tva.« * Umri po trlletnem spar.'u. Američki listi porolajo o smrti nekoga Jumesa f!shn-gerja, ki ie pred tremi leti za^pal ter se ni već prebtiđil. Samo parkrat se je za tre-notek zavedel ter zopet za^pal. Vse tri leta ! je prespal v boinišnici v Fort Smithu. Vsa ! priMdevanja z^lravnikov, da bi ga bili pre- : budili, so bi\\ zaman.. j * K/išna Ju srart? ?ie rncd vojno, zla- j sti pa po vo:'ni je i7^!o mn^go već ali manj . resnih knjis o smrti in o posmrtnem Živlie- ■ nju čtovoka. Seveda ro v*a izvaiania hipotetična, ker Se noben filozof in spiriti^t ni vstal od mrrvih. ZanimiveKa sn ninrnja ; znamenitih ljudi o ^mrti. Malntenon i<* re-kel, da je *mrt rKfj^a od čivlienia, Bnffon pa: smrt ni tako ^traSna. kakor mislimo. Smrt ie kakor n^icrdalo, ki se bfi^či v da- ; Fjavi, ki pa pn^a<:i iz^inia, ko še mu i)r\- ; bli7ii!fmo. CerV^/^nf očetie "n ^o nr va^ni, d.^ v7.ćt?v.)z najvi^je blrte samo radi ps-s vro naravo. j Vll "^^Of* PT^V^'n.'-iT*'*!. V i*!*1!- i T^vm ro Tsnctnn-^Vi r-rl^^^niJi. m«r»£p~f*-' ti ih. i^^^^i^isk^b, voH^Trih. šol^kih j • T.CT1TP __ T^V>? V l'ctl! F-- ' ^ina-< r>OTr>?^ r»«*l"rio- Enaso ^<*. di ^*» i I.p^.ln ?\$* UljaT^OT*, a^^onii priirr^k * Iif»r*»« p\ i^ vr*»l šeV kot =^i^p7^t v ^«*-! nr^ri. Tam ie ?^idir«lp n-fci l^r>a Fn-sjpia kl ji i> biln ime T,pria. Vahjt> <%« ie f^^a^nv r^inbi!. H tovarili sr> «ra ^i^^ili. P<*kli fio Ttvu Tjpnin. t. i. l^f*v>\z'\r\ ^e^tile^. T.*» z^'ev*»3c "n=» bil TTlij»novn iako Tfceč. da si© ip z?r^ imfoovn^ *o ?am L«nin, ter i* c*t«l doslej, dasi ie • RernibUjanski Ditns) fe prav takr* ! smeŠen v svoji prfttrancsti. kskor Je bil j tnonarhični Puait!. Prej le b\\ct v?e e«^ar-*ka in iwena ee*«Hev. cts&ric. radvoivo-i clov In n«d"roivyxJ'n3 \e do ^tavbaJ1. c?«=tah, tr^ih i. dr. kar mrsro!slo. Pun-aj je kleč?-plasif tur liia! c. kr. pete: dane< prefiniva t refmbMVansh'u !n ne psrđonira niče^ar. ObnaSa se kaVor t*rcfjal. Wf? čfz nrčpo:h deistev s tem Dn-ntf ne tzbriSe. Puwai se «meii. a o*tn\ }q i s«bi »vest v p4jančaranju m v lokajm ome- : Uprava na^e^n, lista je prejela za: Gladnjočo rusko deeo. Na fantov-skem večeru g- Poldeta Pehanija se ]• nabraln Din 210.—. Zavod za slepec. Uradništvo davo-urada in davč. olcrajne onldsti v Ka-dovijit^ pogilja roeeto cvetja na prob tovarila naddavkarja v pok. g. Antona Grunrlnarja r>in 130. Družbo sv. CiriL*i in Metoda. Mr?io cvetiti na kršio prijatelja Kudolfa Pup-pis=a narušio rodbini .Janežič in Pognč-nik Din 62.50. Z 'ravko Vondina in Jo-sko Divjak Pin 2>. Sbnno ^T.f.O I^n. St Petersko ninsko podružnico sv. Ci-rlla In Metoda Din 6^.50. ŠL, Petersko žensko podružnico sv. CI-rila In Mctr.da Din. 62.S0. Slovensko Matico Din. 125. Zavod za sler>ce Din. 250 kot dar lo »Prve ttvarne mineralnih vrda, reg. rad:, z ornei. por^tvom« v Ljubljani ^asom sklepa svoje ga občne?:a zbora z dne 31 marci 10??. | Rođb!»o v Jurienbursu u<>rreHenearJi ! desetnika rUfnerfa. O. Petcr Sterk, trc^vec ! v I.JHbliar.i. daruje Din. 15 in jr. F. RoM^k ; iz ?alca Din 30. Skupno Din 45. — SrĆna j hvala! i — Za »Pe^Ji dorp kr^jiro Marijrjt . fo d.nljo darovali: K. ^^^im Kamnik 40CO K. ohrina ^olimlio 1CH10 K, Drn.'.no na-, mofčen^v holni?k** Hr>j*ninf» 4VO K. ■ — Za »Oosposvetskl Zvon«. Juko<1-"-! venski kreditni zavod za trgovino In irdu-strijo je pokloni! druStvu »Gosposvctskc^d j Zvona i 1000 kron. Zahvaljujemo imemv.t-i ni zavod za lepo darilo. Ismčasno apelira-j mo na narodno zavest in domovinsko liti-beren vseh iskrenih in pr^rtvo vri Inih r» dn-! Ijuhov: podpirati »Go^posvctski Zvnn« ma-teriie!no in fdeino, kaiti le tako se more-mo oddr^!?iti prevaranlm Kr^r^cem. i — Uprava Trboveli^ke nreniofcokopnr? : dmžbe Je nakl-.nila Društvu incosinvanslciii : mont^nistov »Sloja* v Le^bnu v5Ot-"» 10nr> dfnariev. Za ta ve?ikotH*en dar se H dru-§tvo tem potom ktr naj^oplele 7"»h^•■»1l"!e. — Za zsnradno ravoda ii »fer*? so dn-roi'pJ'rdrnžina Rt:tar 50 Oln. nadi:č*te!1 ,T. Kohi' 7?.50 nin. Kranjska dežclrt? b^n1:-. tu 20f> Pin. Saviflskn po^oiilnica. y^«1*- so (t'nariev. Hrarilnn in posojflno dn -« P^jt 100 Pin. TnVniŠnii oddefek m*nisiPfcoinjce In z^ornjega ft« n mlaiše izgleda, »ko se Tinorahlin *■ kamari a Fcllera ze cer 2^ let pril V liena in priznana sredst%'a za le to: Fellerov?* >»Elsa«- pom:idn za. 1 * Fcllerovn «E!s»a«- Tanochina por*.*< da za rast las (2 lončka ene \Tste *H nomad skupai z po^tnino Fellcrovo pElsa^<4iliiino mlečno ■ J lo. nnjholjše »milo lepote« 4 k «; ^oštnine prosto 120 kron. Eugren '• Feller, Siubica donja Elsatrg št. 2^ Hrvatsko v< n Sobo Dcmeblovano ali tud! meblovano liče mlad zakonski par brer otrok. Ponud-be pod „Brez otrok/8818* na upravni-Žtv« SIov. Naroda. 38ls Proda se \ uova srojnica za ve2o in 1 za sej-marstvo. Naslov pove upravni štvo Slo-venskega Naroda. 3992 Deklica 151etnat inteligentna, koro5ka Slovenka, želi vstopiti kot uitnka v trgovina ali k modistki ali v slaSčičarno. — Xasinv pove uprava Slov. Narod«. ?770 Gospodična išče mosta k boljši rodbini koi opora aospodinjl ali k otrokom brez matere, ozir. sa-mostoina gospodin]a. — Naslov pore uprava »Slov. Naroda«. 3799 Pisarniški ravnatelj, prvovrttna moč, srednjih let, r 6olgo-l*tno prakso v večjih industrijskih pod-jetjlh, r^iznan strokovn'ak v knjigovodstvu, vtšč sU'venlčinc in nem<2ine, 15"e prirrerne sfuibe. Vstop 1. julija. Cenj. ponudbe aa upravo tega Hsta pod p' samllkl ravnatelj. 3659 mew mm kateri je obenem tudf veič v izdetova-nju kočij (Kastenmacher") potrebu ie za s^'no name^čenje Martin Pastuo* vlćs kolarska, kovaS:^a tn sedfarska industrija, Sarajevo, Potekija ulica. 3403 foslovodja ta novo opeka r*;ko podjetie •• \hb: fsfatam se sprejme pomožna pisarniška moč, event ludi gospodična. Ponudbe „Emona 3733M na upravo SI. Na* 3733 Radi zstesne opusfitue vinske trgovine prodam 3 velike sode od 16 do 19 hl s hrastovim podložkom in okrog 20 hektolitrov dobrega Staiersliera vloa-boresadca. Cena po docovoru: prodam najraie vse stapaj. — Naslov v pravi »Slov. Naroda«. 3505 Proda se moika obleka in čevlii, ielazaičarska bina bi kapa t«r klobuld. — VpraSa se: Brer 14. HL nadstr. 3776 stani« kilogram soale pri večjem odjemu. Naslov pove uprava Slovensk. Naroda. 3837 Z ml3f!rskn poniofitlka dobro izurjena za delo pnhiStva, spreime takoj ▼ trajno delo F. Fajdiga sin, Ljubljana, zaloga pohlltva, Sv. Pet™ cesta 17. Plača po dogovoru. 3761 Ved spalnib oprav Tepih i2 trdega lesa in voe ra tcžko vp?r. jo so orOilo po niiki cerri. N. Andle-viof Breg, 20 Ljjb'jnna. 3850 VOaSL DaTbkllai za 11 oseb in nov zapravljenec se proda po nizki ceni. — Oeledata se pri Fra no Iskra, sedlar, Sap št 14 rr Vrhmki. 3S31 Službo sospodlrle k samostojnemu gospodu ali kdj rri-mernega, tuđi za bišnico, lačo vdova srednje starosti, z 2 otrokoma. Kazume vsa hišna dela in tuđi na polju. Naslov n*ve uprava Slov. Naroda. 3775 prazni zaboji dobf'J ohranjen', več vagonov, po usjodni ceni na prodaj. — Naslov: Alojz Ro»»tov Dravograd, Slovenija. 3827 Jffeblovano sobo a hrano il£e mlad, inteligentan gospod s 1. jur.ljem. Plača postranska stvsr. Naslov pove oprava Slov. Nar. 3752 latan«! CtvlJI, fraoiaiti »aađale, solidno bla^o, v veliki izbiri in po najrižji ceni 5^ dobe pri Ani Sraltr, OrmdilCe 10. 33 n P!6!nrsKsjd poitiofniRc išeom. — - Valentin Graoelj, r>le-Urstvo, 3led 107. 3795 Pninr IT^™ etrošKiti w Ullll! ziftov - avtomcbilav po najnižjib dnevnih cenah. Izdelujem tuđi vsak -vrline konjska opreme, A VINCEK, Giinee štev. 90 pri Ljubljani. 3812 laboji večje množine nm prodaj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3833 Lonierca r^eč dobro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2834 Prodafalka za takoj'en nastop se Išče. iNa?1ov pove urrava Stov. Naroda 3833 NaitaUn surovi In ume:ne knmene (osle^ za brušenje' prod2ja K. Milkovič, Moste pri Ljubljani. 3765 Bcncinov motor za iaganjc drv, 3 HP, v dobrem stanju, ao kupi« Naslov pove uprava Slovcn. Naroda. 3821 »Lm % nrvovrstne W?alitete ^e rr^ daja na defa lo. Poir.idbe r.a cn pC.'.o družro Al • ma Kompariy> d. z o z. Ljubljana, Kongresni Ug 3, pod Šifra tLončeao blago" • 18 kadi za zelje ao proda. LjubJjjna, Lin-hartova ulica 28._______________3^24 Mesta hlšnlce liče vdova srednjih let brez otrok- — Por.udbe pod .Hlšnica 3829* na upravo Slov. Naroda. _____ 3e23 Pohištoo 5e malo rabljene*, otstoječc iz 2 kom pktnih po£U-lj. omare za obleko, 2 nr.-, 3 stolov, 2 stoličk, stc!a*e in o kov?c-gov za pertto, ao proda. Poizve ^e Novi Vo.im3t 15, podstrešje. 3fi2O tSrot) za konj? im.i v zaloci po 12 K tvrdka I U. Roje, Moste-Ljubljani, telefon ro______________ 3822 Dobro Moca trgovina mešanega blfga na dtieli, na zelo le-pcm in prometnem mariborskem okri-]Q z lepo opravo in velikimi lepimi prostori se da takoj v najem ali pa se takoj sprejme vanjo javen ali pa tihi družabn k s približno 2.0 do 250 tisoč kron. Prednost Imajo samske ali vdo vele osebe. Ponudbo pod .Rfdka pri-iolnost 3819" na upr. Slov. Naroda 38 U Prvovrslno cisto Hki isl dorm'ega ptui/voda pn K !00 :a kg franko Lj'iD'jai'a, v ^''i ^"» i> ih Tn > ..'00 kg dob-vi Janko Pradovlćf Ljubljana. *160 Vabilo na II. redni občni zbor delnfčarlev d. đ. „Triglav11 ▼ Smarol pri KamatkUg M lio« de v nedeljo dne 11. \un\\h 1922 ob pol deeetih ¥ laatalh proatorih v Šmard pri Kamnlku a aladoOm dnevnim redom: f. Poročilo o poslovanju za leto 1921 in predložitev bilance. 2. Poročilo nadz. sveta o uporabi čist. dobička odnosno določitev nagrad upravnemu in nadzornemu svetu. 3- Izvedba dovoljenja za povišanje del, glavnice K 800.000* — z izdajo novih 16000 delnic. 4. Sprememba pravil v smislu nadaljnega povišanja delniSke glavnice od K 2000.000 na K 4000.000. 5. Slučajnosti. Smarca, 21. maja 1922. Upravni sv«t Fo § 88 družbenih pravil opraTiCuJe poseat jedne dcfaiice k jedne« glas«. Da more deinićar rlasovatl, mora vsaj Šest dnl pred obentm zborom z*~ lofiri potrebno Število delnic z ntzapadlirnl kuponi na onem kriju. W Je naveden v sklicevalntm razglasn. Upravni svet mu pred •bCnlm zborom Ustavi na njegovo ime se glasečo legitimacijo z navedbo množine od njega založenih : delnic in nani odpadajočlh glasov. DelniČarjt, ki žele imeti na občntm zboru glasevalno pravico nij založe delnice pri Zadružni Gospodarski banki v Ljubljtni au v pisanu kal za t jnvino. Eventualno stopim tuđi v kompanijo z dotičnim, kateri bi imel pripraven prostor ali vsaj prostor, na katerega bi se postavila raraka ali zidava. Naslov pove upr. Slov. Naroda. ______________3809 tlStOVld hepnlm ultid i ?e odda dvema solidnima gros-podo- ( ma s 1. juni i em. — Novi Vođmat, Društvena ulica 3S. 3807 ~£epo poscštvcT" izvrstno obdelano, njive, travnik, sozd. vinograd in sadonasnik, tik glavne ceste blizu Maribora, z vsem . živim in mrtvim fundusum proda ta- ' koj lastnik Franc Pcd'ipnik, Maribor, Tezno 37._________ 3794 TrgovsM ponik •• !*&• sa Ukojinji n«stof>. Ponadb« na p©;tni prodal 103, Ljubljana. 3761 iTfTiS ■fiiiffilK flmifejfi v MvMan *•!*▼* tt. Izvrlujen ■*laUtaaJa ttr p*fraftte fit-soTirjef ia hirneiljt? ipccijeiftt ttrtktt-no, točo© In cent. Stanovanje v Zagrebu obstoječe Iz 3 sob, kuhinje, kopalnke, sobe ra služkinjo, z elcktnko in plinom zamenja se s sličnim stanovanjem v Celju. Stanovanja z vrtom imajo prednost. Ponudbe na Ivan Slnkov«o9 agreb, K aj-5ka ul. 16 3735 Velika ievljarska delavnica z vsemt stroj i, zdaj dehije osem delav-skih ino:,, sa proda. Ponudbena I. Sušnik Mar.bor. pod .Čcvljarska dojavnica* Slovenska ul. 15. 3676 Sode rd vina In Zdanja, 1 po 2 K. In ben-clnov motor 6 H.J, proda F. Cvek, Kamnik. 3764 H!!a z vrtom na periferiji mesta. •• proda« Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3774 sprefnre potnika Ozira se le na prvovrstne moči; prednost ima tišti, ki je že rotoval v široki. Natančne ponudbe z navedbo relerenc, po katerih krajih je potoval, zahtevo plače itd. pod .Junij 3762" na upravo Slov. Naroda 3762* IflVIftBtfffl flEffft Graf" Stift nosilnost 50 ^intalov si Sjll II fll plfSII proda ali zamenja. Naslov pove uprav UVUMSl li i IH Slov- Naroda. 382i znamke „Pireli", vseh velikosti za automobile, motorje in koles; 50 vedno v zalogi. Postavim tuđi franko Ljubljana po najnižj cent in vsako količino. Naroči naj se: Skladišče pneumatike Pirelj Postojna. 32 K dalmatinski proizvod na vagona pri tt- R. Forompoharl drug, Bakar« Telefon 14. __________________, Brapjavti Forompohar, Velika družba v Ljubljani liC* ponolnoma veščega hrv'atskega in arbskega jezika v govoru in pisavi (v latinici in'ćirilici) ter nemskega in slovenskega jezika. — Reflektira se samo na tamo-stojno moč. — Plača po dopovoru. — Nastop službe takoj ali v najkrajSem 6isu Ponudbe pod šifro .KORESPGNDENT" na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana Kongresni trg 3. 8718 Stanovanje v i:ovi zgrađbl išče mirna stranka. Ponudbe pod »Nova rgtadba 3187" na "uprav. Slov. Naroda. 3817 za popoldansko delo se išče. Ponudbe pod „Knjigovodja/3816* na uprav. Slov. Naroda. 3816 Vsak dan ifpcpfni koncert v wwwi III Im%#IIW^s#l m na vrtu restavracfje Ferlino P. Koiak (pred Mest. domom). Ob praznikih in nedeljah tuđi dopoldne. Gle. Gle. TrcnaatlaBtiqaef Freneh Una. Francoska linija HAVBE-HEWYORK Najkrajša in najudobnejga vožnja. Glavno zastopstvo za Jugoslavije*: SUvtukm baakm i* i« ▼ Zagrrtm. Vozne Hstke in poftralla za S!oven!}o daje poslovodja IVAN KRAKER w UDBLJAin. EolodfOrikt nllea 4L JLiBoodnr. tama JiHnia" ^ L|»M|aM«t KaHovaka oaata 4, *~ Itmnli« Ml. t Priaofoea atp^aka voslalta In *va-_ ■•!••• nmih nradelov. Sprejemajo se tuđi popravila. — Prodajataa: OtoH trf £g. aai ■ Razno perilo - sa dano, gospodo !■ dooo priporoča tvrdka s B, g E, Sfcabepnž ■S'Ž'HS« i jMtodm salon. - Priporočam se slav. občlnstvu za Izde lavo najmoderneiših civilnih in spoitn.h oblek po najnovejšem kroju. Pos*re?i>a točna, solidne cene. Ivan KersniČ, r- Resljeva cesta JI, L^naistr. desno. _ 2025 Stezni&e (moderce) ■ po životni meri priporoča ; AHAHUTTEH,Dnna?skao 6 1! poleg lekarne Piecoli. 2130 , Ceno se proda ? I 10 m1 suhih desk III. vrsta, okrog {■ 8 m* tramov, nekaj oken n vr^t od barake. Nadalje eno trda^n^sij . nekaj ključavničarske^a in mizar^kec:a orodja. — VpraSa se: Kunčič, Kol -dvorska cesta 185/11., Spcxlnja Si^ka. ______________3804________________ Učenec 1 zdrav, priden poštenih staršev, s prl-| merno Solsko Isobrazbo, 15—16 let ! star, se sprejme takoj. Predstavili se je osebno v trgovini Ignac Andrasič. Krani. 3SU J LJ „ • v korist JuROs!ovenske Matice dobavlja najucodneje tvdka M. Ž i-jo'nv Skofji Loki. 3810 Stavbnega polirfa zancsljiveza v vseh ozirih in več dobrih zZđarjev sprejme tako i F. Zivec, Rimska cesta 17. 37S8 ' SliTol i z vratml na oroda}. — Naslov pove I Anončni zavod Drago ĐeseUak & dr., j Ljubljana, Sodna ulica 5. 3787 j VečJa količina na prodaj. — Ponudbe j pod »Št 22« na Anončni zavod Drago j Beseljak ču drug. Ljubljana, Sodna j ulica 5, 3786 f PnloIoiKtoieakep! Generator na vrlUrd tok. 300 voltov, 220 K. V. A., z iermenico, pretikalni-co, kotnpl. 2 transformator)a 165 in 60 K. V. A. 2000/300 voltov, rabljena, pa v dobrem stanju, prvovrstnl lrdelek, se tako} ceno odda. L PLBTSCmNOER & KOMP., Tedudscbas Pro>|ektlanmss-ĐauhQro, Ormu Kosaketijrasse 2. 3796 i MUNDLOSi Mm savtopstro Bafkeliilb tn^m^nm aaaik anltt stnjev •IbniilM - Orifimal Viktoria'. Stroji Sivajo naprej in nazaj. Nadalje ttroji MM krojače in čevljarje.! Pouk v vetenjn preiplačen. Tr- i govcem znaten popust — Zahte-favajte eenik. Cene zmerne. Pred-vojni materijal. Jamstvo več let. Tvrtka | Jos. ielovlB • Čaden, trgovina m mMmtntnm In arebrnl-■a^ tMU—. «aatnl tro 13J Rlavirje I ■fltluf« tn popravijt saUdM i« Mm ter gre i adi na • delelo, reitka Povže *£*% Pletenine! Pletenine! Volnene ženske jopice razlifnega kroja, moške telovnike z rokavi ali brez njih, svirre, dokolenice. ovojke, Sale, kape, kakor tuđi letne pletenine različnih vrst za ženske in otroke, vse bla^o last-nega izdelka, priporoča Lerat In drug, strojno pletilstvo, Be-^unje, p. Lesce, Gorenjsko. 3584 IđTiOSjP izdeluje in proda ia na dt-belo In drobno po nainižih cenah. Pri večjih nino -nah znaten popust. — Anton Steln«r. Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trr.o.o. Za poldrugi mHfion dobi resen ttgc-vec 100 m* velik irgovski lokal in 200m2 veliko skladllče, kakor tuđi stanovanje iz 3 sob v novostavbi v bli?in' ciav. l:o!odvora za november t. 1. ia daba 10 let le proti plač lu davk v. Le resni refiektentl rai poSljejo nas! ve do 1. jumja t. 1. pod „Friložnost - B* na An. zav. Drapo Beseljak & dr <<*, Ljubi,ana. Sodn.i u). 5. 370.^ PflVOlO svlin sa pletenje v rasnih barvah za vc/l:h(i $ivan;e in uhaKa-iie gumbuc. DemŠar&Osenar, Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 35. \^^r--------------------------------------------------------------------------Vir a^B k^H m^vKfVl afl^a^a^ AnV^a^ft JK^S^h ^b^b^P^bm b^B _H^^ ^^■ifi^a* ^^B^^^t vBVI^^ vHVv b^S^b^b b^b^b^bb b^b^b^bV b^b^ na Dolenjskcm v neposredni blizini kolodvora in M;zu prometnega trga, sestoječe iz mlina, žage s stalno vodno mofjo, dveh stano-vanjskih hiš in dveh oralov vrta. Naslov pove upravništvo Sloven-skega Naroda. 3790 C^ *t^v- F* ^ đtf^ *9*M mVik fc5""^ ^* v ' *■ ** * ■£&■ |L« GaV I^atorle „SATIRI", *)rl?ravBe za vsako holo, si ialiko naročite pri i I Slovenska trgovska delnlška dražba v LJablJanL kl ■ • • • • II Jj I • Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. raarca 1.1. ivišati delniško glavnico Ou iv JtUuUtUuu iiu II u^k'j.ifiiu z izdajo 7500 nooib delnic k K 400.— nam, pod 5ledečinii pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlaci dveh starih delnic eno novo aK 440*— pristevši 5 % obresti od nominale K 400-— od !. inuarja 1922 do dne-va vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480'—, prišle..; 5 % obresti od no* minale K 400*— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila. 3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za Ieto 1922. 4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisovateljera takoj po končani subskripciji. 5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V. do 31. V. 1922, in sicer pri a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta Št. 22,; b) Slovenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek; C) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana, in pri vseh njenih podružnicah, In sicer Novo mesto, Rakek, Slovenji gradec in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ul.; č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica št. 10. in Trgovski banki d. d.t podružnica v Mariboru; 7. Delnice se bodo izdajale v komadih h. 1( 5 in 25 delnic • i NaSa družba posluje specijalno v kolonijalni in Špecerijski strok' samo na de- ' belo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni niši, Resljeva cesta, St. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tuđi veliko skladišče na Rakek u in sicer 3 Špecerij&kim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki. Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka deJniška glavnica nikakor ne bo zadoščala. Zato j> potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tuđi sploh vsak trgovec I na deželi podpisovanja novih delnic, da bode y bodoče naša zaloga tako bogata in I tako raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji. I ▼ &IaM|Ml| dne 4. maja 1922. I Upraunl suet I SlovensKe trgovske delniske đruiBc d LlublimL I stian 8. »SLOVENSKI NAROD« dne 25. maja iy*2. Stev. 119. Graščina na Kranjskem z 2000 orali se takoj proda plačila zmožnemu Jagodovanu. Informacije pod .Graščina/3682* v uprav. Slov. Naroda. 3682 Neblovano stanovanje | z eno. dvcma ali tremi sobaoi Ia6a ravnatelj a aoprogo. I Ponudbe pod Šifro .»Elegantno stanovanje 27" na anončno drufbo I Aloma Corapany Ljubljana, Kongresni trg 3. 3771 I neift i viĐom Andrija Golubić, Zagreb n Kliko! U: BerfsiavltevaaL2.iEtefm 10-76 mnii! Poslovnica: Jurflićeva uHca Sttv. 10. Telefon iiev. 20-16 §12-* šm prodaja na vagone in na malo hrvatska brla nova in st?ra, dalma-IIIH II tlnska Crna, ljutomerčan leta 1917 in 1921, ter iz lastnega vinograda. V 111 U Odpremlja naravnost od nabavnega mesta po zelo povoljnih censh. Nadalje se priporoča izvrstna domača tri leta stara sllvovica, doma dvakrat kuhan*, 3^ I Lokal za pisarno I v »realni maštat lača valaaodjetja. Ponttdbe pod šifro I „Vdepod.'etje 333" na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana. I Kongresni trg 3. 3772 Suilenl klobuk! iepice in slamniki najcovelilh oblik v veliki lsberl po snaao nliki eenl. \M saln JHtWy- Mite Židovska ulica ft. 3. Spnjntaio ta tuknrstia pspmita. — ZiM UiMn nte i nlofi I i _ _ . ___.__________________ --------------■------------------------------------------------------------------— ■ Dražba posestva. V petek, 26. maja 1.1. ob 3. popoldse se bo vršila aa po-ala|l BrezoTioa pri Llabllanl prostovoljna dražba zemljišč vlož. št 1673 in 1676 kat ob& Brezovica. ZemJjišči merita skupai 13.543* m in se raztezata v dolžini 450 m tik ob železniškem tim postaje Brezovica, sta torej zelo prikladni za sklađiščni prostor. Izklicna cena K 200.000. Pojasnila pri družbi lesnih industrijalcev MPaaaoalan v L]nbl!anJ, Dan&iska ceata 33. (Balkan). 3686 H||^^aj^^aaaj^BaBMHHHHaaaaa»aa^Baa^aaB^a^a^^^^^^^aa«^a^^^^^^^^^B^^^^^l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B Prvovrstoo spocijaloo I angleško in češko sukno, modne I in športne obleke, pelerine, po- I vrsnike, ragiane, dežne plašče, I perilo Iti, priporoča tvrdka Drago IM I (preje Schwak ft Bujak) I Ljubljana. I Pii flmdn bina Imltnjl KOLESA avtoMOhltt; doli im eprea»a, paev statika U)tIM]t m 1lTa!m J. GOREC UuaJJa**, O**a«avataka o. 14. ftarasa. Dolavaloa. Spmnlievolec vigonov, lanesljlv, trezen, po možnosti zmolen Uttlnt.se takoj aprajma — Prednost imtjo vpokojenci. Ponudrt pod .Spremljevilec 3781" na upravo Slov. Naroda. 3781 II kosov različnih starih vrm& prodam po nlzkl ceni. Ogledajo te lahko vsak dan. Pr«ftera, čirčiče pri Kranlu. 3714 morska traua za modroce v v sale I množini se dobi najet ieje p i Sov»p A K«mtp., Ljubljana, WoKov> t.l ca it. 12. 3-49'i Xnjigovodkin]a lurjena, veiča samostojne slovenske in nemike korespondenor sa snrejm« Ponudbe pod .štev 17—ć5,07* na upr, Siov. Naroda. 3507 ~~Hiia « hlevom in vrtom v sredini mesta Ljubljane, polet; tega dva travnika in nfiva. se proda. Več se poi.Tv* v Hrenovi ulici $t 19/1. 3756 Šofer s« tovor. in luk sušni avto se hb] spfeime. Prednost ima]o trezni in r dolzole«nimi izpričevali. Takojšnje pismeno vprašanie z za-htevo plaCa na: »Ravnateljstvo to-rarne ccmtntt ▼ Sdanem mo«toc 3783 POZOR! motociklisti! Motorno kolo 2Va HP, v jako dobrem stanju, M profla. Isto-tam kupim motorno kolo znam-ke „Indian". Ogleda se ▼ trgovini Šinlffol. Florflaaska afl ea At. 17. S778 Prodam več hrastovih m»c«vnih, lepih spialnlh opiraiv t«r |«alllitre« po ugodni cenf. Iff^n Andlovle, aflliarskl moister. G- svetska cesta 13, Koliiej, prit'ičje Jtc 3«. 3759 Proda se elegantno, novo, belo batlstasto dvojno posteljno pret;HnJalo x ror« sate-nasto podloeo ter več H > mm, dc zine o i ? m n^n-e* Pripo-poroč,,*a se Maibcirgoi JI Hojak. Samostalna kontorfstlnja zrnoi^n slovm'čine in hrvaS'inr. stroja pisk«, •• tpp«jm«. Predstivt na) se «! spri^cvd i v Ljut .jsni, SlcmSkova h!ica ittv. 7, tpodaj desno, od po! 6 do 7. zv-^er. 3740 Istotam se spreime tekač. Zadmžns isspsiiarska banka d. d. IzplaciS^ dividende. Obfni 2bor, ki se je vršil 18. t. m. je sklcml, da se za poslovno leto 1921 Opozarjamo gg. deiničarje, da se izplačujejo te dividende od 1. juniji t. 1. nnprej pri blagajni centrale v Ljubljani, podružnic v Mariboru, Djakovu, Scmboru, Sarajevu, Spl'iu, Šibeniku, ekspoziture na Bledu, Sveopće zanaMijske banke v Zagrebu in njene podružnice v Karlovcu in Gospodarske banke d. d. v Novemsadu' Na celoletne kupone Št. 1 do 20.000 se izplača dividenda K 40. — na vsako delnico, na pot-letne kupone št. 20001 do 60.000 d:v,dcnda K 20. — na vsako delnico. Kupone delnic, ki v de-potu pri nfi5em zavodu, deta^:ramo sami ia vpiiemo odpadajoči znesek lastniku v dobro. Lliibi^aa, dne 19. maja 1922. _____________________________Uprapiil soef«_____ Prometni zeod i: premoć. d.v LjubJjani prodafa Iz slovenskih presaogovnlkov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v ce!ih vai^onih po orisjina'nih cenah prenio-govnikov za domačo vnorabo, kakor tud i za industrijska podjetja in razpečava Ia fehoslovaški in angleški koks za livarne in domatc vporabo, kovaški premog in {rni premog. Naslov: PBOMFTOI ZAVOD ZA PREMOO d. d. LHblUaa, Mlkloil66Ta o. ISU. syiiMi „VMrmorel11 ia 99Jastemlggc< (zračni kotel in pumpa izven) v ▼tllki k^llftisi na zalomi. — Miške eena na Teliko sa pr«proda|aloe. Zugmayer i Gruber d. d, sa promet s kovlnaml ZAGREB, Starčevićev trg 12. Taletoft M — 81« Brsoiavnl naslov: Zugmaygrubar Zagreb. t$mi*m&jm fnztmsko skladlft&e bakrena plo£ewinaf posodja, (bakrenih toni, plo£), ea«l9 •lroqow (*ipk) zakovle« na po I Izdelanih &olj za žganjska kotle tar banje za pranja, katfloa. — Elaktrolyt9 bakrena iloa. — Svlnčene cevl. - Poinino najboljil ba-kranl proizvodi. — Zamena blaga za »tar baker. — Samoprodaja bakranlb proiirvadov tiornlo« G«org Zugmaftr i Oruber, Wla>ttv Vlaldagg- „FIAT" automobili Fiat Torino — Austro Fiat HUrao sasiopitvo 0. ŽUŽER, LJUBLJANA. Sodna 11 TeL inter. 461 Fiat Torino: 4 cninđrski 6/15 hp g/20 hp 6 cilindrski 14/30 HP 12 cilindrski 50—60 HP Superfiat AllStrO Fiat: 4 cilindrski 9/24 HP Tcvornl aTtomoBiU Istih znamk od 1—5 ton. Svetovoa znamka v nakupu kot obratu najcenejša. a ---------------- | punina jn tisk »Narodne tUkanic«. Za iiiseratni del odgovoren Valcmln Kopitar.