\J ft.c' fl,
'^UUiC C&. JyUA*^	^ ®
številka stane 2 kroni.
Uto fini na listu : Celo leto 35 din., pol leta 0 čhL, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: ßtlo teto 65 din. Inserati ali oznanila se «Računajo po dogovoru; pri večkratnem paeriranju primeren popust Upravništvo naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113
KOMISE! POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO UODSTVO
«Skneba* izhaja v pondeljek, aedo in pcftdh Okednišho in upravmštao je v Marfk*& Koroška cesta štev. 5. Z nredništvom sé more govoriti vsak dan samo od 11. db
12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosit. Telefon interurban štev. 113.
GS/ätevr.
MföPtbop, Ära® i 4. Jwrafja 3099.
Letnik XI¥.
Pred konferenco v Haaga.
Genovsko konferenco je sestavil in razstavil kaos svetovnega gospodarstva, ki je nastal vsled delitve Jržav in narodov na zmagovalce in premagance, želja F j ja zahteva po izhodu iz nevzdržljivih razmer je kon-i j jerenco začela, jo nekaj časa vzdrževala, potem pa raz--j pustila, ker-pri »onih, ki .so si pridobili ali prisvojili j Jogo zmagovalcev, le ni prave volje za udeležitev tega ' prvenstva, pa naj si bodo stiske in zagate po celem sve-! ju in tudi doma še tako hude in neznosne. Vojna, ki je sastala vsled tekme in zavisti na svetovnem tržišču, je leto za letom požrla milijone ljudskih življen, de-! Javnih moči in milijarde narodne imovine in produkcij skih sredstev, ko se je pa vsega tega dovolj nažrla, so se j «estati državniki v Parizu in Versaillesu in mesto da i)i razpravljali in razmotrivali, kako naj se iz splošne [ iizgube na vseh razvalinah, osnuje novo gospodarstvo - in novo tržišče, so z vojnimi grožnjami dele izčrpanega i »veta kratkomalo določili za «premagane« ter jih pod-vrgli najhujšemu izkoriščevanju. Z oboroženo desnico ! so diktirali neizmerne vojne odškodnine in dolgove, z levico so pa dolžniku jemali sredstva in moč, da obveznosti nosi in plača.
Pogoji gospodarske obnove.
1 Po treh letih so tudi «zmagovalci« uvideli, da to ne • gre, — in s premaganci vred so.se sestali na genovski konferenci, da najdejo izhod iz splošne zagate, ali z ! dragimi besedami rečeno, da se ustanovi in uredi novo svetovno gospodarstvo. Za novo gospodarstvo je potrebna enakopravnost, potrebno je vsestransko pošteno vzajemno delo ,potrebna je pokora in kesanje nad zločinom svetovne vojne in nad vse potrebne so najmočnej-I še garancije trajnega miru. Teh pogojev si Zmagovalci niso osvojili, mnogi jih niso niti spoznali, nekatere premagane države so šle pa same na to pot. Rusija je začela novo življenje kot država delavnega ljudsva v ideji proletarske demokracije, Nemčija je odvrgla stare ( politične metode in slare ljudi, Bolgarija se preobrazil je
■	v novo življenje pod vlado oračev in seljacev — pluga,
srpa in kladiva in tako je v teh državah dano že vse, kar je potrebno za novo gospodarstvo in za novo življenje, vsi pogoji obnove so osvojeni: fo je enakopravnost vseh, ki delajo, vzajemno delo, obsodba vojnih zločinov in z vladami delavnega ljudstva je osnovana temeljna podlaga miru in sporazuma z narodi celega sveta. Delavno ljudsvto ne pozna imperijalizma j n kadar bo po celem svetu, v vseh državah vladalo‘ljudstvo, bo tudi konec klanja in nasilja ene države proti drugi, velikih narodov proti malim. V Genovi se je prvič odkrito govorilo in te pogoje za obnovo so iznašali tudi nekateri «premaganci«, pred vsemi Rusija, zastopniki držav, kjer narod ne pride do besede pred raznimi klikami, pa niso hoteli niti slišati o enakopravnosti in o miru, pripravljeni so bili sicer na razne koncesije, dogovore, kupčije, ostati pa hočejo na vsak način «Zmagovalci« — — —	■
Iz Genove v Haag.
V tem razpoloženju se pripravlja nadaljevanje konference v Haagu. To mesto, ki je bilo sedež prvih pregovorov o mednarodni arbitraži glede vojne in miru, postaja sedaj novo središče splošnih naporov glede evropske rekonstrukcije. Angleži in neutralci se v resnici trudijo za obnovo in za temeljito nadaljevanje genovskih razprav, francoski diktator Poincaré pa pošilja vsem državam svoj memorandum, ki je naperjen proti Rusiji baš toliko, kot proti haaški konferenci, ali da gremo še dalje, proti — rekonstrukciji Evrope. — Poincaré-jev izdelek, ki je sicer višek dialektike ter lep produkt dosedanje evropske politike, je britanska javnost v svojih glavnih listih zelo nevoljno sprejela, ali bolje rečeno, kratko odklonila kot «teroriziranje - Evrope« in Lloyd George dobiva iz angleške javnosti pozive, naj se ne ozira na francoske zahteve.
Poincaré se je očividno zaletel. Njegov ultimatum bo Rusijo še tesneje zvezal z Nemčijo, utrdil bo tudi druge ruske zveze in končno lahko doživi še to, da mu bodo domači bankirji in podjetniki za hrbtom vlade začeli vhajati v Rusijo pod privlačno silo petrolejskih in drugih koncesij. Francoskim podjetnim krogom je dosti že to, da imajo Rusi po dogovoru z Italijo, — Trst kot svojo svobodno pristanišče, ki bo izhod ruske trgovine in izvoza k toplemu morju. Francoski podjetniki to vidijo, trgovina jim je nujna življenjska potreba — in tako tudi oni ne gledajo na Poincaré-jevo politiko z istim navdušenjem, kot parlamentarna večina. Tako je s francoskim podjetnim svetom, stališče delavnih slojev, ki bijejo hude boje z nasilnim Poin-caré-jevim režimom, je itak razumljivo.
Francija proti Nemčiji.
Nemški zastopnik Rath’enau je dejal v Genovi: «Če že nalagate bremena, ne tolčite dolžnikov tako, da postanejo nesposobni^ za delo in odplačevanje«! — in vsi
■	so razumeli, kam merijo te besede, Francija še pa vedno grozi Nemčiji, ubija jo, obenem pa hoče od nje visoke odškodnine. Celemu svetu že postaja jasno, da je revizija Versaillesa — conditio sine qua non ne samo nemške, temveč tudi svetovne restauracije, samo Fran-
cija noče tega pripoznati. Ne uvidi prevelike odmere bremen, ne uvidi, da mora tudi dolžnik živeti, če se že pričakuje, da bo plačal, ne uvidi, da so bili sklepi v Parizu in Versaillesu plod zmagoslavne opojnosti, ki je danes že temeljito prespana in tudi tega noče razumeti, da se z raznimi komisijami in kontrolami, ki jih pošilja «premagancem« na vrat, kršijo mnogo važnejša načela in pravila državnega in mednarodnega živ ljenja, kot so pa sklepi oboroženega miru, s kratka: ; Francija jemlje premaganim državam eksistenčno moč in državno suverenost.
Amerika — za ali proti?
Razdor med francosko in angleško politiko je oči-viden, nobena' diplomatična in novinarska mahinacija ga ne more prikriti, za to so se pa iz Pariza začele širiti ; vesti, kako Amerika odobrava francosko stališče. Fran- j coski hlapci drugih vlad, kakor na primer beograjske I so pa dodali še svoje ter se celo povspeli do trditve, da Amerika za to ne pojde v Haag, ker najbrž tudi Francija ne bo šla. To je seveda smešno! Amerika tudi v Genovo ni šla, oddalila se je sploh od Evrope, ker v njej ne Nidi prave volje za razorožitev in za sporazum — in pri tem ima Francija vendar prvo zaslugo ali glavno krivdo. Ameriki je cela Evropa eno edino ranjeno telo in hladni Amerikanci gotovo ne vidijo rešitve v tem. da Francija na papirju vzdržuje vlogo absolutnega zmagovalca, dočim se s Lem in pri tem nujno potrebna rekonstrukcija onemogočuje.
Francoski režim s svojo politiko si zastonj išče zaslombe v širnem svetu. Njegove politične metode so bile osamljene v Genovi, osamljene so pred Haagom, in osamljene bodo v Haagu, zavračajo jili celo kapitalisti, delavnemu ljudstvu doma in celega sveta so pa že davno nasprotne in sovražne. Zaveznike imajo samo tam, kjer so vlade v najhujšem nasprolstvu z ljudstvom.
Jadranska železnica,
j Vlada je dala svoj podpis'na Blerovo posojilo od ! 100 milijonov dolarjev, sedaj še mora dati narodna j skupščina svoje odobrenje, in velikansko posojilo bo ! pravomoćno. Ker vladna večina radikalov, demokratov i in samostojnežev slepo odobrava vse vladine korake, ni dvomiti, da bo posojilo od večine narodnih poslancev S odobreno.
j S posojilom se bodo plačali naši zunanji dolgovi, za kojih .višino- ne ve, kakor smo čitali, niti finančni minister, in se bo zidala jadranska železnica. Da bo poravnanje naših zunanjih dolgov nekoliko mescev ugodno vplivalo na stanje naše valute, je brezdvomno. Toda dolgo to ne bo trpelo, kajti potem bomo morali začeti odplačevati Blerov dolg in poleg tega bodo ostali še stari razlogi za slabo stanje naše valute: neurejene notranje razmere in neurejeno državno gospodarstvo z visokim proračunskim deficitom. .
Zunanje dolgove bomo torej plačali z novim državnim dolgom, ki bo nas stal mnogo več, nego sedanji državni dolgovi, ker je sklenjen pod težjimi pogoji kot so dosedanji. Novo državno posojilo je s stališča fi-nansijske politike zločin nad prebivalstvom, ki je ob zaključku oslajen s tem, da bo za nekaj mescev, ko se bo vršilo odplačevanje starih dolgov, poskočila naša valuta. Iz tega pa je tudi razvidno, da sedanji vladni večini, ki je izvzemši kakih 20 slovenskih (samostojnih), hrvatskih in muslimanskih poslancev, popolnoma srbska, ni glavno, da plača dosedanje državne dolgove, nego da gradi jadransko železnico.
Jadranska železnica bo požrla dve tretjini vsega posojila. Milijarde dinarjev se bodo torej vrgle na ozemlje, po katerem bo železnica izpeljana. Tot ozemlje bo brezdvomno srbsko. Gradili bodo železnico tudi sami Srbijanci. Zraven pa še bodo zaslužili Amerikanci, ki bodo dajali za zidavo denar in materijal.
Noben pameten gospodar, ki se mora z vsemi štirimi braniti pred gospodarskim bankrotom, si ne gradi novih poslopij in novih cest na svojem posestvu, ampak se skuša prej otresti preteče nevarnosti bankrota. Zakaj torej mi gradimo v najslabših financielnih razmerah in pod najtežjimi finansijskimi pogoji jadransko železnico? Zakftj tako hitimo? Zaka j še ne počakamo kakih deset let, da ‘spravimo svoje državno gospodarstvo vsaj nekoliko v red?
Čas za srbsko večino v parlamentu je jako drag. Nikdar ne bo večina v parlamentu več tako srbska, kakor je sedaj, kajti par slovenskih samostojnežev in Hrvatov se le radi lega drži v vladi, da nihče ne (nore reči,, češ, vlada je izključno srbska. Samostojneži in hrvatski demokratje so le draperi ja, da se politična in gospodarska eksploatacija làhko mirnejše in na zunaj doslojnejše izvršuje nad slovenskim in hrvatskim
ozemljem.	...
Jadranska železnica prelm srbskega teritorija s srbskimi inženirji in uslužbenci sc da skleniti samo še v sedanjem, radi Radičeve kratkovidne abstinence —-skoz in skoz srbskim parlamentom. Pozneje nikdar več. Preko 60 milijonov dolarjev, to je 3 milijarde in 600 milijonov dinarjev, ali 14 milijard in 400 milijonov kron, bo šlo za' srbski teritorij, za srbske delavce, za
srbske inženirje, uslužbence in dobavljače. Ob tem mastnem komadu mesa bodo naši bratje lahko živeli leta in leta.
Znamo dobro, da je vsaka železnica večjega ali manjšega gospodarskega pomena. Tudi jadranska železnica bo imela, naj se zida ali po Srbiji, ali po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, ali po Srbiji, Bosni in Črni gori, svoje -dobre posledice. Toda, ali je treba danes, ko tičimo do vrata v dolgovih, ko nas davki davijo in dušijo, napraviti nov milijardski dolg in s tem dolgom zidati železnico, ki bi še lahko počakala vsaj deset let, da si opomoremo?
Mi izvažamo les, živino, pšenico. Vse to gré proti severu po Donavi in po železnicah-proti severu in Italiji. Naš eksport po morju še ne obstoji, in še dolgo ne bo odstojal, tako dolgo ne, dokler ne bomo začeli bolje eksploatirati svojih bogatih rud. In na lo še bomo dolgo čakali. Za sedaj nam zadostujejo obstoječe železnice na Jadran, samo popraviti in izpopolniti bi se morale, kar bi se lahko zgodilo z majhnim denarjem. Z dragoceno novo jadransko železnico bi še lahko in bi morali nekaj let počakati. Toda srbskemu delu našega naroda se mudi.
Slovenski samostojneži in demokratje z blagohotno podporo socialdemokratov so na tem, da zadajo slovenskemu in hrvatskemu narodu novo veliko rano, ki se bo morala z ogromnimi stroški celiti desetletja in desetletja.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Vlada j e s k 1 e n i 1 a, naj skupščina pred počitnicami sprejme še sledeče zakonske predloge: 1. volilni zakon, 2, zakonski načrt o najetem amerikanskem posojilu, 3. državni proračun in 4. takozvano uradniško pragmatiko. Posojilna zadeva pride baje že te dni pred skupščino in seveda ne bo preostalo drugega, kot potrditi, kar je vlada skovala, ker bi drugače nastala velika škoda, o kateri smo že zadnjič govorili. Sicer je pa glasovalna mašina takozvane vladne «večine« še v popolnem redu in poslanci bodo lahko šli na počitnice. — Ministrski svet se je postavil na stališče, da se mora sporazum med Jugoslavijo in Italijo čimprej ratificirati, da pridemo čimprej do izpraznitve tretje cone v Dalmaciji. — Vprašanje draginjskih doklad železniškim nameščencem je ostalo nerešeno ter se nadaljuje tozadevna razprava na prihodnji seji ministrskega sveta. Poslanca Gostinčar (Jugoslov. klub) in dr. Korun (soc. klub) sta zahtevala, naj velja povišanje od 1. januarja dalje, finančni minister je pa izjavil, da nima za to kritja in prometni minister je dejal, da se strinja samo z načrtom poviškov od 1. aprila naprej.
BOLGARIJA.
Bolgarski ministrski p r e d s e d n i k je zatrdil novinarjem, da je po beograjskem zastopniku takoj ob početku komitskih vpadov v južno Srbijo stavil SHS državi predlog preiskovalne komisije. Beograjska vlada na to še ni odgovorila. — Še več, beograjski vladni listi hočejo javnosti celo natvezati, da se bolgarska vlada ne strinja s tako komisijo. — Bolgarska vlada prosi medzavezniško komisijo, naj ji dovoli od-goditev plačila reparacij skih zneskov, predloge, ki jih je stavila medzavezniška komisija glede tujih kontrol pri odmeri in pobiranju dohodninskih davkov, pa odklanja, ker kršijo suverena prava Bolgarije.
MADŽARSKA.
V 23 volilnih okrajih so se vršile ožje volitve. V teh okrajih je po dosedanjih poročilih izvoljenih devet poslancev vladne stranke in dva brez stranke. Po dosedanjih poročilih je dosegla enotna vladna stranka 139, Ernstova 14, Haynrihova stranka enega in vladi prijazni poslanci 8 mandatov. Vladni blok ima tedaj skupno 162 mandatov. Mirovna Andrašijeva skupina je priborila 12 mandatov, Hellerjeva skupina 8, Ras-serjeva skupina 7, Vassonijeva skupina 4, Battihiani-jeva skupina 2 in socijalni demokrati 24 mandatov. Razen tega je bilo izvoljenih 15 opozicijonalnih poslancev, tako, da znaša skupna opozicija, kolikor je znano doslej 72 mandatov. Dva poslanca brez stranke sta nevtralna. Izidi o volitvah iz devetih okrajev še niso znani.
PRIPRAVE ZA HAAG.
Po mnenju, izrečenem v angleški noti se fran-,voska spomenica ne ozira zadostno na sklepe canneš -ke in genovske konference. Anglija pošlje k haaški konferenci, kakor tudi k predkonferenci, ki se bo vršila od 15. do 25. t. m., le izvedence, ki bodo govorili ad referendum, ne pa diplomatskih zastopnikov. Angleška nota meni, da ni povoda zahtevati od sovjetske Rusije, naj najprej umakne svojo spomenico od 11. maja. Ta pogoj bi se bil moral Rusiji staviti pred povabilom k haaški konferenci. V drugem delu note se postavlja na podlagi pogojev canneške konference načelo, da bo treba privatno lastnino povrniti z gotovimi dejanskimi kompenzacijami. Vendar se ne sme' od Rusije v lem oziru več zahtevati, kakor od katerekoli druge države
'in se je treba ozirata na načela ruske suverenosti. V tretjem delu note. zahteva angleška vlada praktično ureditev vprašanja ruskih dolgov in izjavlja, da je ne-obhodno potrebno znižali ruske vojne dolgove. Kar se tiče kreditov, ki naj se dovolijo Rusiji od privatnih oseb, je zato potreba jamstev, da bodo mogle prizadete vlade podpirati svoje državljane.
Beležke.
Vojne grožnje in naklepi. V Beogradu se igrajo z "Ognjem, kot da jim je že vsa pamet do zadnje betvice pošla. Rumunsko ropanje in nasilje nad rusko zemljo i hočejo zavarovati in podpreti s krvjo jugoslovanskih narodov. Pašič in Bratianu kujeta vojne naklepe, češki dr. Beneš je pa toliko pameten ,da posluša in ne gre poprej iz Beograda, dokler ne razloži po novinarjih svetu, da je vse, kar se kuje, Pašičeva in Bratianova stvar ,da je mala antanta sicer nekaka zveza, da pa dela vsaka države zase in po svojem in tako je on v imenu češke za mir z Rusijo, Pašič in Bratianu pa naj delata po svoje. — Ker sta Pašič in Ninčič že enkrat s polno paro v vojnih avanturah, sta protiruski zaroti pridružila še ~vojne grožnje proti Bolgariji. Povod naj bi bili vpadi komitov v južno Srbijo. 'Beograd si ne da dopovedai, da današnja bolgarska vlada nima in ne more imeti nikake zveze s komitsko akcija, ker se mora sama dovolj trdo boriti z njenimi inicijatorji. Sicer so pa svoj-čas za pretvezo in povod albanskega pohoda beograjski gospodje sami ustvarili! neke komite in tako je že do dobra znano, da za povode vojnih naklepov nikdar niso v zadregi. Grožnje proti Bolgariji so lepo pripravili, izbrali šo si Grke za prijatelje in ko so grški svatje prišli v Beograd na gostijo, so se lepo domenili
—	Bolgarijo so ob enem od dveh strani obsule vojne grožnje — iz Beograda in iz Aten.
Med kraljevo svatbo so urezali marsikatero prav policajdemokratsko. Vladna poročila sicer trdijo, da je bilo vse tako lepo in prisrčno, da se nikjer ni čutilo vmešavanje žandarjev in policajev, da je bil iz samega navdušenja ustvarjen tako vzoren red, da so se žandar-- ji in policaji videli samo kot nekaka dekoracija pestre-, ga svečanostnega in radostnega sveta itd. Taka lepa poročila naj bi izbrisala vse utise tega, kar se je poprej godilo, ko so na sto in sto ljudi izganjali od dela in zaslužka ter podili iz mesta. Lepa poročila so spra-■ vili v liste, ušlo jim je pa mnogo notic in beležk, ki ne-. hote kažejo pravo stran slavja. — Tako naletimo na opis zelo «svečanega« prizora: žandar pesti nekega poslanca, ter noče verjeti njegovi legitimaciji. Na pomoč pride neki major in tudi ta ne pomiri prej vnetega žan-darja dokler mu ne prisoli — klofute. — Rumunski kralj je pripeljal s seboj posebnega fotografa, ki pa ni . smel preko Terazija in nastala je radi tega cela afera. Na romunske mornariške oficirje so med poroko popolnoma. pozabili ter jih pustili na ladji, s katero so se pripeljali, še le po poroki, so se na nje spomnili SHS mornariški oficirji ter jih povabili na večerjo. Na romunske goste so seveda naši oficirji zastonj čakali, ko so poslali vprašat, kaj da je, so dobili za odgovor: če ste nas pozabili doslej, še to večerjo sami pojejte.
5 Iz praznika v praznik, iz slavja v slavje, Naučno -ali prosvetno ministrstvo je odredilo, da se tudi letos Vidov dan praznuje kolikor mogoče slovesno in sijaj-, no. Pri tej priliki se bodo povsod prodajali odkupni znaki po 5 dinarjev.. Na Kosovem se priredijo pose})- ‘ ne velike svečanosti, katerih se udeleže razefi vojske trtudi vlada, poslanci in zastopniki zavezniških držav. ■*Naj se tedaj gospodje pomaknejo malo zapadno on-škraj brda v nesrečno Črno goro, kjer ljudje umirajo •od lakote, kjer divja okrutno nasilje in kamor se, kakor pravi sam vladika, vozi «džubre« — smeti in nesnaga
—	mesto prehrane in pa nižje na jug v južno Srbijo, kjer je poleg strašne bede državljanska pravica in javna varnost že davno samo iluzorna. Delavni sloji cele države hirajo in umirajo v strašni bedi, gospoda pa piruje v praznikih in sijaju.
Stroški za slavnosti povodom kraljeve svatbe. — «Novi list« poroča, da je dal finančni minister dr. Košta Kumanudi na seji demokratskega kluba poslancem podatke o izdatkih iz državne blagajne povodom poroke kralja Aleksandra. Izdanih je bilo za opremo dvora 33 milijonov, za zgradbo dvora 8 in pol milijona, za poročne slavnosti 6 milijonov, za vojaštvo, ki je prišlo iz vseh krajev v Beograd k svečanostim, 4 milijone in za goste poldrug milijon, skupaj torej 53 milijonov. — Minister pa ni povedal, ali se ti zneski glasijo samo na dinarje, ali tudi na franke. Na vsak način v tej svoti niso všteti oni žneski, ki jih je potrošila beograjska občina povod poročnih slavnosti.
Dnevne novice.
Dr, Kukovec nam naj pove kedaj? Včerajšnje - «Jutro« prinaša uvodnik izpod peresa dr. Kukovca, ki i 3se je pobahal kar v prvem stavku z besedami: «Že po- ! novno je slovenska javnost v odločilnih trenutkih po- i slušala mojo besedo in nisem slišal, da bi to bila kedaj obžalovala«. Dr. Kukovca vprašamo: Naj nam razloži. Kedaj je slovenska javnost poslušala njegov glas? Med slovensko javnost menda ne prišteva g. JDS predsednik peščice slovenskih demokratov* saj ravno v zgoraj o-menjenem uvodniku sam priznava pritlikavost slovenske’JDS stranke, ko piše: «Mi maloštevilni demokrati.« Sedaj, ko je ravnatelj Jadranske banke KamenaroviČ nalil v demokratska sicer neusahljiva grla toliko uso-depolne vode, da je ne morejo požreti, pa poziva Kuko--vec slovensko javnost, naj posluša njegov glas in naj ne verjame z natančnimi dokazi tehtno podprtim Ka-nncnarovičevim odkritjem. Ko so demokratje še pred '
kratkem na tako ostuden način mesarili Peska, se ni o-glasil Kukovec, da bi bil zastavil svoj: stoj! a sedaj, ko se je postavilo na pranger najostudnejše korupcije dr. Kukovca, Žerjava in celo mladoliberalno kliko, pa bi naj naenkrat slovenska javnost pokrila s plaščem slepote demokratsko nagoto in to na poziv predsednika maloštevilnih demokratov — Kukovca. Med moraliste je zašel pr. Kukovec prepozno, še le sedaj, ko je začel g. Kamenarovič z največjimi vilami razmetaval korupcijski gnoj JDSarjev na Slovenskem.
Dvoje odlikovanj. Povodom kraljeve poroke je bil minister dr. Gregor žerjav odlikovan z redam sv. Save
I.	stepena z lento — ravnatelj Jadranske banke Kamenarovič pa je ob tej priliki pripel Žerjavu pred celo ju-: goslovansko javnostjo odlikovanje z odkritji demokrat j ske korupcije prvega razreda — lento pa mu je tudi ob ljubil. Res, do čudnih zaslug se je povspel g. minister i Žerjav, ker prejema kar ob jednem razna nezaslužena in zaslužena odlikovanja.
Dr. Žerjavova žlahta in stanovanjska beda. — V
i Ljubljani se je potegoval za neko stanovanje na Pol-! janski cesti učitelj D. že nad leto dni. Mirno in ponižno je čakal, da se izseli prejšnja stranka. Toda glej: ko se je izselila, je stal že isti dan voz s pohištvom gospe Lovrenčičeve, dr. žerjavove svakinje pred hišo in gospa se je vgnezdila brez dovolitve stanovanjskega urada v stanovanje. Ona ni čakala, niti tik pred izselitvijo ni vedela za stanovanje, pa ga je kar okupirala, ker je čuvala nad njo mogočna roka ministra Gregora. Sta -novanje se ji je tudi proti vsem pravilom in običajem odobrilo, toda učitelj je zidal na pravičnost in ministrsko naredbo, katero bi izvršujoči minister moral ščititi in spoštovati. Rekuriral je in v drugi in zadnji inštanci je bilo stanovanje prisojeno njemu. Namesto, da bi prišel sedaj učitelj do svoje pravice, je pribrnd iz Beograda brzojav, da Žrjavova svakinja ostane, učitelj pa se naj za svojo pravico obriše! Tako ščitijo mladin, liberalci proti jasnim določbam stanovanjske naredbe, ki ima moč zakona, in koruptno protežirajo svojo žlahto. Žlahta in korupcija sta vodilni zvezdi v upravnih metodah liberalnih mladinov. Žerjavova svakinja je prišla proti jasnim določbam stanovanjske ministrske naredbe do stanovanja ravno tako, kakor dr. Kukovec v Mariboru. Slučaja Lovrenčič in Kukovec jasno kažeta, da so zakoni in naredbe po mnenju ministrov za to, da se zasmehujejo in kršijo! To je gotovo «državotvorno« in za to se bo tudi ljudstvo oprijel j Kukovčevih in Žerjavovih praktik, da ne bo manj drža votvorno, kakor sta ta dva jugoslovanska bisera.
Samostojni shod v Sevnici ob Savi. Shod slabo-stojnih se je pri nas zelo slabo obnesel. Zbobnali so svoje pristaše od vseh strani: iz Kranjske in sosednih občin, a vendar jih je bila le peščica proti našim in delavskim strankam. Pridružili so se slabostojnim demokrati, neki uradniki iz Sevnice, ki bržčas tudi želijo priti do samostojnosti. Prvi govornik, minister Pucelj je moral marsikatero bridko sprejeti, skoraj popolnoma ga je zadušilo. Drugi, Mermolja je kričal in se penil, tolažili so ga, naj bo tiho in se pobere. Tretji, Majcen, je večjidel, čital našega «Slovenca« in razlagal o davkih, kar je malokdo poslušal. Končno je. dobil besedo republikanec, kateremu so jo pa takoj odvzeli, ker jim je očital, posebno Pucelju in jVleratolji, da delata le razdor med kmeti in delavci. Hotel se je oglasiti k besedi naš pristaš, a so brez vprašanja, ako še kdo želi besede, urno shod zaključili. Trem kranjskim slabostojnim bratom svetujemo, naj le onstran Save ostanejo, s svojimi praznimi pridigami nas pa naj v miru pustijo. Na shodu slabostojnih je gospod župan S. Lam-per pokazal svoj samostojni nastop, namreč, ko je neki gospod, pravijo, da je večkrat milijonar, ploskal z nekimi delavci, kateri so ugovarjali, bil je takoj skrega nin zatožen pri poslancu Majcenu, ki ga je iz govorniškega odra prav po mesarsko ozmerjal, ker je njegov osebni sovražnik.
Tega pač ne sme manjkati nikjer. Nebodigatreba naš dr. Fran Ilešič se je vrinil tudi k kraljevi svatbi v Beograd, kjer je zastopal Jugoslovansko Matico. Bil je samo v vlogi zastopstva, do besede ga niso pustili, t torej je bil tokrat njegov svatbeni pohod brez sicer — običajne polomije.
Zečevičeve žrtve. Anketni odbor, kateremu je bila poverjena preiskava Zečevičeve afere, je te dni prepotoval Sarajevo, Mostar, Zeleniko in Kotor. V Mostaru je odbor ugotovil, da so bili paviljoni, v katerih so vojaki morali po štiri do pet noči prenočevati, — brez o-ken in vrat. Isto je bilo v Zeleniki. Vojaki so zatrjevali, ! da ni bilo v vagonih niti slame in da so morali v ostri j zimi ležati na golih tleh. Izredno dolgo časa so čakali rekruti na postaji Alipašin Most pri Sarajevu. V kopališču Ilidže leži 30—40 rekrutov, ki bolujejo na revmatizmu. V Mostarju so «kasarne« v stanju, ki ga ni mogoče opisati . . .
Samostojnim in demokratskim petolizcem v album. (Dopis iz Dubrave na Hrvatskem.) Žrtev zanemarjene vojaške uprave je postal 19 letni podnarednik Josip Kralj. Dovršil je podčastniško šolo v Zagrebu, od koder je bil poslan lani v albanske gore v obrambo svo je jugoslovanske domovine. Vsled nezadostne oskrbe , z živežem in obleko si je nakopal tam smrtno bolezen, kateri je podlegel dne 9. t. m. Značilno za nemarnost in brezvestnost vojaške uprave pa je, da so ga ob enem z drugimi težkimi bolniki vozili tri dni v odprtih svinjskih vagonih brez postelj ali drugih ležišč in brez odej v največjem deževju v bolnišnico v Skoplje. Največja brezsrčnost pa je to, da so ga iz beogradske vojaške bol nice odposlali domov dobesedno golega brez perila, gor nje obleke in obutyi, Da se ga nista usmilila dva vojaka, ki sta ogrnila s svojimi plašči, bi bil menda tudi gol "domov prišel Postal je žrtev tiste brezbrižnosti
vojaške uprave, katero samostojneži in demokrati celo zagovarjajo.
Hrvatski Sokoli so si resno v laseh. Kakor znano, obstojajo na Hrvatskem dve grupi Sokolov: vladni, (recte demokratski Sokol) in blokaški, ki sta se zaceli sovražiti in med seboj preganjati na življenje in srnrL Povod za otvoritev odkritega pouličnega boja med obema sokolskima skupinama je dala kraljeva poroka. Vladni Sokol .je namreč prirejal v proslavo kraljeve poroke v družbi ter spremstvu vojaške godbe in vojaštva po Zagrebu manifestacije in javne nastope. Kot proti-demonstracijo proti vladnemu Sokolu je zbral blokaški Sokol svoje tisočere člane, ki so korakali v nedeljo popoldne demonstrativno na Starčevičev grob, na katerega so položili venec. Proti večeru sta se vrnila na Jelačičev trg vladni Sokol iz telovadišča, blokaški Sokol pa od Starčevičevega groba. Množice Rivalskega naroda so podpirale blokaške Sokole, ki so s petjem in vpitjem protestirali proti Sokolom demokratom, ki so se iz strahu pred blokaši poskrili po mestu. Zajčji demokratski Sokol je klical na pomoč vojaštvo in policijo, a brez odziva. V prihodnjih dneh je pričakovati pri zagrebški vročekrvnosti še resnejših spopadov med Sokoli blokaši in policajdemokrati.
Duhovniško zborovanje bo v Breznu ob Dravi v ponedeljek, dne 19. junija. Ker prideta predavat načelnik skupščine č. g. župnik iz Studenic., kakor tudi ravnatelj iste č. g. P. Filip iz Maribora, so vabljeni vsi čtv gospodje dušni pastirji iz obdravskih dekanij in prošeni za nesljive udeležbe. Pričetek ob 1. uri popoldne.
Duhovniki, ki se mislijo letos zdraviti v zdravilišča in letovišču Dobrna pri Celju naj natančno pišejo: kedaj misli kateri priti in kako dolgo namerava ostati v duhovniški hiši in naj se javi na naslov: Miroslav Kukovič, župnik v Dobrni pri Celju.
Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1922-23 se vrši od 29. junija do dne 4. julija t. 1. vsakokrat od 8. do 10. ure na Zrinjskega trgu št. 1-1. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali IV. (nastavni) oziroma lil. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo razen zadnjega šolskega izpričevala oddati ravnateljstvu šole tudi krstni (rojstni) list. Vnanji učenci (učenke) naj pošljejo omenjeni listini po pošti do 4. julija. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpiti vred dne 11, septembra od osmih dalje. Vsled pomanjkanj® učnih prostorov je pripravljalni razred začasno ukinjen.
Na državni realni gimnaziji v Celju se vrše sprejemni izpiti za I. razred dne 30. junija t. 1. ob 9, uri dopoldne. — Učenci se naj priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov istega dne med 8. in 9. uro dopoldne na zavodu in prinesejo s seboj rojstni list in obiskovalno šolsko Izpričevalo, ki more imeti opombo, da je izdano v svrhe vstopa v srednjo šolo. — Ravnateljstvo.
Politika, ki spada pred sodišče Evrope. Rumunski Bratianu je srbski, odnosno SHS Pašič in Pribičevič v eni osebi. Njegov režim je tak, da se mora opozicija za-"1: tekati k pozivom na Evropo in na ves kulturni svet, Nešteto proglasov so že izdali politični emigranti 'iz. Rumunije in sedaj se je oglasik tudi znani rumunski vojvoda in mučenik Vajde Voevode. V svojem proglasu pravi, da je življenje pod Bratianovem režimu neznosno, pravice ni, zakoni so samo na papirju, ubij» se zavest državljanske časti in pravice, široki slojä Transilvanije so pa postavljeni pred alternativo: ali' naj prenašajo azijatsko-balkanski jarem Bukarešte, ali pa se naj dajo zavesti v upor in revolto. Režim hlepi po krvi, da si v njej zagotovi oblast še za 10 do 20 let Ni čuda, da se Bratianu in Pašič tako dobro razumeta- '
Za regulacijo Save. Vendar enkrat se je začglo ministrstvo poljoprivrede vsaj v mislih in načrtih baviti z regulacijo Save. Do stotisoč hektarjev naše najboljše zemlje v Posavini leži samo napol obdelane, ker je vse večji del leta pod vodo. Posebno trpi slavonsko Posavje od stare Gradiške do izza Broda, veliko Jelas polje (Kobaš—Brod) s svojo rodovitno, mastno zemljo, ki M lahko bila žitnica Slavonije, če bi se učvrstil savski nasip, polje pa kanaliziralo. Prebivalstvo že davno za vse to prosi, pripravljeno je samo dela in materijala kar največ prispevati, samo oblast naj se vsaj malo zgane,
«Narodno Obrano« ali jugofašiste v Bosni dobro označuje ta-le vest «Naše Pravde« iz Bos. Petrovca. P*> vzoru apašev ali kake druge tajne podzemne bande so petrovaški jugofašisti naložili trgovcu Lazi Kesiču, naj1 nabije soseda Šabana Spahiča. Kesič tega naloga ni hotel izvršiti, zato so pa nekega večera prišli fašisti v njegovo trgovino ter ga pretepli, obenem so izvršili tu- * di napad na Spahiča, ki je bil tako bit, da še danes leži v postelji.
Afera beograjske poštne direkcije. Sekretar beograjske oblastne direkcije pošte in telegrafa Dragomir Jankovič je ves čas, ko se je toliko brzojavljalo med vlado in bančnimi skupinami glede posojila, kopiral razne depeše, druge pa nosil s seboj na dom. Tako je delal že dolgo časa z drugimi brzojavkami, zlasti z onimi, raznih trgovcev in bank. Če ga je kedo vprašal, zakaj to dela, je dejal, da mora vse dobro pregledati in proučiti, da ne bo kaj «protidržavnega«. —- Sedaj so napravili nekako «iztrago«, pa saj tako vemo, kako se take stvari končajo! Mož jo gotovo delal za kakega visokega špekulanta in ta bo že znal stvar prikriti.
Suša v Hercegovini. V Gornji Hercegovini je zavladala katastrofalna suša. Vse se je že posušilo in polja izgledajo kot bi jih požgal. Vinogradi, tobak in sadje — vse je suho. Največje zlo je pomanjkanje vode, ker živina cepa od žeje.
Sarajevo brez mestnega zastopstva. Občinske volitve v Sarajevu so zopet odložene s plitvim, izgovorom, da «še niso dovršene potrebne priprave«. Z mestom bo še nadalje upravljala absurdna ustanova yrinjenih komisarjev in komisarskih svetovalcev, ker še tóso dane
«potrebne priprave«, ___ ker ni pričakovati, da bi z
ljudskimi glasovi prišli ljudje na krmilo, ki se doslej 'držijo š silo. Vsiljene! vladajo, ekonomsko življenje presta pa sloji in nazaduje.
Pot Franchet d' Espereya po južni Srbiji. Dne 11.
! j. m. ob'6. ur izjutraj je prisostvoval francoski maršal franchet d' Esperey katoliški službi božji v Beogradu, nakar je krenil v avtomobilu proti južni Srbiji, kjer bo obiskal Skoplje, Prilep, Bitolj, Ohrid in Strugo. Vrnil jise bo preko Krčeva in Tetova v Beograd 17. t. m..in' se ho takoj odpeljal nazaj v Paris.
Krakovska slikarska' akademija v Jugoslaviji. V četkom julija še odpravi posebno odposlanstvo slikarske akademije v Krakovu na pot v Jugoslavijo. Svrha potovanja je slikanje naših krajev za razstavo pokrajin skih slik. Tako bo tudi poljska slikarska umetnost se-znanjevala svet z našimi prirodnimi krasotami.
Umor. Dopis od Sv. Bolfenka pri Središču. Neki i Andrej Lichtenwalner, ki je že leta 1915 ubil nekega ^ viničarja, je 12. t. m. ob pol 9, uri zvečer zadavil svojo rženo. Zvabil jo je v klet, prej pa je zaklenil hišna vrata, i da ni mogel priti nikdo na pomoč. Uboga žena je imela prijazno hišico in lepo malo posestvo z goricami ter zapušča dva nedoletna otroka. Ubijalec, ki ni veroval ne v Boga in ne v človeka, je že v rokah pravice. Narod je zelo razburjen nad tem nečloveškim činom.
Samomor. V Rettali pri Osjeku se je zgodil te dni čuden samomor. Sluga fuiancijskega ravnateljstva v Osijeku Fabijan Crnčan se je udal po povratku iz vojne pijančevanju. Vsled popivanja je zabredel Crnčan in cela njegova obitelj v veliko bedo in pomanjkanje.
: Pred par dnevi se je vrnil Crnčan k svoji družini izvanredno trezen in začel svojo ženo preoblagati z Iju-' bezajivostjo. Po noči istega dne je žena opazila, lutko-; se je mož večkrat sklonil nad njo in jo motril, ali čuje,
I ali spi. Ko je konečno opazil, da žena čuje, jo je začel gladiti in naenkrat je potegnil nož in jo zabodel v prsa” Misleč, da je žeiro smrtno zabodel, je zbežal na : dvorišče in začel sam sebi zasajali nož v prsa in trebuh, dokler ni obležal mrtev. Žena ni smrtno nevarno j ranjena in bo okrevala.
Letos prvi utopljenec v Savi. Dne 11. t. m. so našli pri Zagrebu na savski obali moško obleko, katere last nik je utonil. Po dokumentih, ki so jih našli v obleki, je dognano, da je utopljenec neki Ivan Horvat iz Slovenije in rojen 1888. Služil je pri policijski direkciji v i Sarajevu kot nadslražar. Iz policijske službe je bil odpuščen na lastno prošnjo. Zadnje dni se je mudil pri svojih znancih v Zagrebu, s katerimi se je šel kopat v f Savo, kjer je pa izginil v valovih.
Misterijozno mrtvo truplo v Mostanju pri Karlovcem Dne 2. t. in. so našli potniki med železniškimi trač- j j nicami v Mostanju pri Karlovcu doslej nepoznano moš ko mftvo truplo, ki je ležalo čisto nago. Kačih 1400 ko -i rakov od mrliča so ležali kosci zgornje in spodnje I obleke in srebrna ura umorjenega. Ker je bilo truplo j slečeno, je skoro gotovo, da gre za doslej še neodkrit
^Ä^"dnjega po™'na j' -•
Iz Ptuia.
šila Pf£r irKlj,qVe- poioke se je V ptu-»u leP° izvr-s ta. Mesto je bilo ze na predvečer z zastavami lepo
° raS°ii?’ °kna razsvetljena in okinčana. Ptujska mestna godba, katera bi potrebovalla boljšega strokovnega
vodstva
vom, Slovensko pevsko
Nato se je sprevod pomikal proti magistratu, kjer ]e
«m11! VeC V°P ie zaigrala prfed okrajnim glavarst-l, Slovensko pevsko društvo je zapelo dve pesmi.
umor.
Draginjo hočejo omejili s prepovedjo izvoza živežnih potrebščin. Beograjski listi javljajo, da namerava vlada prepovedati izvoz živil iz naše države ,da bi teiii potom omejila draginjo. Ako pa tiči za tem vladnim grmom res kak debel zajec za od draginje že izžeto javnost, pa je drugo vprašanje.
Carinski dohodki od I. januarja do 20. maja so znašali 380,945.889 dinarjev. V drugi polovici maja so imele največ dohodkov carinarnice: Zagreb vsoto pet milijonov, 531.388 din., Beograd 4,829.908 din., Ljubljana 3,232.740 din., Maribor 1,587.769 din., Skoplje en milijon 257.773 din., Split 1,142.971 dim, Sarajevo en milijbri 100.000 din., Novi Sad 918.226 din itd.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 280—288, francoski frank stane 25.90—26.90 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 1.20—1.32, za 100 čehoslo-aaškili kron 5.76—5.80, za 100 nemških mark 90—95, za 100 laških lir 14.96—15.10 jugoslovanskih kron. ‘V Curihu znaša vrednost naše krone 1.84 centima (1 cen-
godba zopet zaigrala in pevci so zapeli. Dr. Bela Štuhec je krasno zapel: «Slovan na dan.« Župan g. Lozin-šek je nagovoril množico, povabil občinstvo za prihodnji dan k slovesni služb božji in izjavil, naj se Ptujčani na dan kraljeve poroke spomnijo mestnih revežev. Sprevod se je nato pomikal čez dravski most na Breg, kjer je občinstvo nagovoril brežki župan. Nato so jo krenili nazaj pred stanovanje mestnega, komandanta, majorja Rožiča, kjer je godba zopet zaigrala, pevci pa so zapeli. Drugi dan je bila slovesna služba božja kateri so prisostvovali zastopniki uradov in društev, po maši defiliranje čet pred magistratom. Popoldne je priredila podružnica Jugoslovanske Matice veselico na vrtu pri «Novem svetu«, ki je dobro uspela.
Deutsches Vereinshaus. V Ptuju imamo hišo, ki se sedaj imenuje Društveni dom, to je prejšnji Deutsches Vereinshaus, kateri je last društva istega imena in ima okoli 90 članov. Predsednik društva je ptujski ekonom trgovec Sla witsch. Deutsches Vereinshaus je odvetnik dr. Sixtus Fichtenau, blagajnik g. Kasper, bil pod sekvestrom, bržkone vsled tega, ker so bili ptej člani tudi inozemci, Nemci, ki so se preselili v Avstrijo, in tudi Avstrijci .Sedaj pa so člani samo Nemci in «nemškomisleči« Ptujčani, ki so jugoslovanski državljani. Društveno premoženje je upravljal kot državni sekvester advokat dr. Šalamun in na zadnjem občnem zboru, ki se je pred kratkim vršil, so društveniki izjavili, da proti poslovanju g. dr. Šalamuna nimajo pritož be in da so ž njim popolnoma zadovoljni. Društvo je imelo še stara pravila. Imenovalo se je Deutsches Vereinshaus Petlau in v nekem paragrafu stoji, da morejo biti člani le Nemci. Vodja okrajnega glavarstva dr. Pirkmajer je poklical načelnika dr. Fichtenau-a k sebi in mu je izjavil, da bo društvo razpuščeno, če ne predrugači pravil v tem smislu, da lahko tudi Slovenci pri stopijo kot člani. Nato so se vršila dolgotrajna posvetovanja v odborovih sejah. Na zadnjem občnem zboru je bil stavljen predlog za izpremembo pravil. Najvažnejši spremembi sta: 1. Društvo in tudi hiša se imenuje odslej «Društveni dom« (Vereinshaus). 2. člani morejo bili le Nemci, a društvo daje prostore vsem društvom brez razlike strank in narodnpsti vedno proti primerni odškodnini ^ ža prireditve na razpolago. Dr. Šalamun je izjavil, da ima od ministrstva dekret in lah ko društveno delovanje onemogoči, dr. Fichtenau pa je odgovoril, da ima tudi društvo ministrski dekret, vsled katerega stoji pod nadzorstvom le društveno premoženje, ne pa drušlvenfo delovanje, ki je tudi po ustavi narodnim manjšinam zajamčeno in dr. Šalamun je sam konštatiral, da ni opazil nobenega protidržavnega ali protidinastičnega gibanja v društvu. Dr. Šalamun je svetoval, naj preložijo točko o spremembah pravil na drug izreden občni zbor in naj si vsak še dobro premisli, kake predloge bo stavil glede spremembe pravil. A njegov nasvet je naletel na gluha ušesa in pekovski mojster Fürthner je slavil predlog, naj se o odborovem predlogu, ki je premišljen, glasuje. Predlog je bil enoglasno z 69 glasovi sprejet. Že prej je prišlo do rezkih kontroverz, ko je g. Pepi Fürst prosil, naj pove dr. Šalamun lo, kar je slovensko povedal, tudi nemško, češ, da on in tudi drugi razumejo pač haloški, ne pa novo-slovenski. Dr. Šal arini n je odgovoril ,da naj to raztol mači dr. Fichtenau, nazadnje pa je le nemški razložil in povedal, da je škandal, da se ptujski Nemci še niso naučili slovenski, «denn wir sind in Jugoslavien«, on
LISTEK.
Gladiatorji.
r ■ :’7pi ; J"? Druga knjiga. — Anteros. i	(112. nadaljevanje.)
Potek njegovega dosedanjega življenja, udarci usode, ki so ga zadnji čas zadevali, — vse to jé pripravljalo v njém ugodna tla ža seme, ki prinese dober, stoteren sad, vse to mu je kazalo, da biva nad njim neka moč, ki je silnejša, ko najpogumnejša človeška vztrajnost, da obstoja nad vsem človeškim dejanjem in nehanjem upanje, ki sega čez grob —.
Nekaj minut je klečala in molila, goreče molila za sebe, zanj —.
Čutil, vedel je, da moli zanj, in ko so njegove oči zrle njen ljubljeni obraz, tako čist in miren, obrnjen k neb«; takrat je čutil, da je vsa njegova duša izpremenjena pod Menim blažilnim vplivom, da je njegova ljubezen do tega Bogu posvečenega bitja čista vsakega zemeljskega nagona —.
Vstala je končno. Prijela ga je za roko in stopila sta po samotnih) zapuščenih vrtovih —.
In razlògàlh TOu jg svete resnice nove vere, krščanstva, kakor jih je tula od Kalhe, in jih verovala, kakor so verovali učenci tistih blagovestnikov, ki so na lastne oči gledäli Gospoda in njegove čudeže in na lastna ušesa slišali; Njegove nauke
Ni govorila učeno, toda govorila je z žensko prepri-valnostio in ž ^ariogi srca. Kako srečna bo večnost,
čeve kako yM
ni videlo in uho še ni slišalo, kaj je Bog pripravil tistim, ki Njemu služijo —.
Pod nebom, odètim v mesečni svit, razžarjenim na obzorju od plamenov gorečega Rapitola, v zapuščenih vrtovih Mecenovih in Horacijevih, pod ožganim drevjem in med razmetanimi grobljami je vsrkaval Britanec prve nauke krščanstva od hčere Judove, ki jo je ljubil, in njen obraz se je svetil od nadzemeljske nežnosti, ko mu je kazala pot k večni sreči, k večnemu življenju, — njemu, ki ga je ljubila bolj nego samo sebe.
Med tem pa je krog njiju nemoteno divjalo morenje in ropanje in nasilje po ulicah. In kjer so se srečale Ves-pazianove čete s polomljenimi Cezarjevimi ^ legijami, se je vnel boj in besno so sé klali nasprotniki iz zgolj krvoločnosti in meščani so iz varnega zavetja svojih streh iri oken z divjimi klici požigali borilce. Požari so sijali v mesečno noč in iskre so se sipale po ulicah in kri je tekla m vino v potokih in niti zapuščenim vrtovom Mecenovim ni prizanesel vihar in poboj, ki je razsajal po nesrečnem mestu.
XIV.
Mlada Cerkev.
Ko sta hotela zapustitit svoje skrivališče, ju je ustavil in pognal nazaj med temno drevje naraščujoči hrušč,
ki se je valil po bližnjih ulicah.	.
Od vseh strani šo doneli vzkriki zmage, krila obupa in besno razgrajanje pijanega veselja. Posamezne burna premaganih in zmagovalcev so se pnpodile celo preko j zunanjih delov vrta in Britanec in njegova varovanka sta , morala bežati globlje v temne samote^ svojega zavetišča.^ i
Končno sta prišla na varen, skrit prostor pód giocò . temnih cipres, kamor ni bil dosegel Neronov požar, m tu
zlogi sred. Kako srečna bo večnost, ! sta se ustavila, da si počijeta.	.	. .	.
za	Njim,; da oko še ! Mariemna 'sd	jé;Z dtriP®!®«
da govori štiri jezike, naj se tudi ptujski Nemci ijče državnega jezika. Zborovalci na njegove besede niso reagirali in so mu samo svetovalil, naj se — pomiri. Dr.
’ Bučar, koncipijent pri dr. Fichtenau-u, je izjavil, da je sekvester proti določbam senžermenske mirovne pogodbe, ki določa sekvester le za premoženje sovražnih držav, to pa da je premoženje nemških jugoslovanskih državljanov. Društvo tudi ne služi političnim •svrham. Ko pa je g. Pepi Fürst predlagal, naj pri prihodnjih zborovanjih najamejo tolmača, ki bo prestavljal to, kar bo državni sekvester slovensko povedal, na nemščino (zakaj pa ne na haloško slovenščino, Kolloserslove-niseb? Saj jo razuipe. Opomba dopisnika), se je g. dr. Šalamun še bolj razljulil, vdaril s pestjo ob mizo, odšel. ter zaloputnil vrata, ki jih je hotel na sležaj odpreli za «Sokolski dom v Ptuju.«
Dravski most, ki- je bil že precej pokvarjen, sedaj popravljajo.
Stavbenega gibanja v Ptuju ni dosti opažali. G. Sonnenschein predeluje svoj magačin, gostilničar Do-stal bo povečal prostore in postavil še eno nadstropje, predelujejo se prostori, ki jih je obrtna oblast spoznala za premajhne itd. Nove stavbe pa ne bo menda prav nobene.
Breg pri Ptuju. Nanovo imenovani nadučitelj g. Cvetko se je odpovedal svoji službi in bo mesto zopet razpisano.
Črešenj prihaja vedno več na ptujski trg. Vsled teda so se tudi že cene znižale .
Iz Maribora.
Tudi pri nas v Mariboru bi lahko bilo boljše. (Dopis iz
treznomislečih krogov). Cisto prav pišete v vašem listu o razkošnem življenju višjih krogov v Beogradu, o razmetavanju denarja, nabavi nepotrebnih reči, ki stanejo milijone in milijone itd. Zalibog je tako. In koliko nujno potrebnih in koristnih reči hi se dalo s tem, po nepotrebnem raztrošenim denarjem nabavah. Mislim, da ste že tudi vi' imeli priliko opazovati, v kakem stanu se zdaj nahajajo naše ceste v mestu in v bližnji okolici. Ustanovila se je pred kratkem tako koristna in potrebna PTL. Izdani so razni predpisi radi snage, pljuvanja, higijene itd., pa kaj pomaga vse lo, če se naše ceste nahajajo v tako slabem stanju. Na primer, naša državna cesta, nekdaj tako lepa in snažna, je zdaj v deževnem času pravo morje blata: če pi je eden dan lepo, se spremeni to blato v prah in takrat, gorje pljučam. Če mora človek hoditi po teh cestah, ati če je tako srečen, da ob tej cesti stanuje, no, takrat pa se navžije praha in bacilov, da je sit. Da se kolobarenje prahu prav temeljilo vrši, že skrbijo avtomobili, ki frčijo dol in gor, kakor divji in za katere ni nobenih predpisov ali zakonov. Kako ta prah ljudem ugaja, za to se nihče ne briga, da bi se ceste večkrat čistile ali škropile, za to ni novca, to je pač nepotrebno. No, pa še nekaj vam moram omeniti. Tudi pri nas v Mariboru se prav razkošno živi in z denarjem razsipava. Poglejte enkrat v nedeljo ali praznik zvečer, kako se naše ubogo ljudstvo vrača domov iz vino točev in gostiln, večinoma pijani, možje, ženske, dostikrat tudi deca. Lepi prizori, če pridejo po cesti, pa tulijo In kričijo, kletve in prerekanje se sliši in sploh tako obnašanje, da se človek za glavo prime in misli: ali smo v Afriki Pa tam gotovo ni take posurovelosti; pa seveda vse zavoljo slabih časov, draginje, slabe plače itd.
Mariborskim Orlom! Danes, dne 14. junija, je ob pol 9. uri zvečer fantovski večer v dvorani Strokovne zveze. Bratje, pridite vsi! — Ob 8. uri pa bo istotam odborova seja. Ker so nujne in važne odsekove zadeve na dnevnem redu, se prosi polnoštevilna udeležba! — Tajnik.
Poziv vpokojcneem južne železnice. Pozivajo se vsi upokojenci in vdove južne železnice, da se polnoštevilno udeležijo izvanrednega občnega zbora, kateri se vrši v četrtek, dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani (Gambrinushalle) v Mariboru, Zadeva je zelo važna, pričakuje se polnoštevilne udeležbe.
Planinski projekcijski večer priredi Odsek amater-fotografov Slovenskega planinskega društva v Mariboru vsem svojim članom in prijateljem. Posrečilo se je odseka izposoditi si serijo krasnih plošč iz Savinjskih alp, Triglavskega pogorja in Karavank,ter bodo nudile te slike
čim srcem preudarjal nevarnosti in težave, ki jih je še bilo treba premagati, preden bodeta dospela na drugo stran Tibera in jo bo spet izročil v varno zavetje očetove hiše.
Tema je bila v njunem skrivališču pod gostimi cipresami, nekdaj široka, sedaj že zelo zaraščena cesta je peljala skozi drevje, srebrni lunin svit jo je mestoma obseval, mestoma pa metal globoke sence cipres preko nje.
Mariamna se je tesno oklenila svojega spremljevalca.
»Tako varna in srečna sem poleg tebe«, mu je ljubeče dejala. Zdi se mi, da sva menjala vloge! Poprej sem bila jaz v skrbeh, sedaj pa si ti —. Ne bojiš se, tega ne, pa nemiren si —. Eska, kaj ti je — ?« se je splašila, ko je zrla v njegov obraz in opazila, da je hipoma ves prepadel in prebledel.
Njegove oči so bile kakor osteklenele —. Z odprtimi ustnicami in okamenelim obrazom je stal pred njo, divje in nepremično je strmel in na temnem ozadju cipres je bilo njegovo lice bledo kakot stena.
Sledila je njegovim očem in kar je zagledala, je tudi njo več ko ha smrt prestrašilo.
Dve črni postavi, odeti v dolge, valovite halje, sta s počasnim in slovesnim korakom stopali v trak blede me^ sečne svetlobe, ki je ležal črez cesto. Njima sta sledili dve belooblečeni postavi, ki nista bili nič manj strahotni, ker so sé od njiju videle le glava in noge, telo, v belo odeto, pa je izginjalo v mesečnem svitu. Za njima sta prišli spet dve srni postavi in tako je v menjajočih se parih sjjrevod nadzemeljskih duhov stopal mimo, le da je sredi med njimi neko bitje, podobno človeškemu telesu in odeto v belo, v vodoravni legi plavalo par čevljev nad^ zemljo. — Polglasno, žalobno petje je zadonelo prestrašenima poslušalcema na uho.
Strah jé bilo nepoznano čuvstvo v Eskinih prsih. --Vzravnal se je in kri mu je spet Šinila v lice.
(Dalje prihodnjič.)!
^gledalcem največji užitek. Predpriprave so v teku, podrob-' sosti slede. Odbor.
Slovenska Bistrica. Slov. katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 18. t. m. popoldne po večernicah dve gledališki predstavi in sicer: «Idealna tašča, veseloigra v enem ‘dejanju in «Kovačev študent«, spevoigra v 4reii dejanjih. Domačini, sosedje od blizu in daleč ste vab-' Ijeni na mnogoštevilen obisk.
Med.univ. dr.Ludovik Sovak
Razlagova ulica 25, (blizu gl. kolodvora)
órdinira od pol 12. do 1. ure in od 2. do 3. ure. Ob ne->	' deljah in praznikih od 10. do 11. ure. 2—3 245
llrottl/h 2 dobrimi spričevali UlClfKU in poštene rodbine se sprejme v t rjo vini mešanega blaga Vračko, St. Ilj v Slov. goricah__________.	2—4 257
Dne 20. junija. ,ooburi
se vrši javna dražba kakih 20 nag obnih saomemkov in 7 železnih nagrobnih ograj na Do brni.	260
™ “w w v
LES, vsakovrstni,
rezan in v hlodih kupuje v vsakih j množinah po dnevnih cenah »Lema in kovinarska zadruga v Stinišču pri Ptuju«. Istotam se kupi dobro ohranjen kovaški mer.	26' I
... 1*.. ^ .. » .. .. ** ~
Sprejmejo se za takojšnji nastop:
2 natakarja dbnašalca, 2 nata-narici donašalki, 1 točaj (ob enem kuhinj ki mesar), 1 točaj, v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani.	259
SU HE GOBE.
brmjevo olje, lipovo cvetje' in otljske pridelke plača najbolje
SIRC-RAMT.Krani
j	tel. inter št. 9
in nudi po najnižjih cedali slad-( kor, kavo, liž, olje i. t. d. 1—5	257
	■ ■	- :!
b\% . .	'V	
Brezalkoholni grozdni sok vinske trte
prodajajo'v Mariboru sledeči:
Uhler, Glavni trg; Prešernova klet, Novosel, Vršič, Zentner, Gcsposka ulica; Bernik, Crippa, Ilich, Slovenska ulica; Breuer. Kavarna Jadran, Pučko, Aleksandrova cesta ; Gostilna v Delavskem domu; »Zlati lev«, Vodnikov trg; Restavracija glavnega kolodvora; Bernhard, Niefergal, :o: Koroška cesta; Hmelak, Slomškov trg. .0: 3-*221
Dober
prodajalec
f
se sprejme v veliko
manufakturo trgovino!
Ponudbe poštni predal št. 59, ' 262 Ljubljana.	1 — 2 j
Kupim
po najvišjih cenah
stare novce iz zlata
Bolestnim srcem javljamo premino vest, da je naš dolgoletni in zvesti sotrudnik, gospod
Franc Fischer
potovalec
včeraj, dne 11. junija t. 1, mirno v Gospodu zaspal.
Njegovo požrtvovalno delovanje ter njegovo osebno Ijubeznji-vost, naj spremlja naš zvest spomin tudi onkraj groba.
Našemu dragemu ranjkemu bodi zemljica lahka!
MARIBOR, dne 12. junija 1922.
Puael & Postman
veletrgovina z vinom.
258

BAKRENE KOTI E
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
Metalokemika d.d. Zagreb
StrosìinayercTa ulica št. 8.
Zahtevajte ponudbe!
3-6 451
iiiSicDia, JUHU disiti? ter žlahtne kamne. Avgust Wapper, zlatar, Maribor, Stolna ulica 1 (Dorogasse). 4—4 236	Spodnještajerska ljudska posojilnica f		
	v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.		
Andrej Oset Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon 88 Trgovina sena, slame, krom pirja, fižole, z drvimi, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov: And ej . Oset. 9 10 I8j j			
	obrestuje od Novega leta naprej navadne «n A vloge po I Trajne in večje vloge pa po dogovoru. a	c 2	0
			
n II BADI
imeli lepo obleko, perilo, kravato, nogavicé, robce, čevlje, klobuk in še povrh
vedno dosti denarja
za razne druge potrebščine.
To dosežete le tedaj
Ce bodete kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno perilo, gotove obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki:
J. N. Šoštarič,
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13,
ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni uslužbenci dobijo blago tudi na obroke. 3—3 249
gg3gHSSSSKSSgaS8BSgiž58ŽSS^SgSSg^TOiS^aBSBŽSŽZSgiW!S8«K :
s
'J
9
s
$
I
1
?<
K-
Zadružna gospodarska banka dl
Podružnica v Mariboru.	~—:
Začasno: Koroška cesta 1/1.—Telefon 311. — Brzojavi: Gospodarska.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Ujakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,000.000'—.
H
s
Daje trgovske kredite,. eskomptira menice, lombardiia vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
5*>
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
m:
L5?"
ÌV"
»
m,
v---
fifp"
Iv«'-- ■
vr -X
I «t: &T:
K* :
ÌÈ
pé
'H
C
OGLEJTE Sl
l
J
izložbe in zalogo novcdošlega manufakturne ga blaga kakor sukna, platna, :o:	hlačevine, perila, robcev, nogavic i. t. d. in prepričajte se :o:
òfpesnidno znižanih cenali v trgot ini
Josip Karničnik, Maribor, GRAJSKI TRG 1
Biezobvezno, k nakupu sefnjkosar ne sili. i ll MIK?
@0^@0@@0@00@0000a000@B@0öm®
,	1» i*totrukr Konzorcij «Straž«.«
Odgovora! uradnik: Vlado Pušenjak«

IM Drilova Sisksraa * Jüwribaru,