Dopisi in novice. Iz Kočevskeffa okraja. (Konec.) Zborovanje se je začelo ob 9. uri in je trajalo do 1 čez poludne. Predsedoval je c. k. okraj šl. nadzornik, v. č. g. dekan, in si je v svojega namestovalca izvolil nadučitelja iz Sodražice, gosp. Arko Lovreta. V perovodjo je bil zvoljen g. Papa iz Kočevja. — Opazke c. k. nadzornika. — Sploh se je povsod zadovoljno izrazil, posebno mu vstreza, da si šolski ravnatelji prizadevajo, vpeljati v šolo poduk v ženskih rokotvorih. Sicer pa meni, da je pri šolstvu poglavitni pogoj napredku, da imajo učitelji veselje do šole. Manj zadovoljno se je pa izrazil o šolskih vertih in vertnih šolah. (Mislimo pa, da je to bolj zadevalo tiste, ki niso bili navzočni, kakor navzočne učitelje.) Potem je govoril c. k. okrajni glavar gospod Dollhof. Ko je učitelje prijazno pozdravil, jim je priporočal soglasno delovanje krajnega Solskega sveta, srenjskega zastopa in duhovščine; le tam, rekel je, kjer je složno delovanje, je napredek mogoč. G. okr. poglavar je še nekaj podučeval učitelje, kako naj napravljajo izkaz o zamudah, in je poslednjič omenil blagotvornega delovanja Njih Veličanstvo za šolstvo; ves zbor zakliče trikrat »slava!« (Hoch!) Prišlo je sedaj na versto posvetovanje o šolslrih čertežih, rspt. skušnje o njih v preteklem šolskem letu. Vsak je smel prosto govoriti, in govorilo jih je res mnogo o tem. Vladala je sploh ta misel, da se učni čerteži za 1- in 2razredne ljud. šole res težko dajo speljati, tudi so povdarjali, da polurno podučevanje slabo pristuje šolski disciplini in g. Pavčič je predlagal: Polurno podučevanje na en orazrednicah naj se odpravi, in spremeni v celourno podučevanje. (No, pervenci imajo radi, ako vsake pol ure kaj drugega slišijo, a koliko to pri večjih koristi, ni težko uganiti. Vr.) Predlog je bil sprejet enoglasno. — G. Papa je poročal o toCki: »Kterih vodil naj se učitelji večrazrednih šol poslužijo in derže, da se nravstvenost in odgoja vzderžuje inšolska mladež vadi spodobnega obnašanja«. G. govornik je rekel, da odgojo v nravstvo najbolj pospeSuje lepa složnost med učitelji na večrazrednih šolah in s sosednimi šolami, g. Arko iz Sodražice in še drugi so še pristavili, da naj župani in duhovni na to gledajo, da otroci ne bodo zvunaj šole videli ravno nasprotje temu, kar se v šoli uče, ker slabi izgledi zvunaj pokvarijo to, kar so se otroci lepega učili v šoli. (Tako govore šolski možje, ki jim je res mari za pravi naprcdek v šoli, namreč za napredek v nravstvu in Čudorednosti. Kaj bi ti gospodje še le rckli, ko bi bili v mestu, rcčimo pri nas v Ljubljani. — Tukaj smo imeli nasprot šole umetnike, ki so napravili celo kolibo iz lesa, in se skazovali v višjem jezdarstvu, no to naj že bode, dasiravno so sicer take umetnike kam drugam, a ne nasproti šoli vtaborili, a poslcdnje dni, preden so iz Ljubljane odliajali, in to je bilo v sredo julija, ko je bil sklep šolskega leta, so osnovali tudi otroške igre, in stopali so na oder šolski otroci, in igrali so cesarje in berače, angele in hudiče, kdkor je že igra nanesla. — In ko so bile šole končane, se je tudi Sidoli zahvalil Ljubljančanom za lepe peneze, ki so mu jih darovali, a Ijubljanski otroci pa umetniku za kratkočas in za zaslužek pri igri, za druge reči, postavim: za nravstvo, za šolski napredek, za to naj pa učitelji skerbe, igralci skerbe za zložnost, za lepe dobičke pri igri, otroci pa za razvedrilo in kratek čas, za drugo naj pa skerbe učitelji, ako imajo pa vendar praziie klopi, in otroke vse spridene, kdoje drugikriv, kakor učitelji! Probatum est. Vr.) Poročilo o okrajni bukvarnici je izdelal pervomestnik g. Papa. Bukvarnica ima sedaj 148 bukev. Prihodkov je bilo 88 gl. 8 kr., a troškov 78 gl. 33 kr. V knjižničarja je izvoljen g. Dovar, in v knjižnični odbor tudi g. Anton Lokar. — »Ali učitelj doverši že svojo dolžnost, ako samo podučuje?« o tem je govoril g. Eaktelj, ki že mnogo o tem ve iz svoje lastne skušnje povedati, tudi je o tem govoril g. Petrič. — »Kteri kaznovalni pomočki naj bi se v ljudski šoli namesto odpravljenih telesnih kazni vpeljali?« 0 tej točki je porofial g. Pavčič. Učitelji so sploli povdarjali, da so drugej na pr. na Zgornjem Avstrijskem odpravljali telesne kazni, a pozneje so isti prosili, da bi se zopet vpeljale. G. Pavčič je nasvetoval tedaj sledeče: 1. U č i t e 1 j naj se poslužuje pri odgoji najprej positivnib pripomočkov, ako s temi ne shaja, še le negativnih. (Positivnim pripomočkom sopa vsaki čas prištevali darila. Vr.) 2. Učitelj nadomestuje v šoli stariše, tedaj naj ima tudi iste pravice. 3. Učiteljska konferencija v Kočevji želi, da bi se §. 24. šl. in uč. reda dne 24. avgusta po postavni poti prenaredil. 0 zadnji točki: >Bi-li ne bilo dobro, ko bi napredovalni tečaji na c. k. uč. izobraževališčih že zanaprej obstali, in ko bi bili dovoljeni, da bi se k tem zlasti stareji učitelji in tisti pripuščali, kteri se za učiteljski izpit pripravlj ajo.« 0 tej točki je poročal g. Hudovernik. Sploli so bili učitelji te misli, da se sedaj, ko ima vsaki okraj svojo bukvarnico slehernemu ponuja najlepša prilika, da bi se dalje izobraževal. — Posamezni predlogi in nasveti. G. Čop je želel, da bi se učiteljem potnina in dnina precej po konferenciji splačala. Potem je bila volitev a) v stalni odbor, g. g.: Janez Dovar, Anton Lokar in Leopold Abram, b) v okrajni šolski svet, g. g.: France Papa (17 gls.) in Jožef Eaktelj (13 gls.). Za prihodnji okrajni zbor so zopet odločili Kočevje. Skupni obed je bil »zur Vereinigung«, kamor sta tudi prišla c. k. okrajni glavar in okrajni nadzornik. Iz Dolenjskega. Šolska preskušnja v Šent-Jerneji na Dolj. 14. s e p t. t. 1. — Krajni šolski svet je zahteval konecletne javne preskušnje na 2razredni šoli v Šent-Jerneju, in v predsednika takrat je bil imenovan dež. poslanec, gosp. Karol Eudež, ki je tudi podpredsednik kraj. šl. svetu. Zbralo se je okoli 356 šolskih otrok, dečkov in deklic, učitelja sta peljala naprej otroke k sveti maši, katero je služil drugi v. č. gospod kaplan. Pri sv. maši so peli otroci primerne pesmi in petje je spremljal g. nadučitelj Sajž z novira »Harmonium-om« od Titza iz Beča, kupljenim za podružnice, harmonium se pa tudi v šoli lahko rabi, kakor je uže omenil »Učit. Tov.« — Bilo je pa v cerkvi tudi mnogo ljudstva zbranega. Otroci odpevši zahvaljeno pesem, so šli v šolo, in na versto so prišli pervič otroci I. razreda, a v sobah II. razreda je bilo spraševanje. — Ko je bil I. razred pri preskušnji, so otroci iz II. razreda nekaj čitali, številili v sobi I. razreda, nadzoroval jih je ali g. učitelj ali g. katehet. — Ob 9. uri zjutraj se je pričelo spraševanje s keršanskim naukom, kateri je izpraševal g. katehet. — Za tem je spraševal drugi g. učitelj celo uro o čitanji, številjenji, nekaj se je tudi na tablo pisalo. Posebno je dopadalo, ko so otroci iz abecednika znali kaj povedati od Cirila, in so tudi nekaj čerk zapisali z cirilico. (Berilo je mertvo, le učitelji ga oživljajo.) Pri nazornem nauku so vedili otroci imenovati mnogo cvetic, katere je učitelj kazal iz rastlinjaka (herbarium-a), ta si je pa učitelj sestavil sam spomladi, ko so cvetice cvetele. Ko otroci odpojo še nekatere pesmi, so bili najpridnejše brani iz zlatih bukev, in I. razred odstopi po kratkem ogovoru. Nato pripelje g. nadučitelj svoje učence v spraševalno sobo (II. razrcda) in pervi g. kaplan izprašuje potem najprej iz kerščanskega nauka, potem pa sprašuje nadučitelj iz I. berila, ter nekaj povest obdeluje, otroci pripovedujejo zapopadek beril, vmes pa se slovnica vpleta, iz II. berila so prišle na versto berilne vaje, ki scgajo v zemljepisje »o zemlji, solncu in zvezdah,« potem nekaj iz političnega zemljepisja »o avstrijskih kronovinah«. Med tem je deklica pisala na tabli »Izpisek«, kateri je verlo dobro sestavila. Iz številjenja se je spraševalo iz druge računice, posebno o novi meri in vagi, pismene naloge so bile prav primerno vzete iz sadjereje. Med tem je že ura davno poldne odbila in otroci so prav živo peli več pesem iz I. in II. berila, a nekaj iz pesmarice in sklenili petje s cesarsko pesmijo. Pridni otroci so bili pohvaljeni, bilo jih je mnogo zapisanih v zlate biikve. — Ko to nrtne, stopi iz klopi pridna deklica Jozefa  Kesler iz Šent-Jerneja, ter nagovori v svojem govoru g. predsednika, poslušalce, učitelje, tovariše in tovaršice in omenja Presvitlega cesarja, posebno pa nagovarja součence in součenke k pridnemu šolskemu obiskovanju. Ko deklica konča svoj govor, zahvaljuje se gospod predsednik učiteljema za trud, pohvali otročiče, ter jih vnema za pridno obiskovanje šole. S tem je bila skušnja ob 1 uri konfiana. — Otroke, ki so bili v zlatih bukvah zapisane, obdaruje pozneje še gospod predsednik kakor druga leta z bukvami, nekateri so dobili tudi nekaj srebernega denarja, tudi gosp. Jan. Ev. Tavčar, tergovec tukaj, je obdaroval nekatere učence. Slava in bvala v imenu obdarovane mladine. Ako še povemo, da so bile na mizi razpostavljene pisanke učencev I. in II. razreda v lepopisji, pravopisji in številjepji in risanke, isto tako tudi ročna dela, ki so jili deklice pod navodom soproge g. nadučitelja, izdelovale, in cepljena drevesa z nakladom, razkladom in za kožo, tako smo s tem podali kratko sliko preskušnje v Šent-Jerneju. Med poslušavci je bil tudi nadučitelj iz soseščine, bilo je videti tudi nekaj mater, ki bi bile rade šle v šolo poslušat, a notri priti ni bilo mogoče, šolska soba je bila vsa polna, a poslušale so zunej šolske izbe. (Lepo znamenje, da se ljudstvo tako za šolo zanimiva, javne preskušnje so največ zarad stariSev, sčasoma bodo pa že Šent-Jernejčani tudi večo šolo napravili. Vr.) Iz Kerškega okraja. (Dalje.) Drugi dan strogo ob 8. uri smo se vsi snidili v šoli v Kerškem, kjer so se že bili zbrali otroci iz I. razreda. Otroke je imela podučevati iz dveh oddelkov, učiteljica gdčn. Gusel. Jezikov nauk je obravnavala z malimi (ber. vajo iz Abced. »Postrežljiv deček«.) V II. oddelku so iz table prepisovali »Prebrisana glava, in pridne roke so največje bogastvo«. Učiteljica reče! »1«, mali sežejo po bukvice, »2« vzdignejo jib v zrak, »3« polože jih na klop pred se. Potem jim reče knjigo odpreti in narobe oberniti, jim pove povest in ukaže otrokom, da jo tudi oni povedo, jim bere sama naprej, a otroci bero potem za njo. Ko se to zgodi, je v ednini, dvojini in množini pustila iz bcrila pisati I. oddelek, in pogledala, kako so v II. oddelku prepisali. Potem so pa ti brali povest: »Bodi usmiljen« (od Lukca). Otroci so prav izgledno tudi brali skupno (v koru), ko je učiteljica znamenje dajala terkaje s palčico na klop. S tem je bil jezikov uk končan. Učiteljica je podučevala tedaj dva oddelka ob enem v I. razredu. Številjenje je prevzel g. Valentin Burnik, drugi učitelj iz Šent-Jerneja, kije tudi prav izgledno številko »5« s pervenci obravnaval, v II. oddelku so iz računice prepisovali. Poprej jih je tako malo zbrihtal, ter rekel: vstanite, vsedite se, glejte na desno, na levo, v me! i. t. d., da so bili bolj pazni, ter potem jim prav metodično po navodu dr. Močnika predlagal v izgled in posnemo. Oddih 10 minut med 2 urama. — Otroci so šli v telovadnico. — Petje, ki je bilo ob 10. uri, prevzel je g. Šest, drug učitelj iz Bateč. Uril jih je iz »Levičnikove« zbirke »Hvala božja«. (Eožče dišijo, lepo cveto, glavce molijo, gori v nebo.) Najprej je razlagal besede, potem učencem naprej zapel, peli so potem posamezni, na to po 2 ali 3 in sčasoma vsa šola; kmali so se naučili, najprej po eno versto, podvei. t. d. — Prav metodično. — Eisanje je prevzel g. Jakob Cepuder, drug učitelj iz Leskovca; začelje: »1« tablice ven, »2« pokazitejih! i. dr. Naredite pike, zvezite perve dve, naredite vodoravne, navpične krive čerte! Vse prav po navodu. Sklep šole. Kakor pri začetku, tako so tudi ob sklepu šole molili neko molitvico. — Na to je g. nadz. rekel učiteljem, da naj kritikujejo. — Bilo je vse izgledno, razven opombe, da naj se pravilno govori v slovenščini z otroci, — drugo je bilo vse pohvaljeno. G. nadz. je želel pokazati iz nove šole, da vidijo tudi stareji učitelji, in zares to več pomaga, kakor konferencije. Ob 12. uri je bil obed; vendar se je bilo že mnogo g. g. učiteljev razšlo tako, da nas je le malo ostalo, vendar smo se še dobro imeli, in bode nam ostal drugi dan v vednem spominu in smo zelo hvaležni našemu neutrudljivemu nadzorniku, ki bi rad šolstvo na višjo stopnjo povzdignil, dobro vedoč, več, ko učitelj ve, bolje tudi podučuje šolsko mladino. Pri zborovanji je bil pervi dan navzoč tudi c. k. komisar v Kerškem dr. Eulling kot namestnik deželnega poglavarja. ki je prijazno poozdravil učitelje in potem naznanil, koliko dobi vsak potnine in dnine za oba dni. To svoto smo prejeli precej drugi dan, bila pa je manjša kot pervo leto. Tudi pri obedu nas je počastil s svojo navzočnostjo Slava! Janez! — Iz seje c. k. dež. šol. sveta v Ljubljani dne 17. avgusta t. l. Eazrešene vloge so se vzele na znanje. — Prošnje za spraznjeno učit. službo na gimnaziji v Eudolfovem so se predložile slav. ministerstvu z dotičnim predlogom. •— Gimnaz. učencu se je dovolilo, da sme priti k ponavljavni preskušnji. — Nekaterim učencem na c. k. gimnaziji v Ljubljani se je privolilo, da smejo izvanredno ponavljati razred. — Učni čertež za gimnazijo v Kočovji se je poterdil. — Protokol št. 14 in učni čertež za 1. 1876/7, ki ga je predložila višja realka v Ljubljani, se je vzel na znanje z nekaterimi didaktičnimi opombami vred. — Protokol št. 11, ki ga je predložila realka s predlogom, v katerem nasvetuje, da bi se učna tvarina iz veronauka primernejše razdelila, se je predložil sl. ministerstvu s primernim nasvetom. — Prošnja realke v Ljubljani, da bi se razdelili 4 nižje razredje, se je predložila priterjevaje sl. ministerstvu. — Učitelj na višji realki v Ljubljani je bil stalno umeščen z naslovom profesor in priznala se mu je perva petletna doklada. — Prošnja pomožnega učitelja za risanje v Kočevji se je motivirano odbila. — Prošnja za učit. službo v verouku se je predložila slav. ministerstvu. — Zastran reversa, ki ga podpisujejo tisti, ki imajo deržavne štipendije, da so odločeno število let pri učiteljstvu na Kranjskem, se je predložil primeren nasvet c. k. ministerstvu. — Prošnja učitelja, da bi smel vnovič narejati učiteljski izpit, se je oddala c. k. spraševanski komisiji za splošne ljudske in meščanske šole, da se v tem izreče. — Dvema učiteljema se je obrok za učiteljski izpit podaljšal do konca 1. 1877. — 0 priliki nadzorovanji nekaterili ljudskih šol v Postonjskem in Logaškem šol. okraji se je ukazalo, da se imajo odpraviti neke nepriličnosti, a poročilo o nadzorovanji Idrijske šole se je poslalo ministerstvu za poljedeljstvo. — V Žireh se je privolil poldnevni poduk. — Okraj. šl. svetu, ki je prosil, da bi pomožni učitelj imenovan bil provizornim učiteljem, se je to odreldo z ozirom na postavne določbe. — Prošnja pomn. kraj. šl. sveta, da se učitelju poviša plača, se ni sprejela. — Prošnje za prizanašanje, oziroma oproščenje kazni zastran šolskih zamud, se niso vslišale. — Nadučitelj Bernard Jevnikar je bil upokojen z vso letno plačo. — France Adamič iz Šmartna pri Litiji je bil poterjen za stalnega nadučitelja v tem kraji. — Tretjemu učitelju v Šent-Jerneji se je priznalo 400 gl. 1. p., a dosedanjima učiteljema se plača ni zvišala. — Otrokom umerle učiteljske vdove se je odgojnina ustavila, a priznala se jim je konkretalna upokojnina in četertletnina za pogreb po umerlem očetu. — Prošnje za nagrado in pripomoc so se razrešile. — Učiteljsko društvo za slovenski Štajer je imelo 16. avgusta svoj občni zbor v ptujski čitalnici. Zbralo se je okoli 50 udov, predsedoval je gosp. Lapajne. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je društvo imelo pravih udov 65, podpornih 8, skupaj 73 udov. »Slov. Učit.«, društven organ, se sedaj tiska v 400 iztisih. Pravih naročnikov je okoli 370, 25 iztisov se pošilja v zameno za druge časopise. Odbor je imel — zarad raztresenja odbornikov samo 2 seji. »Občna zgodovina«, ki se tiska v »Slov. Učit.«, se bode tiskala v posebni knjigi v 2000 eksemplarih. Slov. učit. koledar se je tiskal v 400 eksemplarih. Blagajnik g. Kovačič je poročal o gmotnem stanji. Društvo je imelo prihodkov 724 gl. 80 kr. — a troškov 648 gl. 80 kr., ostane v blagajnici 76 gl. — kr. Bili so potem voljeni 3 pregledovalci računa g. g.: Strenkelj, Stuhec, Kosi. — »Društveno delovanje.« — 0 tej točki govori g. Eomih iz Ptuja, ter pravi, da društveni organ »Slov. Učit.« proveč politikuje. Odgovarjajo mu pervosednik, Žinko, Jarec, Kryl, rekoč, da iraa list nalog, zagovarjati narodno stališče pri slovenskih šolah. Predlog g. K. se enoglasno zaverže. — Društvenina znaša prihodnje 3 gl. 50 ki\ a »Slov. Učii« stane 3 gl. — Prihodnji občni zbor ima biti v Brežicah, a društveni sedež Ljutomer, predsednik je g. Lapajne. V odbor se volijo g. g.: Kryl, in Klanjšček iz Ljutomera, Kovačič, Žinko in Strenkelj iz Središča, Stuhec iz Huma, Eepič od sv. Miklavža, Jarec od sv. Jurja na juž. železnici, Kregar iz Celja, Brezovnik iz Vojnika, Škoflek iz Vranskega, Kunstič iz Sevnice, Jamšek iz Rajhenburga in Poljanec iz Brežic. — «Posamezni predlogi.« — G. Kryl je predlagal, da bi društvo izdalo v prihodnjem letu kratko zemljepisje za ljudske šole. — Poslednji predlog se je izročil novemu odboru. Drugi dan je imelo 9 navzočih odbornikov sejo, pri kateri se je volil za podpredsednika g, Kryl, za blagajnika g. Kovačič, za tajnika g. Klanjšček. — Učiteljska spraševanja bodo to jesen 23. oktobra in naslednje dneve. Čas za razglaševanje je do 16. oktobra pri ravnateljstvu c. k. spraševanske komisije. Na prošnje, ki pozneje prihajajo se ne bode ozir jemalo. Prosivci naj pridejo kar 23. oktobra ob 8. uri k pismenemu spraševanju. 7a.~y~n.a. zah.vala. Pred kratkem je tulcajšni šoli v. č. g. Janez Šolar, c. k. deželni šolski nadzornik za hum. nauke v srednjih šolah, podaril krasen »globus" s slovenskim tekstom, za kar se blagemu g. daritelju v imenu šole najserčnejše zahvaljujem, ter rečem: Bog plati! Vodstvo Ijud. šole v Kropi. Marko Kovšca, učit.