MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBI. JA TJJjrn 05?!«.V!J V Trsta, v torek. 28. Junija 1927. Posamezna številka 30 cent. Letnik Lil pooMkljkA. Naroteinu z* 1 mesec L S-—* k «3ttk> lato L 75.—, t innnmitw> mesečno 30 »tot. — OflU*oin* aa 1 mm prmtore raka in obrtn« agl«M L 1.—* se eamrt-1.50, oglase denarnih zavodov L i— prvi strani L 2.— EDINOST Uiuiluiilm in uprarntkivo: Trat (3), ulica S. Fra^esco d'Atsiai 20. Ta-lefon 1147 Dopisi na) sa poiiljajo izključno urilniltvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravnMfcUro. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne spreiamafo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne »Edinost*. PoduredniStvo v G o r i c i : ulica Oiosui Carducci št. 7, L n. — TeleL it 327, Glavni in edgavoroi urednik: prof. Filip Peric. Borze in naredno Ni gospodarskega vprašanje, /p korterem bi bilo bolj delikatno IraepravJjati. kot je vprašanje borzne spekulacije. Keotrebne za zidanje železnic, ladij, tovarn itd., bi se ne mogle spraviti skupaj od posameznikov, tudi bi se posamezniki ustrašili ]>red rizikom, ki je ogromen. Borza, ki je trg za kapitale, zbira razpoložljive vsote od nešteto malih kapitalistov ter razdeljuje na ta način tudi rizik na dosti oseb. Vsak kapitalist preštudira vedno natančnejše gospodarsko stanje dolžnika, predrto mu da denar, in radi tega preučujejo tudi osebe na borzi v lastnem interesu gospodarski položaj dežele in tozadevnih podjetij. Radi tega se lahko reče, da. se da iz oscilacij vrednostnih papirjev na splošno napraviti sodba o položaju narodnega gospodarstva. Borza velja kot zrcalo gospodarske konjunkture. Sicer je to pravilo velialo bolj kot dandanes v solidne j ši predvojni dobi. dandanes pa borze često pretiravajo v eni in drugi smeri radi preobširnega delovanja špekulacije. . O velikih pretiravanjih se mora govoriti posebno zadnje dni na naših domačih borzah. Iz raznih vzrokov se nahajajo delnice najboljših podjetij že mesece v stalnem padanju, in je to padanje zavzelo v zadnjih tednih posebno hiter tempo. Po zadnjih kurzih se obrestujejo akcije najboljših podjetij, kot Fiat in Sni-a, po 11%, nekatere cclo po 20% (IIva). V normalnih časih se kapitalist zadovolji tudi za investicije v akcijami z dohodkom od 5—6%- V sedanjem prehodu se vidi, da borza izpregleda sicer tako važ-■ni moment rentabilitete in ocenjuje vrednost akcij pod vpli-•vom pretiranih skrbi za bodočnost. Padec akcij je sicer v ob-segn gotovo pretiran, vendar ima precej važnih resnih vzrokov. Kot najvažnejši vzrok bi se mogla omeniti inflacija akcij, ki se je izvršila v velikem obsegu v letih 1923—19*25. Začetkom 1. 1923. je namreč bilo akcij v prometu za nom. lir 21.293 milijonov, koncem 1926. se je to število skoro podvojilo na nom. lir 40.215 milijonov. Ta podvojitev ni mogla biti v skladu z normalnimi prihranki narodnega gospodarstva. Možna je bila na sledeči način: Tedaj se je namreč vršila nova valutacija vseh vrednot radi zmanjšane vrednosti lire in ogromni dobički, ki so izhajali iz tega za lastnike teti vrednot, so iskali novih in^es^icif. Za primer: Ako je IrBtoA poee&tnik prodal svojo -zgradbo aa 500.000 lir, katero je pred nedolgic^ časom kupil za recimo 250.000 lir, in to še z izposojenim denarjem, je pri tem imel 250.000 lir dobička. Ta svoto se je mogla imenovati dobiček samo z njegoveg^jiTvat-no-gospodarskega stališča, prinesla je pomnožite v imetja samo njemu kot poedincu, nikakor pa ni celokupno narodno gospodarstvo zvečalo svoje vrednosti v ts%i meri. Kajti tista hiša fe bila v resnici ob prodaji še manje vredna kot ob nakupu, ker je bHa tedaj starejše, in bolj obrabljena. Dohodki privatnih oseb so bili tedaj radi te nove vadutttcije vrednosti izvanredno veliki in borze so tedaj kar plavale v denarju. Vse pa je iiaelo nesolidno umetno podlago, ker ti dohcdki niso izvirali iz delo, ampak le špekulacije. Radi tega tudi velik del teh na novo izdanih 20 milijard akcij ni še dobil pesnih, lastnikov, kapitalistov, ki jih naboralo z lastnim denarjem z namenom investirati v njih razpoložljive prihranke, ampak, je večina teh akcij prešla v roke špekulacije, ki jih kupi s tujim denarjem in ne z resnim namenom dolgotrajne investicije kapitalev, ampak z liaancnom, jih čimprej prodati naprej. — Presno se bo torej ta trg mogel popolnoma sanirati, se raora nabrati v gospodarstvu toliko prihrankov, ki bodo megli absorbirati še tiste mase papirja, ki krožijo okel i v rokah špekulacije. Špekulacija je namreč jafleo dovzetna za najmanjše dogodi jaje in ker ne dela z lastnimi sredstvi, ne more vzdržati hudih čase v ter je prisiljena prodaja*! za vsako ceno. Tudi revalutacija lire ima va&no vlogo. Sicer pa je jako težko kontrolirati, koliko bo vplivala reva-lutacija lire na substaneovelikih podjetij kot so delniške družbe, ker nam objavljene bilance ne nudijo dovolj. Posebno je nemogoče izračunati v poseonezr-nih slučajih, kolike- rezerv se skriva v posameznih bilančnih postavkah. Boljše druSbe ocenjujejo namreč vedno nad vse previdno posameoie del« svoje^-ga imetja, k»r tefori Cesta pne^ cejšnjo skrito rezervo, o kateri pa si širša javnost mere dovoHt* le ugibanja. Ravno ta nejasnost je, ki podpira sedange pretiravanje v ocenjevanju akcij. V povojnih letih se opaiai v vseh gospodarsko razvitih dr- žavah divje delovanje špekulacije, ki pri tem ne računa na prave vrednost papirjev, ampak se da voditi le od vsakoča«iih psihok>gi«nfh momentov. Tako se pride <4e neverjetnih pretiravaš^, kajti kako je mogoče sicer, da so imele vse akdje tržaške družbe «Assicurazioni Generali* febr. 1925. tečajne vrednost od 1.60$ milijonov lir, in da se danes cenijo vse akcije iate družbe same 390 mil. L. Premoženje te družbe se je od tedaj že znatno pomnožilo, iz dobičkov se je sesedalo v tem času več palač in vseeno borza ocenjuje danes celo premoženje samo na od tedaj. Gotovo se pretirava danes kot se je pretiravalo leta 1925. Ko se bo lira končno stabilizirala, bo tudi borza začela bolj pravilno računati in bo zadobila nazaj svoj prejšnji glas, da je zrcalo gospodarske konjunkture. Mi aploh živimo po vojni jako hitro. V teku enega leta se razmere sploh lahko popolnoma prekucnejo, kar je bilo pred enim letom belo, je sedaj črno in bofla eno leto zopet belo. Ta nafti raavoj moremo opažati tudi v drugih drfabvah, pesebno v NomMfi, kjer je za črnim pe- pred kriOHl Mr via.M tako hitro nov opttmi-mlsem. Prtčs*evsvti je, da se bo ta črni pesimizem tudi pil nas v krajšem čaau, kot si kdo danes misli, spremenil v svetel optimizem. Treba je samo malo čnsa. Gospodarska bitka Ugotovitve rimska «Trtbm— ---— v , . . . racije - Itaopovor predsednika vlada s finančnim misistrm Sastanak svata konfederacij paljedalamr - Saj a ske stranke in RIM, 27. (Izv.) Po rimski «Tr*-buni», dosega gospodarska bilka, ki se je udeležujejo vse žive in zdrave sile države lepe uspehe. Gospodarsko ozdrevlj en j e tvori nujen predpogoj življenjske bodočnosti države. Pod vtisom posvetovanja zastopnikov denarnih zavodov, ki se je vršilo v petek pod predsedstvom on. Mussolmija sta očtoe-slala milanski kreditni zavod in zvezni kreditni zavod v Benetkah predsedniku vlade brzojavko, v kateri mu sporočata, da sta vodstvi obeh zavodov že določili znatne zneske za poljedelce, ki so potrebni kreditne porno&i. RIM, 27. (Izv.) Državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai je raaposlal v sporazumu s predsednikom vlade nrefektom okrožnico, v kateri jim nalaga, naj odslej pošiljajo vsak teden ministrstvu natančne podatke o poteku bitke za znižanje cen življenjskim potrebščinam. V to svrho je priložen okrožnici poseben obrazec za sestavo tozadevnih stati stični h podatkov. RIM, 27. (Srv.) Včeraj je imel predsednik vladie s finančnim ministrom on. Volpijom razgovor, ki je trajal nad eno uro. V svojem razgovoru sta ministra razoravijala o gospodarskem in finančnem položaju v drfcavi. RIM, 27. (Izv.) V četrtek dne 30. t. m. se sestane v prostorih rimske trgovsko-obrtno-poije-delske zveze narodni svet faši-stovskili konfederacij poljedelcev. Narodni svet bo rsuz3>ra.V-]jal po sledečem dnevnem redu: 1) poročilo predsednika o poelo-vanju konfederacije v tekočem poslovnem letu, ki se zaključi dne 30. junija; 2) proračun za poslovno leto 1927.-28.; 3) slučajnosti. Se pred zasedanjem narodnega svota in sicer v sredo zjutraj se sestane izvrševal ni odbor konfederacije poljedelcev. Včeraj je sprejel predsednik vlade predsednka konfedracije poljedelcev kom. Cacciarija, s katerim se je racgovarjal o splošnem položaju poljedelstva in o ukrepih, ki jih namerava izdati vlada v tem pogledu. RIM, 27. (Lw.) Kakor smo že poročali se bo vrSHa v sredo seja strankinega! vodstva. Strankino vodstvo se bo po vsej verjetnosti bavilo na svoji seji z raznimi notranjimi vpnafiaiigi stranke. Naslednjega dne pa se bo v palači Littorio vriil običajen sestanek predsednikov konfederacij, ki bodo nadaljevale razpravo o bitki za »' n Usnje cen. Poslanec Ffcsenti spat sprejet v fažtatevsko stranko RIM, 27. (tev.) Generalni tajnik lašistovalfc stranke on. Turali je sporočil poetičnemu tajniku fašistovske zr»e v Furla^ ni ji, da je btt poslanec Piero Pisenti spet sprejet v Mranko. Pred tem obvestilom je ime/l on. Tunati razgovor s poslancem Pisenti jem, ki je bil nalašč za to pozvan v Rim. RIM, 27. Opolnoči »o se pričele sovražnosti na poaoorskfli manevrih. Brodovje je razdeljeno v stranko «modrih» in »rdečih«. Prva, živahna, raziskovanja, pri katerih se udejotvujejo predvsem letala, so se že prt-čelaL Načelnik generalnega štaba vojne mornarice admiral Aelon prisostvuje manevrom na vojni ladji »DuiliojK_ ^SJLa^mmmrn PISA, 27. Včeraj predpoldne je kralj otvori 1 v tukajšnji cerkvi sv. Katerine kapelico, posvečeno spominu v vojni padlih vojekov. Karjdmail Marfi je o-pravil posvetitev in imel nato kratek govor. Po tej svečanosti se je kralj podal na trg Sv. Kajtertne, kjer se je bilo zbralo kakih 20.000 oseb, ki so mu prirejale velite ovacije. MES91NA, 27. Prestolonaslednik Hnaabert ja včeraj pragie-dal čete mkajftnje posadke. Prebivalstvo mu jo priredilo prisrčne demonstracije, ki ao bile posekno živahne tedaj, ko je ma konju jahal po ulici Garibaildi. Popoldne si je preotoionaaled-nik ofMtl novo univensKetoo palačo in siroti*fiico. Qmt lrwtcssHe§fl monerlšReia mlaistra In odgovor cTrMrana* RIM, 27. (Izv.) Današnja «Tri-huna» odgovarja na govor, ki ga jc .imel francoski mornariški minister dne 12. junija o priliki odkritja spomenika padlim mornarjem v bližini Bresta. Francoski mornariški minister je namreč trdil v svojem govoru, kakor pravi «Tribuna», mad drugim tudi sledeče: 1) da je francoska mornarica dominirala nad avstro-ogrsko floto ter jo aapiraia v pulsko luko. 2) Rešitev srbske armade je bila ena ^aajbolj brilantnih akcij francoske mornarice. Te akcije se je aoudeisicvala italijanska mor-n&rieai le v neznatni meri z nekaterimi transporti. Prvo trditev francoskega mornariškega ministra izpodbija rimski list s tem, da priznava, da avstro-ogrska flota nikakor ni bila saprtai v Puli, ampak da je častno podvzemala razne izpade, vsled česar je morala itaiiJanJBka mornarica vedno stati na straži. I>a ni bila av-strsMjgraka flote. aa**rta v Puli, dokaz«je tudi obttren »orpada-len nairt iz junija 191i., ko je italijanska mornarica napadada avstro-ogrske ladje ter potopila •«Svetegn Štefana«. Glede druge trdilve franeo-skega mteistra pa je «La Tribuna« mnenja, da se je treba za rešitev srbske armade piredvsem zsdivaltti iteilijanski niornartei, ki je od oktobra do docemSvra 1W5. zalagala srbsko ljudstvo, ki je umiralo gladu, z žtvefcem. Od decembra 1915. pa da februarja m marca 1916 je italijanska mornarica poskrbela aa prevoz ostankov srbske anaa&e in srbskih beguncev v vame kra|e. V to svrho je bilo poteefcno: a) 45 italijanskih par-nilBOV, ki so podvzeli 202 voteji, pri čemur so prepeljali približno 115000 ljudi', 10.0*0 konj in 30.090 ten. materijala;; b) 25 francoskih parni kov, Ki so ntv-pravlli 101 trnnsiaert in 11 an-gleikik potrn;'kov, ki so napravili 19 transportov in so prepeljali skupno 70.000 ljudi. Pri tem prevozu je italijanska mornarica dokazala veliko požrtvovalnost, o kateri pričajo tudi zahvale srbskega generala Trrfko-vtta m napis, ki se nahaja v Brtndfcsiju in ki pravi, da so od decembra dO februarja 1916. italijanske ladje s 584 križarenji ščitile prevoz srbske armade in daj so napravile 2©2 ve*nji za truisport 185.000 beguncev in 115.000 vojakov na italijanski breg. _ FfMCKkl SKlSHtf! bubs zass4an|e irvtlsveTnega odbora PARIZ, 27. (Izv.) Danes ob so-ri je aakltnttl širši izvrše valni odbor socialistične stranke svoje zasedanje, ki je bilo zelo burno in je grozilo, da se stranka raatrga v tri struje. Povod tem lniinkn razpravam je tvoril za-k^^kj načrt o reorganizaciji fi iiim^rii armade, ki ga je iz-de«aA in boanil socialistični vodja Pavel Benoour v nasprotju s aodali'sttčno »tranko. Pavel Boncour se je moral zagovarjati pred strankinim odborom* pri čemur so ga vneto podpirali umerjenejši Člani Izbora. Bo dolgi razpravi je bil dosežen sporazum, tako da. je ostal voik sit mi Iboml cela. ASCOL.I PIČENO, 27. VUr&j je prispel semkaj on. Tur»ti, generalni tajnik fa&istovske stranke. Nagovoril je množico, ki se je bila zbraJn prod mestno hišo. Podal se je naSo v Caotel Troesno, kjer je prisostvoval o-tvwrttvi nove električno centrale. Zvečer je odpotoval proti Rimu. _ Tftckl In Smvjn bosta kUjaina iz oorodn^ova MOSKVA, 26. (Izv.) Izvrfteval-ni odbor osrednje kontrole je sklenil predlagati izključitev Trockega ki Zinovjeva iz centralnega odbora komunistične stranke, ker sta ponovno kršila obveze, da ne bosta več nadaljevala svojega razdiralnega dola v stranki. lz mm predstavil policiji. Zanimivo je, da je «Action F^an^aise« objavila danes članek s podpisom Daudeta. PARIZ, 26. (Izv.) Nenavadna osvoboditev Daudeta bo našla» nedvomno buren odmev na jutrišnji seji poslanske zbornice. Ko je bil Daudet izpuščen iz ječe ni imel niti najmanjšega pojma o načinu in povodu svoje osvoboditve. Vsi poskusi policije, ki bi rada spet iztadcnlla «osvobojenega» jetnika so ostali brez uspeha. frl^tek ceiHnefa M v Jugoslaviji BEOGRAD, 27. (Izv.) Vse politično življenje je osredotočeno okrog volilne borbe in vsi poli-tični dogodki so samo volilnega značaja. Včeraj se je vršilo po vsej državi nad 100 volilnih zborovanj in konferenc, na katerih so se dovrše vale kandidature. Po dosedanjih poročilih so določene sledeče najvažnejše kandidature: Marko Trifković je bi1 včeraj izvoljen za nosilca liste v Scm-boru. Minister Svetoslav Stan-kovič kandidira v Nevem Sadu kot protikandidat proti bivšemu ministru dr. Slavku Miletiču. Sprejeta je kandidatura dr. Milana Stojadinov&a kot nosilca liste v Črni goii. Včeraj je bila izročena sodišču prva lista in sicer demokratska hsta dr. Ivana Ribara v Osijeku. Velji Vukičeviću so splitski radikali ponudili mandat v Splitu. Dr. Slavko Mile-trć kandidira v južnem Banatu, kjer je nosilec liste Latzar Šuva-ković. Minister dr. An dr i ć je sreski kandidat za mesto Sarajevo. Davidović kandidira v Vranji, v mestu Beogradu in v beograjskem okrožju. Dr. Riba-rić je sreski kandidat v Rački Palanki. Radikal dr. Ljuba Po-povič je sreski kandidat v Stari Pazovi. Demo h ral dr. Šećerov je nosilec list'; v gornjem Banatu in minister dr. Ninke Perić k«.ndrdadla i ^kon struk ci j i. Novi minister Popovih je bil danes zaprisežen. JiiiaslBvUi In BtHarsKs Izjavo poslislka NeMća BEOGRAD, 27. (Izv.) V Beograd je dospel jugoslovenski poslanik v Sofiji Ljuba Nešić. V Beogradu ostane, dokler ne o-pravi svojih privatnih poslov. Novinarjem je izjavil, da se jugoslovenski odnošaji napram Bolgarski nsrvzlic vsem obstoječim težkočam zelo ugodno razvijajo ter je treba z zadoščenjem ugotoviti, da so se bolgarska javnost in bolgarski uradni krogi o priliki jugo&lovenskih koniliktov z Albanijo in Italijo napram Jugosla*«Jt vedli povsem korektno. Skrbna mati 634 daje svojim otrokom Kakao Oev Jcttf;s, da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To jc prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen. PARIZ, 27. Vsi l»ti obširno ponočifo o begu Lćona Daudeta, Deftesta ki Jsotnusie^a Sesnorda iz jate. «Journal« pravi, da so momarbioti izvrMli zvijačno akcijo na pregovarjanje Daudeto-ve ženo, ki je trdila, da namerava pofietga zajstruptti njenega mofta. ie v soboto zvečer se je vršila tajna seja ministrskega sveta, ki je i snpravljal o kočljivi zadevi Tudi prvi držarvni pravd-nlk je sklical v svoj kabinet vse naMnike policije ter se ž njimi posvetoval. Sodna oblast in notranje ministrstvo sta odredila preteknvo. Pravosodni minister je postovil ravnatelja zaporov Santč na razpoloženje. Njegovo mesrto je prevzel podravnatelj. Glede Daudeta in Delesta ne more policija izvedeti, kam sta pobegnila* Komunist Semard je izjavil, da se bo na prvi podv BLED, 27. (Izv.) Včeraj ob 11.30 dopoldne sta prispela kralj in kraljica s svojim spreiastvom iz Beograda. Na Bledu ostaneta okrog dva meseca. Oba dneva bo tudi vojaštvo izvajala vaje s puškami. Letalski meeting v Ljubljani LJUBLJANA, 27. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršil na vojaškem veibališču med Ljubljano in Zalogom velik letalski mee-ting, ki mu je prisostvovalo čez 25.000 gledalcev. Letala so v zrakti izvajala drzne akrobacije, med drugim saltomortale itd. Najzanimivejši je bil skok z letala s pomočjo padobrana z višine 1200 metrov. Gledalci so z največjim zanimanjem o-pazovali drzne letalce in jim prirejali burne ovacije. Vreme je bilo lepo in prireditev je prav dobro uspela. Gtišoeer Albanije na iaierveneijo velikih držav TIRANA, 26. (Izv.) Uradna nota albanske vlade pravi: «Včeraj med 5. in 6. uro je albanska vlada ugodno odgovoii-la na intervencijo poslanikov Italije, Anglije, Francije in Nemčije glede al bansko-j u go-slovenskega spora. V tem odgovoru sporoča albanski zunanji minister francoskemu poslaniku, da albanska vlada po]x>l-noma soglaša v obžalovanju, ki ga je izraeila francoska vlada glede albansko-jugo^ioversske-ga spora, ki je zavzel v očeli albanske vlade veliko važnost. Čeprav se nanaša ta spor na načelno vprašanje, ki ga presoja albanska vlada kot nujno in važno, je vendar ostala tekom spora popustljiva, ker je hotela, da se spor mirno in pravično ra.zreši. Albanski zunanji minister je izjavil, da sprejme albanska vlada rade volje predlor-ženo razrešitev spora, ker je uverjena, da je konsolidacija miru nujno potrebna za življenjske interese Albanije. O tej pri- * liki se zahvaljuje albanska vlada vladam štirih držav za njihov trud, ki stremi za tem, da se prepreči vsaka možnost novih konfliktov in konsolidira svetovni mir.» llždnereann imnska zMcti otvoritev konferenoo v Stoek-kelaa STOCKHOLVfc,26. (Izv.) Danes se je pričela konferenca mednarodne trgovinske zbornice. Ob otvoritvi so imeli zastopniki raznih držav kratke pozdravne govore. V imenu italijanske delegacije je govoril minister Marij Alberti, v imenu angleške delegacije Anderson, v imenu ameriške Boot in v imenu nemSke bankir Mendelssohn. Zakij«£itev senzacionalnega procesa na Dunaju DUNAJ, 26. Danes se je pred tukaišn^im porotnim sodiščem zaključil proces proti gospe j Grosavescu, ki je iz ljubosumnosti umerila svojega moža, tenorja dunajske opere. Obtožen-ka je bila opr »sčena. Za pioces je vladal velikansko zanimanje. _ CkamberlM in Levine v Pragi PRAGA, 26. Prekooceanska letalca Chamberlina in Levi-nea, ki sta prispela semkaj z Dunaja, je sprejel predsednik Masaryk in se z njima dolgo raz^ovarjal. Letalca sta odpotovala v P1-zeni, odkoder bosta odšla še v Marijanske Lažne in v Karlovo Varv. LJUBLJANA, 27. (Izv.) 2e od sobote je Ljubljana v prazmč-nem razpoloženju. Letalski meeting in Sokolski z let sta privabila v Ljubljano mnoga gostov iz vse države. Mesto je v zastavah in na ulici1 vlada velika živ ahnost. Danes so ves dan prihajali Sokoli iz vse države ter sokolski zastopniki iz Poljske in Cehoslovaike. Dopoldne 9o se vršile pred vaje Članstva. Jutri je prvi dan zle t a . Nastopili bodo Sokoli na Taboru. V sredo pa se bo svečano otvoril Sokolski dom na Taboru in se bodo izvajale sokolske vaje na poletnem telovadišču v Tivoliju. Drobne vesti — Spisi o B£o*eeliiL Grusum -Gržimajlo, znani ruski raziskovalec, je izdal II. zvezek svojega dela o vzhodni Mongoliji v provinciji Urjankaj. V tem zvezku so opisane zgodovinske usode omenjenih dežel od prazgodovine do najnovejših dni, do ustanovitve samostojno republike, ki je v zvezi ruskih republik. Poleg lastnih opazovanj je uporabil pisatelj vse ostalo znano jjradivo, da je spis, kar se popolnosti tiče, brez hibe. Skoda je le, da znamenito delo nima ne zemljevidov, ne slik, ki bi pojasnjevale tekst. T ' n. C EDINOST* V Trstu, dne 23. junija J527. Me v Cdes! (Pisano iz Rusije.) IntesiriTvnost življenja v Odeei me običajno presoja po prometu fT njenem pristanišču. Morje jamborov in dimnikov je krilo nekdaj pristaniško morsko glst-tfixMx Ce bi se pa danes kdo Otri na pristanišče, bi menil, da ije Odesa izumrla. O priliki o isk i Ok?se smo našteli v vsem pristanišču komaj enajst ladij, katerih večina ni niti zapuščate .pritanišča, ker je bila pokvarjena, in čakala, da se je usmili mehanik. Naslednjega dne se je število ladij skrčilo do devet Od plula sta grški parnik ♦(Marti-*« in italijanski parnik «Ab-bazia». Priplula sta v Odeso s silnim tovorom suhega grozdja, pomaranč in limono v in sta od-.peljaia zopet velike množine krompirja. Tretjega dne ae slika ni spremenila. Vse prista*-n£šče je kaisalo, da pada njegov promet m ž njim vred promet rtiMke zunanje trgovine. No da pa se reči, da napravi j a pri.sia«iiisče na opazovalca docela slab vtis. Nasprotno, pristanišče je mnogo bolj urejeno, čisto in snažno, nego je bilo v letih 1918. in 1919., ko v Odesi še niso vladali boljševiki. Vse pristaniške naprave se nahajajo v najlepšem redu, izginila je lesena estakada, ki je za časa državljanskih bojev zgorela. Mesto nje pa se gradijo velike moderne ledenice tik morske obale, postavljajo se velika dvigala i. t. d. Kes, da so nekateri prostori velikih skladišč narušeni v znak, da so prazni in zaenkrat iH-pdrebni, tcda večina skladišč je moderno urejena in le še čaka na blago, ki naj bi prispelo iz Rusije ali inozemstva. Kdaj bodo dočakala ta skladišča tolikega blaga kot v 1. 1913., tega pač ne ve nihče. V prvi polovici tekočega leta se ceni blagovni promet v tem pristanišču na 570.000 ton. V tej količini seveda ni zaobsežen le zunanji trgovinski promet, ampak tudi blago, ki je bilo namenjeno v druga sovjetska pristanišča in ki je od ondot prispelo v Odeso. Perspektive in načrte za promet v svojem pristanišču ima Odesa določene že za nekaj let naprej. Odeški pristaniški činitelji so £li v svojih prognozah že tako daleč, da cenijo promet, ki ga bo izkazovalo odeš ko pristanišče v letu 1940., na štiri in pol milijc.ne ton. Danes vlada v pristanišču popolno mrtvilo. Samo o priliki sezono, na jesen, ko izvažajo sovjetske republike svoje poljedelske proizvode V inozemstvo, ali ko slednje uvažajo v Rusijo, tedaj se zgane zastalo delo in oživi vse mesto. Pai vendar je notranje življenje Odese še precej živahno. Njena industrija, se urejuje, razvija in dela. Dela predvsem velika tvornica poljedelskih strojev, ki se je v poslednji dobi specializirala izključno le za izdelovanje plugov. Podjetje zaposluje okrog 5000 delavcev. V vsej sovjetski Rusiji mu ni slič-neg^a vrstnika. Pclcg tega podjetja pa se razvijat in dela še mnogo drugih tovarn strojev, čistilnic, tovarn za sladkor, konserve itd. BoJj nego katerokoli industrijsko mesto, čuti Odesa nujno potrebo, da se uredi in izpopolni do viška, ker se z veliko brzino bliža trenotek, ko se bo nehala splošna potreba po kvantiteti blaga in bo stopilo v ospredje povpraševanje po kvalitativno boljšem blagu. Poulični promet dan za dnem narašča in že to napravi kljub mnogim nedostatkom na človeka ugoden vtis. Po odeških ulicah se pretaka množica nezaposlenih Židov in Grkov, ki so se od vsega početka vrgli na kavarniške in borzne špekulacije v znamenitih prostorih «Fauco-pi» in «P»obina». Dandanes so se ta središča špekulacije spremenila v javne kuhinje, špekulantov pa ni več. Tožijo in čisto odkritosrčno vam pripovedujejo, kako skrbi sovjetska vlada «a trgovske organe in zadruge in kako trdo nastopa proti svobodnim trgovcem in jih preganja. Ponujajo vam valuto, da jo kupite; če pa se jim predstavite kot resen kupec, vam menjajo svoje bore rublje. Vse to spominja na njihovo nekdanjo slavo, ki še vedno ni ugasnila v njihovem duhu. Kot ti brezposelni agentje, tako trpijo tudi pristaniški delavci in težaki. Velik del teh brezposelnih trpinov se je moral preseliti v druga mesta, ali pa tvorijo neplodno in brezposelno maso Odese. In ta rruusa narašča. V pristanišču, čigar promet je že itak padel na minimum, prevladujejo stroji, ki opravljajo že skoro vsaako delo. In dasi muči ođelko delavstvo velika beda, vendar njihova zunanjost tepa ne očituje na tak način, koti v drugih prometnih in i? dosu i/skili tuedis h. Morda pripomorejo k temu nekako •boljšemu polo*«*ju» neki vplivi iz inoaessv*tva Te vplive kažejo tr in da se nofcajajo že luud teden dni na književnem trgu. Vsakdo si jih more in mora nabaviti, tako ugodna je cena in tako lepa vsebina vseh treh iizdaaiih knjig. Nekateri, ki so jih pre&rali kar v dušku, jih ne morejo prehvaliti in jih bodo brali v drugič. Ne zadostuje pa, da knjige sami kupite, opozorite nanje svoje prijatelje in znance! Če hočete komu napraviti veselje z lepim in cenim darom, kupite knjige in darujte mu jih. Ni primernejšega daru, kot so knjige književne družine «Luč». Da ponovim«, tistim«, ki so naše prejšnje tozadevne notice prezrli, knjige so sledeče: 1) Fraaco Bevk, Kresna n*& Psustirska zgodba iz petnajstega stoletja, ki se 6®d* na tolminskih planinah. 2) Fc&or M. DcstefearaktJ, Taja že&a in mež pod pesteljet Humoreska znanega, ruskega romanopisca, ki je največji romanopisec vseh časev in narodov. Kdor se hoče naemejafti, mora to knjigo brati Na koncu je dodan življenjepis pisatedja, ki ga je napisal France Bevk. 3) Luč, poljudno-znanstveni zbornik, z zanimivimi razprai-vami, ki jih bo vsakdo s koristjo in užitkom bral. Knjige je dobiti povsod za L 4.—. Kdor kupi posazneaio knjigo, plača L 2.— za iavod. Naklada ni velika, povpraševanje pa tolikšno, da bodo knjige v kratkem pošle. Zato sezite hitro po njih, da vam ne bo žal. Hov! zefcgfl o stuovnalskfti BsJesmtasJi Dne 22. t. m. je bil objavljen, kot smo že poročali, v ur&anem listu «Gazzetta Ufficiale» kr. odlok-za-ken od 16. junija 1927., št. »48, ki vsebuje norme o cenah V.ano-vanj-skih najemnin po mestih. Objavljen je bil istotako pravilnik k temu odloku. Glavne določbe, ki smo jih sicer v izvlečku žo objavili," so sledeče: 1.) Od 22. junija dalje se ne »mejo zvišati stanovanjske najemnine v nobenem slučaju. 2.) Začenši s 1. juiija letošnjega leta so znižajo najamnine za vea stanovanja v vseh hiiah, kjer je bilo dovoljeno stanovati pred 1. januarja 1919., če taka stanovanja ne oksegajo več kot pet »ab, tak«, da najemnina ne bo presegala Štirikratne svote, ki se j® plačevala v 1. 1914. Pri tem je važna doleiba pravilnika, ki pravi, 6a se računa kuhinja, hodniki, shrambe, stranišča, kopalnice, kleti in spleti sporedni prostori vkup same sa eno sobo. Ta mera najemnine velja za vse slučaja, bodisi da je Ml sedanji najemnik že 1. 1914. v stanovanju ali ne. Ako se gospodar in najemnik v nejasnih slučajih n* vjemata glede višine predvojne najemnine, določi svoto pretor, na katerega se lahko obrne najemnik ali gospodar. 3.) Po novejših hišah, namreč po onih, kjer je bik) dovoljeno stanovati po 1. januarja 1119., se pa mora od 1. julija dalje znižati najemnina za 1555 pri stanovanjih do petih sob, a pri stanovanjih, ki obsegajo od šest do osem sob, se zniža najemnina za 10%, in to po vseh hišah brez razlike. 4.) Istotako od 1. julija se znižajo najemnine od 10 do 20% pri vseh lokalih, ki se uporabljajo za trgovine, gostilne in sploh za vse namene razen za stanovanjske. Trgovine z jestvinami imajo vedno pravico do znižanja za vseh 20%. Vsa gornja znižanja veljajo tudi za vse podnajeme. 5.) Znesek, ki se zniža, obsega poleg prave najemnine tudi vse svote, ki jih mora najemnik plačevati iz drugih razlogov. Pri najemih in podnajemih me-bliranih hiš velja znižanje v razmerju s svoto, ki je bila dogovorjena za hišo in za opremo. Vsa znižanja se imajo izvesti takoj ko stopi novi zakon v veljavo (t. j. že od 22. t. m. dalje), a glede najemnin iz novih pogodb, ki ao bile sklenjene pred 22. t. m. za poznejši čas, se izvrši znižanje tedaj, ko se bo začela pogodba izvajati. Neve cene stanovanj veljajo tudi v slučaju, da sedanji najemnik odpove stanovanje in pride drugi vanje, terej za vsakega najemnika in ne samo za določeno osebo, ki je sedaj v stanovanju. Znižanje se kna izvršiti dogovorno med najemnikom in gospodarjem. Če se ne moreta pogoditi, odloči pretor, na katerega naj se najemnik obrne. Vsi akti so presti pristojbin in stranka plača le stroške za potrebno pisanje. Ako se prošnje za znižanje — kot rečeno v slučajih, kjer se najemnik in gospodar nc moreta sama domeniti — vložijo do pred 31. julija, velja od pretorja dolofieao znižanje od 1. julij«, če pa se vložijo pozneje, velja znižanje še le od četka prihodnjega meseca. Do rešitve prošnje mora najemnik plačevati stare najemnine, a kar pia-ia na ta način preveč, od trže pri prihodnjem obroku. 6.) V slučajih, kjer je pogodba ali običaj, da mora najemnik plačati vnaprej svoto, ki znaša več nego tromesečna najemnina, ali pa mora plačati jamščino, ki presega trome&ečno sveto, ima najemnik pravico zafetevatl od pretorja, naj odredi, da bo znašalo vnaprej-no plačevanje najemnine ali jam-š&ne le svoto, kolikor sre za tri mesece. Preterjev ukrep v prid najemnika pa ne pomeni, da se morajo že plačane svote vrniti, temveč velja ukrep Se le od prihodnjega obroka, a tedaj ima najemnik pravico odattl, .kar je prvj pia&al preveč. Proti pretorjevim ukrepom ni dovoljena pritožba. Pravilnik vsebuje tudi novo določbo glede izgonov is stanovanj. Po tej določbi ima pretor pravico podaljšati izgnancem odlog še za eno leto vrhu odloga, ki jim ga jo že dovolil. Ne velja pa ta ugodnoet za one najemnike, ki so bili izgnani radi zamudnega plačevanja, radi nemoralnosti, neizvrševanja pogodb ali zato, ker dokaže gospodar, da potrebuje dotične prostore zase. Da povzamemo: Po novees zakonu o najemninah velja za vse kiše, kjer se je stanovalo pred 1. 1919., da najemniki no plačajo več nego štirikratno predvojno najemnino. Taki najemniki, bodisi da so bili f sedanjih hišah že pred vojno ali so prišli v stanovanje šele pred par meseci, niso deležni nobenoga znižanja, ako ne plačujejo veš nego štirikratno predvojao število. Po novejših ki šah, v katerih se stanuje še le od novega leta 1919., imajo najemniki pravio© do 15% znižanja za st&r-ovaaja do potih sob. Oni, ki imajo več kot pet a no več kot osem sob, naj bodo v starih ah novih hiiah, imajo pmerieo do znižanja 10%. Vsa stanovanja, ki oblegajo nad osem sob, so pa podvržena svobodnemu trgovanju med gospodarjem in najemnik— in ta poslednji mora plačati tako najemnino, ki jo zahteva gospodar po lastni volji in laetnosn preudarku. vol lokali za trgovine, gostilne in vso druge rabo rasen za 'stanovanja, bodisi v starih kakor, v novih hišah, naj že snaša sedanja najemnina štirikratne ali desetkratno predvojno Število, imaj<\ pravico le do znieanja od 10 do 29%. Pevišek se bo določal v razmerju z višino prejšnjih pevlškov kakor tudi v razmerju s večjo ali manjšo občno koristnostjo obratov. Končno je treba še omeniti, da veljajo vse te dol o Mi e le glede privatnih hiš ln ne tudi za hiše s cenimj stanovanji, ki pripadajo zadrugam in ustanovam (n. pr. občinam), katere dajejo že itak v nar jem po posebno ugodnih pogojih. Veljajo dalje te določbe samo za mesta. Po vsem tam je torej v interesu vsakega najemnika, da takoj uredi z gospodarjem neve najemnino^ a če se ne more dogovoriti, naj takoj naslovi pretor j u prošnjo za odločitev. In to najkasneje do 81. julija, kajti, kot je bilo rečeno, le v tem slučaju bo najemnik deležen znižanja žo od 1. julija dalje. Ako je kdo v starih hišah, ki morda plačuje sedaj manj nego štirikratnd predvojno število, je treba pomniti, da gospodar nima pravice zvišati te svete, temveč je Izrecno prepovedano vsako višanje po 22. junija Kjer se je morda zgodilo kaj takega, je brez veljave. Pflktiolaa csstfltta Da 1. 1964. cestarji te starih pokrijte niso imeli pravice do peM^Khie, n&ediem ko so jo i-mett cestarji novih pokrajin. ftnliSel je aaJtaen od 24. 12. 1024., št. 2114 in potem pravilnik od 31. 12. 1924., št. 2366 in tudi cestarji starih pokrajin so dobili pravteo pokojnino; toda štelo se jfan je le 20 let sfctžbe v 1. 1924, tudi še so jih imeli več. Te4a$ je nastalo vprašanje, ali ima; tefea emetfHev veljati tudi za cestarje izpod bivše vlade. Ce bi bHo obveljalo to stališče* ba btlf zgubili mnogi naši cestarji precejšnje svote. Toda ne&i cestarji so iaseli že pod Avstrijo pravico do pokojnine m poleg tega ni bBo niti potrebno za pokojnino, da bi morali že dovršiti 30 let službe. Radi tegu je bilo določeno, da za cestarje izpod bivSe vlade veljajo za pokojnino leta, ki so jih odslužili. \ d vjvraSanje je zavleklo izplaitvanje pokojnin. Sedaj, ko je re&eno, se predvideva, da bo šlo delo na^k> naprej. Da se dele olajša, se svetuje vsem cestarjem novih pokrajin, ki sa bili odslovi j eni in niso še prejeli pokojnine, da napravijo na ministrstvo za javna dela prošnjo (na kolkevanem >papzrju za 3 lire), da se jim pokojnina urodi. K prošnji naj priložijo: 1) potrdilo o vojaški službi, 2) o službenih letih, kjer naj bo jasno razvidao, kakšno plačo je prejemal prizadeti cestar v zadnjih treh letih dejanske službe. Ako je plača izražena v kronah, naj se »enačijo v lire. Prošnje naj se izročijo z dokumenti vred v krajevni direkciji civilnajra genija, da jih pošlje ministrstvu za javna dela. KBB ZA I£?LAČZVANJE POKOJNIN Pokojnine državnih upokojencev za mesec julij so bodo plačevale po sledečem redu: 1.) Civilni in vojaški upokojenci ispod bivše vlade: a) vdove in sirote (vhod z ulice Canal Piccolo): 30. VI. št. 1—»00, 1. VH. št. 9#1—1789, 2. VII. št. 1761—€139, 4. VII. št. 6821—12.900, 5. VII. 12.901 dalje. b) direktni upokojenci (vhod s Plazza Verdi): 30. VI. št. 1—1100, 1. VII. št. 1101—2600, 2. VII. št. 2661—9100, 4. VII. št. »101—13.600, 5. VII. št. 1&J91 dalje. 2.) ImlldJL v4ave in dreta voja-h&vie a/sir. armado in sačas- a) Invalidi (vzhod s Piazza Verdi): vel 11. julija; b) vdove in sirote (vhod z ul. Canal Piccolo) : vsi 11. julija. Vsi predujmi brez pokojninskih knjižic iC^zplrta.)o danes 28. junija. Voote pod sekvestrom in alimenti 5. julija (vhod s Piazza Verdi). OPASKO V KRIŽU V sredo, dne junija se proslavljata v Sv. Križu pri Trstu vaška patrona sv. Peter in Pavel z običajno letno procesijo in popoldanskim dvojnim koncertom. Za meščane je zelo pripraven vlak 7.4«, ki odhaja s tržaške centralne postaje. — Vaščan. IZJAVA Izjavljamo, da g. Cotič Franjo iz Renč 218 ni v nikaki zvezi z dopisi v »Edinosti« in spleii ni naš dopisnik. Gtotigfco pedkczedKifttvo »Edinosti*. Iz tifaškm žtetjenia življe-ln trije samo- Zadala nedetja jo potekla v nar g«m asoatu v zneatieaju samome-rUJMh poakneev. Kar štiri osebe, dve ženski in dva molka, so si w raeMšaik vzrokov *4re#te po življenja in eni se jo obupni naklep tudi posrečil. Ne sreč niča je d4-let-na Marija Battistntta, bivajoča v neki javni hiši v ulici Setttario. Obupana nad iivljonjona, ki ji ga jo nesretna usoda preveč obremenila z bridkostmi, se je predsineč-njim okoli lt. ure zaprla v svojo sobo ter se zastrupila s karbolne kislino. Zdravnik rešilne postaje, ki so g a telefonično poklicali na lice mesta, jo nesrečnici izprai želodec ter jo dal nato prepeljati v mostno bolnišnico. Toda bilo je že prepozno; čez par ur jo Battistutta umrla v hudih mukah. — S strupom je skušala napraviti konec svojemu življenju tudi 50-letna zasebnica Viktorija De Brumatti, stanujoča na trgu Vitto-ria Colenna šč. 6. Okoli 20. ure je V svoji sobi izpila raztopino hiper-manganata. Hude bok čine io jo kmalu prisilile, da je začela vp;. i na pumoč. Na klice je prihitel njen mož, ki je na mah uganil, kaj se je zgodilo; pohitel je telefonirat rešilni postaji za pomoč. Cee par minut je dospel na lice mesta zdravnik, ki je De Brumattijevi in-pral želodec in jo s to operacijo reši! iz p'»posredne smrtne nevarnosti. Nato jo bila nearočna ženska prepeljana v mestno botnišni-co, kjer se bo morala zdraviti, ako ne nastopijo kake komplika- cije, kakih 14 dni. — Zdi so, da je Brumatti jeva hotela v smrt radi hudo nevrastenije, ki jo je delj časa mučila — Tretji kandidat smrti je 41-letnl težak Bvgen Marsich, stanujoč v ulici Udine št. 47. Mož je že delj časa bolehal na hudi prani bolezni, ki jo je smatral za neozdravljivo. To prepričanje ga je spravilo v obup. Da bi napravil za vedno kenee svojim telesnim in duševnim mukam, si je ne&rečBik predsioočnjJjn okoli 21. ure prere-zal z ostrim nožem šile na zapestju tor se ranil na trebuhu. Na*o je sIrooMtk skušal skočiti skozi okno, toda domačini so pravočasno prihiteli 4n mu preprečili obupno nakano. U rešilne postaje, ki so Jo telefonično obvestili o dogodku, je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je Maraicha za silo obvezal, nakr/ je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti par tednov. — Predpreteklo noč Je 29-letni delavec Evgen Crosatto, stanujoč v ulici Coroneo št. 17, zavžil doma — ni znano, če poonotooaa ali s samomorilnim namonom — znatno količino nekega strupenega uspavalnega srodstva. Včeraj zjutraj je mati našla mladeniča nezavestnega v postelji. Ženska je vznemirjena poklicala na pomoč zdravnika rešilno postaje, ki je dal prepeljati Crosatta v mestno bolnišnico. Njegovo stanje pa ni nevarno. Ni znano, kaj je mladeniča privedlo do obupnega koraka — če gre sploh za samomorilni poskus. Nevams ranjen v pretepa Ko se je 24-letni težak Marino Kollmann, stanujoč v ulici Conti št. 15, predsinočnjim okoli 22. ure vračal v drtiiM neke je bik> tedaj 22! (Brez tistih, ki so bili spredaj, kakih 3—4) Vse se po-trpi, samo da čakajoči potnik ne o-stane na cesti. Ali predočimo si cesto Šempolaj-Gorjansko, strmino «Pontar». Koliko nesreč se lahko zgodi, posebno če korjera odpove. Priporočali bi torej malo več obzira do ljudi. Goriško korjero pa moramo pohvaliti; je res prostorna, mederna in točna. Kakor čitam, bo tudi znižala voznino na progi Gorica-Komen. MTREN Sklop obrtno Sole V sredo dne 29. t. m. se zaključi na tukajšnji obrtro-nadaljevalni šoli šolsko leto ob 1©. uri 30. Istočasno se otvori razstavn izdelkov gojencev in gojenk. Pripominja se, da obhaja naša obrtna šola letos dvajsetletnico svoie,ea obstanka. KOBĐILJ Prireditev 3. julija priredi M. D. KobJilj vrtno prireditev s sledečim sporedom: 1.) Gorska roža, mešan zbor; 2.) Mornar, mešan zbor; 3.) Po dvanajstih letih, drama v 4 dejanjih; 4.) Triglav, mešan zbor. — Po sporedu prosta zabava. Svira znana godba iz Trstenika. Začetek točno ob 2. uri in pol. K obilni udeležbi vabi odbor. SV. LUCIJA Toča — Izpiti za sprefem v gimnazijo — šolska prireditev Preteklo soboto popoldne se je nebo nenadoma pooblačilo. Močno bliskanje in votlo gromenje je naznanjalo, da se bliža nevihta. In res jo proti 18. uri začelo močno deževati, raed dežjem in silnim viharjem pa je neprestano padala tudi precej debela toča, ki jo napravila na polju precej občutno škodo. Poleg krompirja in koruze je napravila toča največ škode žitu, to je pšenici, ki ravno sedaj dozoreva. Po nekaterih krajih jo jo toča popolnoma oklestila in jo. steptala v zemljo. Naši kmetovalci upravičeno s stralioaa zrejo v bodočnost, ker jih tlačijo take vremenske nezgode. — Prošli teden je H učtncev tukajšnje ljudske šole polagalo v Tolminu izpite za sprejem v tajnkaj-šnjo gimnazijo. Izmed vseh šestih kandidatov pa jo dovršil izpit samo eden, vsi drugi so padli In to v prvi vrsti radi tega, ker jim je italijanski jezik dc-lal prevelike preglavico. V drugih predmetih so bili vsi šo precej dobro podkovani, ker jih je g. učitelj poleg -ol-skih ur še posebej pripravlja! na izpit. Vsi oni, ki so pri žudnjom izpitu padli, bodo v jeseni pred začetkom šolskega leta še enkrat polagali omenjene izpito. Priporočamo jim, naj sedaj za ča^a počitnic ne vržejo knjig v kot, marveč naj se pridno učijo in pripravljajo, da vsaj v jeseni povoljno položijo izpite. —■ Kakor smo pred kratkim že poročali, se bo v kratkem vršila prireditev naše šolske mladine. O-menjena prireditev bi so sicer že morala vršiti, a ni bilo še tozadevnega dovoljenja. Kakor pa doznavamo, se je dovoljenje vendar že dobilo in so bo prireditev vršila najbrže že na praznik sv. Petra in Pavla, to je dne 29. t. m. Upamo, da bodo naši šolarji častno rešili svojo nalogo. — Mostar. DAROVI V počastitev spomina pok. Franca Krajne daruje družina lJahoj> jeva L 16.— za «Solsko društvo*. Srčna hvala! Meato venca na grob pokojnemu članu načelstva g. Ivanu Kristan-čiču daruje «Kinečka banka.) v Gorici 100 lir Šolskemu unuštvu. Darovalki iskrena hvala! borzna porodila Trst, 27. junija 1927, Amsterdam 706, Belgija 24Q do 245, Francija »8—««^0, London 84.35—£4.75, New-York 17.20—17.40, Španija 290—S Od, Švica 333—>337, Berlin 407^0—417.50, Atone 23.75 do 24.25, Bukarešt 10.20—10.70. Praga 51.41—51.91, Madžarska 298.50—308.50, Dunaj 240—250, Za. greb 30.40—30.90. Uradna cena zlata (25.6) L 332.77; vojnoodškodnii* eke obveznice 61.50, V Trsta, toe 28. ftmtfe 1827, Znanost Injimetnost Knjise književne družine „tur France Bevk: cKresna doč>„ F. H. Dostojevski] «J. Cej): «Tm|a žena ftn mež pod posteljo, «Luč poljudno znanstveni zbornik.* Naloga ocenjevanja ni samo ta, da po gotovih splošno veljavnih principih in z objektivnostjo, v kolikor se pač kritik more in mora uživeti v mišljenje, ki velja kot splošnoveljavno, pri razumevajoči javnosti, oceni gotovo delo, da ga odobri ali ovrže, da mu prizna vse dobre in slabe strani, ampak predvsem tudi to mora imeti pre%l očmi. da knjigo nekako uvede v javnost, da s svojo pravično kritiko uv^de vse one, katerim je knjiga namenjena in kateri so dobre volje, v delo samo in da jim nudi na ta način možnost lažjega razumevanja. On tvori nekak most med delom fji pisateljem, ki sta med seboj v~~i.esni zvezi, na eni strani in splošno javnostjo na drugi strani Pri tem pa seveda ni in ne sme biti izključeno aktivno sodelovanje či-tateljev, da imajo oni sami žo pred čitanjean recenzije in pri čitanju recenzije neko gotovo, pa bilo tudi samo podzavestno mnenje o lepoti dela. kar sloni na njihovem intuitivnom in naivnem doživetju u-mrtnine, ki se ne nanaša na kake dlakocepske poetike, ampak na njihov zdravi in nepokvarjeni razum in na gotovo zrelost v mišljenju, katero so si pridobili z izkustvi v življenju in s pogostim čitanjem. Dn zopet imajo gotovo teoretično predznanje, ki jim pomaga, da si ustvarijo svojo sodbo. Vse to se mi je zdelo vredno ob tej priliki omeniti, ker bi ob tem hotel tudi jaz ponovno poudarjati važnost čitanja. dobrih knjig, ki naj nam služijo v to, da nam nudijo gotov u-metniški užitek, da nam bistrijo naše misli in naša čustva, da nain pospešujejo in negujejo čut za lepoto, da nam radi tega vzgajajo naš kritični okus, ki nam gotovo priđe prav tudi v drugih slučajih v življenju, ko moramo praktično uporabiti svoj razum v borbi za obstanek, da nas nadalje nekaj novega naučijo in nam povejo marsikaj, kar nismo te znali, da nas privadijo k pravemu izrabljanju časa, da vsak prosti čas primerno uporabimo s knjigo v roki v zabavo, razvedrilo, užitek, pouk, kratenje čase. »td. itd. Knjiga je pa obenem tudi duševni produkt pisatelja. Ona je isto kot otrok materi. Vživimo se pri čit* v delo pisateljevo. Koliko truda, dela, energij mogoče celo muk in trpljenja je bilo potrebnih s pisateljeve strani, da nam je vse to napisal, da nam jo predeči 1 sp'ošno človeško usodo živih bitij, ki so živela in delovala, a mnogo bolj intenzivno kot povprečni Čitatelj. Skoro vsi mogoče čutimo tako kot pisatelj, saj je tudi on Človek kot vsi ostali, a manjka nam ona tvorna sila, ki spravi vse to iz sebe, ki zgnete celo tvarino v neko jasno, določeno obliko, vidno in otipljivo, zgoščeno, ki se tiče neke določene stvari in omejeno v določeno dobo, pri čemer se mora dejanje razvijati dosledno postopoma in čimbolj verjetno, dasi je v umetnssti dovoljeno marsikaj nerealnega, kar pa j a umetniško verjetno in pri čemer mora imeti čitatelj to zavest, da je tako prav in da je umetnik s to umetRiško-ver-jetno nerealnostjo hotel dati delu pravega življenja, in tla se mu je to tudi posrečilo. Imam tu predvsem v mislih Bevkovo «Kresno noč», o čemer l*o še prilika da govorim. Vse to mora pesnik v svoji duši prekvasiti in v pravem pomenu besedo roditi. Seveda je pri nekaterih porod lažji, pri drugih težji. Vsekakor naj bi bravec to razmerje med umetnikom in umetnino upošteval in se navadil v takem Človeku spoštovati umetnika, ki je na ta način tvorec narodove kulture. S tem je pisatelj ustvaril nekaj splošno dobrega in obogatil narod za kulturno vrednoto in s tem to edinico povzdigne za stopnjo višjo; on so je za narod nekako žrtvoval, ker ta v mnogih slučajih noče umetniku priznati njegove zasluge. Umetnik je stavil, iz lastnega nagiba, radi samega sebe, popolnoma samoniklo, mnogokrat nehote, svoje moči in duševne sile na razpolago narodu. Knjiga je torej v pravem pomenu besede kulturna vrednotr* S čitanjem prevzamemo vase v celoti to vrednoto in to zopet v sebi predelamo in damo v katerikoli obliki zopet od sebe in bogatimo ne samo sami, ampak tudi naša okolica. Knjiga je vez med pisateljem, dekan, javnostjo, katero tvorijo poedinci, torej tudi med poe-dinci v vseh možnih kombinacijah. Narod 6e mora obdržati na gotovi kulturni stopnji in v kulturi mora stremeti za napredkom. To je uvidela založba in je zato hotela s «Kresnicami» izpolniti neko vrzel na specijalno nažam književnem trgu ter razširiti po nizki ceni rned našo ljudstvo par dobrih knjig v lepi obliki, ki se mora vsakemu na prvi pogled prikupiti. Zunaniost enostavna, a zato tem lepšs. /avo zrcalo resnosti in viška priopćenih dol. Nobene bomba-sterije, nič nepotrebnega in plaka-tersko-neokusnega. Kot je bila enostavna misel, tako je tudi oblika sledila tej misli. Določena ravna črta, ki nam znači ' določeno, ravno vodilo pospeševati kulturo med našim ljudstvom in ga rešiti ponižujočega in upropaščajočega šunda brez vsake smiselne vsebine, ki človeka samo ponižuje. Te knjige nam krepijo našo samozavest, nešo voljo, nam dvignejo spoštovanje, do samih sebe, do pristne in nepokvarjene narave, do zdravja in moči našega ljudstva. Odprejo nam širok pogled na bogastvo poezije naroda, kateri je v elementarni prirodi videl razne mali-če, pekliče, vile, škrate, divje može, čarovnice, kateri se pa »ogoče ni zavedal, da M.či marsikatera lastnost teh navedenih bitij v človeku samem, v moči njegove misli, njegove volje, njegovega podzavestnega življenja, katero je še dandanes znanstveno nedognano, in s čimer se bavijo razne okultne vede. Mislim tu zopet na mesto v ♦Kresni noči», kjer prikliče Jure Sveiko s pomočjo čarodejnih zelišč h koritu in odkoder jo popelje s seboj na Jalovnik. To vse pa tiči v močni volji Jureta, v nekaki tele» sugestiji, kot bi to eventuelno dan-N danes imenovali. Ali je to verjetno in možno, nas tu ne skrbi. Lepo je in močno. Vsa zelišča in Ivanižev ukaz: «Do krc-ene noči je šest dni. Ne jej do takrat več kot enkrat na dan. Odženi misli, ki bi se jih sramoval, če bi postale beseda. Šesti dan ti povem vse...» služijo pač v to, da se v Juretu okrepi volja in da se mu osredotoči misel. Jure je veroval v vrečico s prahom skrivnostnih rož, ker «Nevemiku ne bodo pomagale*. Bruga knjiga nam zopet slika karikaturo varanega ljubosumneža. Tretja nam pripoveduje o našem stanju, našem delovanju in o pravnih razmerah. * • * Bevkova «Kresna noč» je nas vse prav prijetno iznenadila. To je močno delo, ki človeka psime in nese s sefeoj, ne v smislu enega pocestnega šunda in puhlaga, običajni radovednosti podobnega navdušenja. dejanje je krepko in enostavno. Pripovedovanje je zgoščeno, ampak samo v korist delu. V relem romanu ni ene besedice odveč. Vsaka beseda je na svojem mestu in pravilno poudarjena. Junaki niso no individuelno karakterizirani ne tipizirani. Ali delne poteze njihovih značajev, ki se ele-i mentarna sila, strast, stremljenje jx) dosegi določenega cilja, čiste t in krepost misli pri Juretu in ob-! jestnost in pohotnoot pri bogatom Tinacu, verna udanost in deviška nežnost pri Svetki, skoro a ne popolnoma umerjena spokorjenost pri Ivanišu (Matiji) so tako krepko zarisane, da vidimo te osebe skoroda žive pred seboj. Kmetje, pastirji, pogoniči (oni, ki poganjajo živino), spravnik (mlekar na planinski paši, razsojevalec) so splošno tipizirani, tako da tvorijo primerno živo ozadje celemu romanu s prirodo vred, katera oklepa celo dejanje in mu daje lep, zaključen okvir. Dejanje se vrši v dobi gospodovanja graščakov, kar jo samo rahlo nakazano, v kolikor je to potrebno za razumevanje dejanja, ker umetnika je predvsem zanimala usoda in medsebojno (Dalje na IV. strani) BEELUZ-SGH08L vodi v vseh jezikih. Via Fafeio F tlu 23, pouk ao pn> 8H »RUSA De Jong« holanddci, r»«W1 EltfltHU prednost radi njegov« pristnosti in izborne kakovosti. S30 Rffflf L 5— SecietA Lfcure - Leci-flvjt J barda Piazza Scercola 3, Ti«4. — Izdelek, ki se ne boji kmkoreace. Te-». Vito al Tagiiamesfto. 83* varna S. POZOR SLOVENSKI KROJA« Df ŠIVILJE V JULIJSKI KRAJUtti špccinlc* krojni tečaj za Slovence iz Julijske Krajine za Časa velesejma, pod vodstvom F. Potočnika, člana iniernacijo&alae aaglo-francoske krojne akademije, odlikovan n& krojni razstavi v Rimu z zlata medaljo in naslovom krojnega profesorja, se prične 4. julija t. L Učencem, ki ne mare^o priti na tečaj, pouk po poiti s slovenskimi učnimi zvezki. Absolventam krožnik tečajev se preskrbi mesto v Jugoslaviji. Informacije; Zasebni krojni tečaj Ljubljana Stari trg 19. 841 POSESTVO« večje prodam radi ealitve, pod ugodnimi plačilnimi pogo*L Bizjak, via Gelsi 6, I. 859 AN SALDO, 4 C. v najboljšem stanju se proda. Na ogled od 9 do 12. Via Leo 15. 861 S potrtim arcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da yt nai ljubljeni Kar&o Tuce po dolgi bolezni, v 79. letu svoje starosta. danes ob 6. uri zjutraj, preminul. Pogreb s« bo vršil v torek, 28. t. m. ob 6. mi popoldne, iz hiše žalosti v Sv. Križu, na domače pokopališče. SV. KRIŽ pri Trstu, 27. junija 1927. Saliijo*: Josi, Josip, sina. IKaripo por. Mak, b£L Rina, Lojza, enaki, vnuki in vnukinje. fT93} ZAHVALA ffctcti v 0ab6kl M ob prebritki iz-nepoarabnega soproga, očima _ pri. fta, Žnfend. v Vilfanu. — potom napcčatjfi zakvaljujssio vseia, ki so na katerikoli nafci poharali, da sotast vejejo z sesti. — Iskrena sabrala g, zdravniku Ar. Casaomere za posebno f4r-f» ca časa j^tigm»bolesnu — Posebno m Mkrdjw»»»o preč dnluju f4fn i, do-pevcem za pretresljive raiostm-ke, g, VhUfeairjtt Kriiaič za ganljiv govor, darovalcem vsaoev in cvetic, tez vsem znancem m prijateljem, ki so T tolikom Številu gprrmiH blagega pokojnika na njegovi zadnji poti in mu s tem i-rVmlj a&žajo Sast. Bog plačaj veeml Žalujoči: Marija, soproga. M«ry, Lagaa. učiteljica m Jona, u^ 'Hca PodbriEek, pastor ORKESTRON, v dobrem sdaaju, se proda. Naslov pri tržaškem upravništvu Edinosti 662 SOBA, mahagonijeva, polirana, se proda po ugodni ceni. Turk, Rocol 575, gostilna Nichetto. 860 N. Borsatti & Figlio. Trst. Corso 47 Eopnrvlja, prodaja in kupuje zlato, sre- 1 ro po poitenib cenah. Govori se slovenski. -v.-* i - 1 4 BABICA, diplomirana, »prejeme. noseči Bice Hladiš, Via Madonnina 10,U 83 STAVBNI galanterijski in vodovodai de- i lavec oz. mojster tiče shtibe pri klepar- |i skem mojstru. Viktor Benedsjčlč, To4i*w { tU______844 j MAJHNO zemljišče, s hišo s 14 prostori. { blizu morja v Vatle d'OHra, K proda pe • ugodni ceni. Pojasnik Hladiš, Madosaioa j 10. 852 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in rnancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, svak Franc Krajne r £0, l^u svoje starosti, ^r^ 25. t. m., previden « svetimi zakramenti, mirno r Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se je vrši dne 27. t. m., iz hi$e žalosti na pokopališče v Skednju. .riiSOr. SKEDENJ. 28. junija 1927. Mora roj. Smd9r, »oproga. Dr. Ivo« sio. Kferaa por. Sandtt in Kristinst hčeri, fn ost li sorodniki. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaflcesi, da je naš nad vse ljubljeni in nepozabni stric in brat kroja? po dolgi in mučai bolezni, včeraj zjutraj, mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil danes v ponde-ljek dne 27. t. m. na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 27. junija 1927. Žalul£2S Olfall. b. psđHf« Irprejs Corsc \l. t ifi, 47 Ako hočeš, da se bodo svetili tvoji čevlji kakor bliščeče solnce tedaj zahtevaj le B?1LL i !e BR1LL Vaii čevlji bodo kakor novi samo ako rabite Brili, ki je biser čistil s sa PODLISTEK FRANCE BEVK: (20) m ii m t -: : «Katera, bi me hotela? Katero bom jaz hotel, ;reei!» se je Jskeo smejal, misleč, da je nartedil devfeiis s katerim jo Ivantku zaprl grlo. Ivanček je sprejel ta odgovor za Žalitev. Ali I so ta Čl vek norčuje n v«eh? Ali ga imata za j nerca JaJcec in Micka? Ivanček si ni znal odgovoriti. Tudi ni čakal j odgovora, ne pomisleka. Srd nad tem Wavefcwn j in nad njegovo hišo ga je popadel. «Kaj boš, rcvešl» je zaškripal z zobmi. «Kaj misliš, da je tv^ia hi^a, ki se z glavo zadjenem ok i njeno streho. «Vidiž, je potegnil z roko šo.p slame rz strehe. «Vidi&», je potonil dvuri šop in ga vrgel na tla, «tako se skuhejo kokosi.» Jciec je obstrmel. Ni razumel vsega, kar se je golilo. Kaj je storil temu človeku? Pretreslo , ga je ia ©i/ćutil je, da mu srce trga iz prsi, ko je ' Vtdel, tla trga tuja roka streho, ki jo je postaviT Zi» sv€rjo ljuBezen in je vanjo zi«kil vse svoje upanje. Zamolkel glas mu je ušel iz grla jn steril je, kar M ne Ml storil nikc4i. Planil je iz hiše s sekire v rokah, pripravljen, da pobije človeka na tla. Ko je Ivarc*ek zagledal spačen «-traz tegra člo-: veka,' pred sebo;, se je zavedel, kaj se godi. Uvidel je nevarnost, fantovski pones mu je branil, da bi ušel. Planaia sta d-ug pr«ti drugemu. Ko videl Ivajifcek dvignjeno, s sekiro ogroženo reko nttv-janega čleveka pred »efcoj, jo je z#r«JHl knEevlte in zvil. Ak«tudi je kil Ja>kec v »veji ImbhmU a#-naravno močan, ga je IvaaČek zn^al. Vul )e sekiro v svojo deenieo in ga udaril s teperlMm in kesice estrine po krbta, da je zajeČal in M zleknil met tla. Ivaaeek se je preatrajp. Ozrl se je; ni hOe v bl&Lni, večer je že le^el ma zemlje. V tesn kipu se je dv4gnH Jakec 1r mm epetejffl v vež«., vrala je zeđe>putnH za sekej. ( h^^u&.-t Iva*čeIš: je sltšaA a&mo kesedo: ' " " »FrtJUeti hut^č!» ^ i Vrgel je sekiro skeci «kno in na^le edBel. 11. Ivan ček je izpre videl, ni delal prav. Vediel je, da< je rajiil človeka, ai mogel vedeti, keLike ne-varna, je ta rana. Ni se spominjal, če je videl kri aLi ne. Kaj mu je storil ta člevek? Ali mu jo na peti sajMLo za.to, ker je s&sdal hiše. in heče za žene isto dekle ke-t oa? Ali ediočujeta enadva, katerega vzame? Ali ne od leči dekle? Ivanček je premam lil, če bode morali iti za Jakea; zdravnika ali ga peljati v bolnišnico. Je ros, da je Jakec planM nanj iz hiš«, res je tudi, da, prkiejo pe IvanČka erežniki. Ta večer Ivanček ni mogel os ta/ti «km& Zaspal je par ur in pričal v izbo, kjer je meril poglede domačinov. «Ti nič ne vedo,» sa je dejal hi odšel n« dekx Kadarkoli ga je kdo pefclical, se je bai neprestano, da so pridli ponj. Ivanček se je edrfehnil. Zaskrkela ga je neva kaj Jakec delat.. Pretresla ga je. PočaJkei je mraka, plačal iaa šel po poti preti kiši.V kliMmi je ftel pe tihe, da ki g* nihče ališml. Pved Kišo je pestal. Ovi se je, kile ni Stopil je do vrat in poeluknil. Slišal je im ifcke stekanje, ki se je petUKvijaio le tu pa tacn ia zspst utihnile. Ivanček se je aotsanehnil. Bil je vesel, da ni kujSecia; mi&dl mu Micko ga je Muvdaia s kruto-s^o. veselil se je ajetfeve kodeaRi, kaker da se ga je i nje aa vekomaj žnekil. Pol nfian je sposkal, da tudi ti mšč ne veda. Nekdo je celo oofcenil Jakca, nihče mi eoteaH Bje-fiove keltriBi Inoičak je vprašal: «Ali ste ga videli danes?* «Ne danes... Sel sem mimo hifie, mi ga vida t L Je ie kje aa delu.» Narahlo je stopil od kiše, mupravil velik ovinek ia Šel k Beijaku- Sklemil je, da mera ta večer govoriti z Micko. Ljudje so že šli spat Okeja vrata so kila zsl-prta. Luna/ je sijala na kišo in aat dvorišče. Kokoši so ga slišale in se oglasile. Vea popoldan je bil deževen. Sel je v krčmo uaBudJ, ko je Sftojil on. Ob tej tihoti so mu šli mravljinci po živemu. Pošasi, previdno je stopal po lestvi; ko je kjer je sedelo nekaj lfuof. Čirta je, da je pogovor prišel do vrha^ je potrkal nar šipo. «Micka, MiekaU Pestal je. Stopil je k! drvarnici kjer je stala letiva* vzel jo je ttv jo je prfelenu k oknu, s katerega so padali aageljnl po e4e^L Ob šipi se je v lunfcai svotlokl prikazal bled obraz, bila je Micka, zagrnjena v veliko rito. «Ivanček 1 Ali ti nisem dejala, da tega ne trpim ?» ivanček je kil prepaden. Bal se ji je zameriti; vedel je, da ne mara za vasovanje na lestvi. ocNekaj važnega..» je zajecljal. «Poveš jutri.» «Ne, danes... Vprašati te moram nekaj,.. Ali' si slišala o Jakcu?» To vprašanja je bilo za Micko tako nenavadno, da je mislila, da ga je napčno slišala, zato je vprašala: «Kaj da sem s!MaJa?» «0 Jalccu... Danes...» je ponovil Ivanček. «Ne...» je dejala Micka.1 začudena. Kakor da nekaj sluti, so gledaJe njene oči. «Nič nisem slišala« je dejala «Ali je kaj... ali se j® kaj zgodilo?« «N45...» je dejal Ivanček. «če nisi nič slišala, je priav.» «Povej, kaj... kaj misliš s tem?» Beseda se ji je lepila v grlo, ni se ji nič več mudilo v posteljo. «Izveš jutri!» «Danes mi povej!» 1 \ | * ) «Ali ti je nino^o na tem, da iaveš?» «Seveda mi je,» je dejaJa. «če tako govoriž, mi ne more biti vseeno.» Ivančka je lomil srd. «Sinoči sva se stepla; malo prehudo sem ga udaril. Na izbi leži in stoka.» «Jezus, Marija!» je Micka sklenila roke. »Zakaj si to storil ?» «Ali ti je žal?» Ta hip je zrastel v Micki odpor zoper tegrv človeka Trepetala je, kakor da je položil rokot nanje 0100000201000200000201530200010102010002100000050704100100 «1UJ1NUST» fr. V Trstu, dne 28, )nni|a 1927. preje omenjenih pseb. *P6 pravilno in jaeno izoblikoval in nekako iziu&čil ▼ ospredje, teko da nem stopi sapletek in razpletek deianja živo pred oči, da nas vse osialo ne moti in ne odvaja, ampak nam nudi le ono pravo ozadje, na katerem se določno odraža dejanje samo. Dejanje se razvija postopoma in že koj v začetku nam daje pisatelj slutiti, da se bo tragično dovr-flo. Razpleta se stopnjevaje in napio, ravao radi zgoščenosti sloge Tu pa ne moremo očitati pisatelju, da je prehiteval samega sebe, kot se mu je to očitalo o njegovem romanu aša: «Pogrebci, denite me dol, bom rožice trgala, jih po svoji tru-žici pokladala...» Prikazen je izginila v zarji ognja, ki je bil objel bajto, pel kakor veter v razpeto platno, lisal in slikal.« Po duhu časa, v katerem se dejanje vrši, nastopa cela truma raznih bajeslovnih bitij in čarovnic. Vse kot resnično. Jure jih vidi in sliši in s Svetko gledata jahanje čarovnic na goro k zborovanju s hudičem. A vse to tako neprisiljeno, da se nam vse to zdi nerealno, ter nemogoče. Smatrajmo to kot simbol človeških duševnih lastnosti, kar sem že preje uvodoma o-manil, ko sem govoril o oni telesu-gestiji. Na drugi strani pa je bilo vražarstvo v oni dobi mnogo razširjeno in ljudstvo je vse to verjelo in vsled tega tudi marsikaj nejasno videlo. V Shakerpearjevem , poljudno znanstveni ."hornik. O tem je težko govoriti, ker bi moral pregledati ves materija!, ki je tu nakopičen, kar pa je v tem kratkem času nemogoče. Z ozirom na i ./.ne pravne in upravrio-pravfie zadeve, katere obravnavajo posamezni članki, i>o spisala podrobnejšo oceno tega dela d&ug& primernejša oseba. Omenim naj na teni me^tu samo trn H, marljivost in veetaoet pri sestavljanji! posanaeanih člankov. Zadnja beseda v celi zadevi pa naj pripade našemu ljudstvu, naj skuia z rifcinnr-vanfem čitati te male kresničice, ki so izšle ob kresni noči, da svettje nam vsesa in nas bodrijo. «Kresnice*> da ste nam dobrodošle. __J. K. «RAZGLEB» Dobili smo prvo (majsko) številko nove družabne revije «Raz-gled«, ki je pričela izhajati v Ljubljani in jo urejuje Pavei Debevec, izdaja pa Novinski kiro, d. z o. z. Mesečnik ima lepo zunanjo obliko in je fcogato opremljen predvsem s slikaaai. Poleg nekaterih krajših pripovednih spisov prinaša 1. štev. informativne članke o modi, sportu, filmu itd. Po obliki in vsebini kaže že ta številka, da heče biti «Razgled» ilustrirana družabna revija, ediaa te vrste med slovenskimi mesečniki. Naročnina za Italijo stane za celo leto 50 lir, za pol leta 25 lir, četrtletne pa 12.50. Naroča se na naslov: Ljubljana, Šelenburgova ul. št. 1. U letein priKs mm Manija leteti preko oceana je postala epidemična. Po raznih ponesrečenih, poizkusih, predvsem po danes še ne dovršenim slučajem Nungesser-Coli, se je 21./22. maja posrečilo (in sicer velja ta izraiz v svojem prvotnem pomenu besede) Lind-berghu preleteti 6000 km dolgo pot od New Yorka do Pariza brez postaje. In navdušenje za Lindberg-ha se še ni bilo poleglo, pa se je že drugo letalo, takrat z dvema osebama, Chamberlinom in Lovinom, VžAetelo v New Y<*nku in po še daljši nepretrgani vožnji pristalo v Ei^lebnu pri mestu Halle v Nemčiji. Navdušenje je prekipelo. Veliki ocean ne tvori več nepremagljive ovire in kakor gobe pa dežju s|p oglašajo tod |*\>vsod novi tekmovalci, ki hočejo vsaj to doseči, kar so dosegli Lind-bergh ter Chamberlin in Levine, ako jih celo ne prekositi. Lindbergh je preletel ocean čisto sam na monoplanu «Spi-rit of Faint-Louis», ki je v bistvu le primerno predelano letajo tipa Ryan, ki so običajno v rabi na ameriških trgovskih progaih. Skozi 33 in pol ure je nepretrgano. bil priklenjen na svoj sedež in določil z neprimerno vztrajnostjo pot letalu. Chamberlin je dovršil svojo pot na aeroplanu «Miss Colum-biaj», ki ga je ustvaril italijanski inženir Belianca. Za sopotnika je imel milijonarja Levi-neja- Njegov motor, ki je bil istega tipa kakor Lindberghov, namreč Wright-Wirlwind, je naravno moral razvijati večjo silo, in sicer 400 konjskih sil, dočim je Lindberghov motor dajal 260, ob polni delavnosti morda 230 konjskih sil. Chamberlin in Levine sta uporabila za 6430 km dolgo pot 46 ur. Pripomniti moramo, da je Chamberlin že prej odnesel rekord glede letalne dobe, kajti držal se je celo 51 uro nepretrgoma v zraku. Lindberg-hu in Chamberlinu se je torej polet posrečil in medtem, ko to pišemo se pripravlja tudi tretji, namreč po svojem poletu na severni tečaj znani Byrd. Seveda hoče prekositi svoja predhodnika, in radi tega namemva takoj po pristanku v Evropi nastopiti pot nazaj v A-meriko preko oceana, ako ne bo morda celo ubral pot preko Sibirije m Japonsko. Za svoj polet si je iBbi^al letalo «Fokker» s treme motorji celotnih 000 konj-kik sil. Na sLičen polet okoli sveta, in sicer brez postaj sploh, misli tudi, po svojem povratku s poleta po «štirih kontinentih« polkovnik De Pinedo. Italijanski inženir J. Belianca pa se pripravlja na polet iz New Yorka v Rim. Nemci hočejo vmdti Chamber-linov obisk. Tako namerava Koonecke z velikim trimobor-nim aeroplanom, s pilotom, telegrafistom in dvema potnikoma preleteti 10.000 km dolgo pot iz Berlina v San Franc»co. (V New Yorku bi spustil le z višine za to mesto določeno pošto.) Francozom gre predvsem aa to, da si osvojijo aopet rekord v letalni dobi, ki jim ga je odnesel Chamberlin. To nalogo si je nadel predvsem Doruhin in jo hoče izvesti s svojim «Supergo-liathom«, ki razpolaga s 1000 konjskimi silami. Razen tega se pripravlja Tarase au na polet preko oceana > na razmeroma šibkejšem letalu. Naravno je, da tudi Angleti ne marajo aaostati za dragimi. R. H. Mac Intish in Minchin imate* v programu polet is London* v New York m po le trenutnem postanku zopet nazaj v London, odnosno po me£neett do 9cma.ja ali Rima. Pot tjal in naeaj mislita napraviti v 80 urah. Raaen tega nameravata kap. Courtney in opazovalec Downer potekusiti srečo preko oceana, in sicer s hidropl anom, ki se že izdeluje v Friediichshafnu. Ker ni na svetu podjetja, kjer no bi bilo Čeka polef, omenimo, da se govori tudi o poletu dveh voja«kih letalcev iz Prage v New York in m**rda tudi nazaj. Po vsem tem bi moral človek sklepati, da je preJ>lem zračnega prometa preko oceana že definitivno rešen. Ali je pa temu res tako? Odgov-or je danes še negativen. Vsi dosedanji uspehi so sgpolj «sreča» Po mnenju rajnih strokovnjakov je verjetnost za ufodne slučaje 20%, kot ugoden slučaj pa ne smatrajo posrečenega poleta, temveč že polet, ki ni končal s katastrofo. Kadi tega moramo v slučajfti Lindbergli in Chamberfin občudovati predvsem osebno junaštvo ali morda še bolje drsnost in vztrajnost, v manjši meri zrnato moderne tehnike in znanosti. Težkoče so na dlani Pot preko oceana znaša okoli 6000 km. Za tako pot se potrebuje 40 do 50 ur, ako je povprečna hitrost 160 do 180 km na uro. Da bi redno lahko kdo vztrajal sem tako dolgo pri aparatih kakor Lmd-bergh, je izključeno. Za to pa tudi ne gre, tudi aa to ne, da bi se vozila sarmo pilot in opazovalec ali mehanik. Problem je: ali j« pravi osebni in blagovni pnomet preko oceana mogoč? In v tem ozaru so skoro vsi še solo skeptični. Predvsem je treba misliti na ogromno množino bencina in olja, ki jo mora najeti letalo za tako cfcrtgo vožnjo. Kot primer navajamo samo, da je Limdber-ghov motor zahteval aa vsako konjsko sito na uro 272 grama bencina in 16 gr. olja. Kolika množina je bila potrebna za vso vožnjo, si laliko izračuna Čitatelj sam po gori navedenili podatkih. Za drugpaj letala ni stvar veliko ugodne j Sa. Tudi motorji niso še za tako dolgo d^bos Zr^nesljivi. Verjetnost, da se pokvarijo, je silno velika. Ker so do sedaj uporabljeni motorji taki, da se ne dajo v polnem poletu nadomestiti, je že na letalih z več motorji vsaka poškodba lahko usodna; pri enomotomih letalih pa postane lahko katastrofalna. Tako letalo se mora nemudoma spustiti v vodo, ne da bi imel letailec prej časa gledati, ali je kje v bližini kak parni k, ali oddati še po broaBčnem brszojavu klice na polnoč. Tudi glede oseb je malo verjetnosti, da bi vztrajale na svojem mestu na vsem poletu. Skrbeti je treba za vrstitev. V to pa je potrebno večje število oseb. S.številom motorjev in o«eb na letalu nara&ča naravno množina po%reb«*ega olja. In fe to je lahko usodno za polet. Omenimo le, kako težko je vzletel Nungesser. In tudi prvi čas poleta je silno nevaren, kajti ob veliki teži je težko vzdržati ravnotežje. Kar p>a dela vofeijo Še najbolj problematično, so meteorološke prilike. Saj sta morala, tudi Lindberhg in Chamberlin čakati stane amaifip dni, da se je prikazalo ugoehao vreme. Res je, da je danes meteorološka MuCba že preeej ra**>re-dena, toda nikakor ni ae aadoat-na in po svoji naanavi tudi ne more biti povsem zanesljiva. Tako je Lindbergh vrietei, ko so mu meteorologi prorokovali neugodno vreme; Nungosaor je ponesrečil, dasi je vatetel ob Ča^u, ko so mu napovedali vsaj za večji del vožnje ugodno vreme. Lindbergh je imel pač «srečo». Ali ni torej že reden zračni promet preko oceana mogoč? De Ptoedo smatra, da je to Že seda| mogoče, toda ne v nepretrganem poletu, tem*e« v etapah, uporabljajoč več poered-njth postaj. V to svrho nameravajo že iHilfitapf amerMte družbe postaviti sredi oceana voAike umetne plavajo*f otoke te votlih kovinskih teles, ki bi oklepale vamoeten zetov za letala M mnnjio ladje. Ideja je lepa* toda _wT ■ i lii o iii* je z ogromnimi stroški in nevarnost je velika, da postane prehitro brezpredmetna, kajti »ek> verjetno je, da bo znala tehnika premagati tudi te težkoče, ki se zdijo danes nepremagljive. Sicer pa hočejo že sedaj nekateri nacre&fti problem hitre in varnostne vožnje s tem, da se vrši ista v višini nad 12.000 me- trov, kjer ne bi bilo več letalo podvritibo raznim meteorološkim pojavom. V tej višini pa jr ■rak močno razredčen. Res je sicer, da bi letalo lahko V takib redkem zraku doseglo nepričakovano hitrost. Toda skrbeti hi se naonJ«, da ostanejo letalci m potniki tudi na vsej vožz^ji ves čas v normalnem ozračju. Tudi motor bi moral biti sredsfrr*, v katerem plava, primemo predelan. Vprašanje je le, kako naj se spravi letalo v tako ogromno višino. Potreben bi bil v to poseben motor ali drugo letale-vlačilec. Problem prometa z letalom preko oceana ni torej še rešen. Po mnenju dr. Ecknerja, graditelja zepelinevcev, se sploh ne bo nikdar ugodno rešil in je zračni promet preko oceana pridržan zrakoplovom. Ali jo Ecknerjevo naziranje pravo ali ne, o tem se bomo bržkone že v kratkem času prepričali. I*- Č. Gospodarstvo TrS s krsmplrlem Trg s krompirjem napreduje dobro bodisi glede cene bodisi glede blaga Ugodno vreme ter precej toplote v zadnjem času vpliva dobro na razvoj gomoljev. Mogoče bi tu pa tam, kjer je zemlja bolj lahka, potrebovali maki dežja, to posebno Štan-dre& in Sovotk^e, v spiosrem pa je letos ugodno za krompir, posebno še za naš, kajti po poročilih JU južne Italije ni tam bas dobro obrodil v razmerju z drugimi leti. Naš «Bujdal» je prece'j dober, ni na njem zaznamovati bolezni in je tudi precej trden. Prvi vagom, ki oo prišli na trg v Nemčijo, so biti' sprejeti z nekako rezervo in to pod vplivom prejšnjih let, a pokazalo se je blago dobro in trdno. Radi tega se je tudi kupčij precej dobro razvila. Posebno Še, ker je povpraševanje vettko in mnogo kupcev te Nemčije in Avstrije. Z «Bu-daiom* gre h koncu, cena mu je bila okca L 45 za stot ter je poskočila na 6$ in do 65 lir. Sicer je aadnja cena 65 lir bila razmeroma! previsoka, vendar pa se da sklepati, da trg to ceno prenese. Predvideva se, da bo cena oetaio. pri 56—60 vsaj za zgodnje blago. «Kaannik» tudi obeta dobro. Sioer ne tako kot zgodnji. Da popolnoma dozori ter da bo. dober za daljni prevoe, bo potreba še par dni in mora poprej pasti nokaj dežja. Kolike je ta zdrav in ostane tak, ne moremo še dahneš reči z gotovostjo. Upanje je na dobro. Ponavljamo spet, kaker že neštetokrat, da ce»a zavisi dosti od blaga. In to pri krompirju še poeebno. Ne da mora biti blago prvovrstno, ampak vsaj to, kar se dal narediti, naj se napravi. Opaža se vedno stari greh. Zemlja in drobil j. A dobro, da je vreme fio suho, ker dru^pače bi bilo mir"^ blata odposlanega v tujino. Bksffo bi prišlo na cilj več ali mms4 nagnito. Neki nemški irpoeec se mi je potožil, da mi sploh premalo damo na zunanjost blaga. O sortiranju pa skoro ni govora. Torej to je ona stara pesem, ki bi morate, že presedati, ter že radi tega bi se morali oatrati na sortiranje. Kar je manjše od jajca, ne gre v vrečo m ievoz, to naj ostane doma za lasta« rabo. Poleg tega se ne sme blago naravnost iz zemlje nabirati v vreče, ampak krompir je treba malo osušiti. To posebno onega, kateri se or-je v zgodnjih jutranjih urah, ko je fte rosa. Čim Čistejše je blago, teaa prej najde kupca ter je na trgu sprejeto vse drugače kot ii im—Tin Ml bi se morali učiti pri Napoletancih ter drugih narodi, ki pridelujejo krompir. Posebno Holandska ter Nemčija sama bi nem dali dober vzgled. Iz povojnih slabih letin se bomo izkopali samo, ako bomo imeli res prvovrstno bla^o, pravilno sortirano ter čisto. Kar se tiče gnilobe, naj povem samo nekaj. Se se opazuje, da nufs&ateri nag kmet ne pazi na nagnite gomolje. Res, da so nekateri, kolere je tetko opaziti, a vendar jo treba velike pažnje. En gnil krompir zamaže celo vrečo ter poškoduje vse ter jih postitoo v vročini zaeinradi. Taka vreča pride na trg v vagonu ter celi vlak diši po gnilobi. Takih vozov se kupec že od daleč ustnaši. Samo ena vreča uniči celi vofi. Ali ni to nespametno od onih, ki mislijo, satno da bla^-go gre ter jaz dobim denar, a za drugo naj se briga kupec sam. Tako poč en janje uničuje kredit ter odvrača kupca. Mi moramo skrbeti, da si trg zasiguramo ter si ga spet osvojimo, kolikor se da za letos. Ako bo letos šlo dobro, smo gotovi, da bo tudi druga leta naše blago iskano. Ras, da letos ni bogve koliko blaggu, ali vsaj to moramo uporabiti tako, da popravimo napake prejšnjSi let. Monakeva, kamor je zadnja let« šle mnogo blaga, je najbolji teg za kren^ir. Je pa ta trg tudi močno r izvoljen in zahteva mnogo, posebno lepo sortirano bla^go ter srednje debelosti in ne mokastega krompirja. Mo-nakovo je srediiče krompirjeve kupčije. Tu se koncentrira krompir iz Italije, Holandske ter drugih krajev. Trgovci sami močno občutijo pomanjkanje organizacije. Čudijo se nad tem, da so se naši ljudje oplašili izgub, katere se dajo z dobrimi letinami v par letih popraviti. Zaoruga je vsem tem kupcem več ali mani znana ter so vsi razočairani, da je ni več, oziroma da deluje in ne deluje. Torej spi spanje pravičnih. Kaj, ko bi še oni ostanki zadruge začeli delovati? V začetku, dokler so tu trgovci in plačujejo takoj, bi se dalo mnogo napraviti. Upamo, da bo to začelo, ako že ne deluje bolj po malem, a ne preveč očitno. Sedaj je Čas m morda bi se dalo pokriti par tisočakov zgrtbe. Ako ne drugo, vsaj za obresti. E. G. LISTNICA URSDlflŠTVA Dopisnika Iz Pregarij: Dopis prejeli, pa ga ne moremo objaviti, ker je sedaj v teku akcija tržaško prefekture, oz. trgovsko federacije, ki zasleduje nasprotni cilj onemu, ki ga vi zagovarjalo. Trgovci naj potrkajo na vrata g. poteptata in mu obrazložijo stvar, i Dopisniku iz Višnje vika: Dopis «Možu poštenjaku« smo prejeli, a ga ne moremo objaviti, ker smo bili v četrtek radi enakega i»a zaplenjeni. H Zobozdravnik 1 ordinira v TRSTU Via M. I teiiriMi 1116.111. (picj Vis S. Giwafoii) od 9-12 in od 3-7 --1 -la-nllg Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trsta, Via Mazzhii št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu. LASTNIK. 780 MBaft, p&Ha, M-k^Ts zSrt! Me ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi &I.3ER7 POVrt - urama Trst, Via Mazzini 43 je izšel. Predaja se v TRSTU: v Tiskarni «EdmDSi», Via S. Franc^sco 20 in v K&Jiflarni-papirnici Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Gardu cc i 7, v Knjigami k a L ttek, društva, Via Carducci 2. V IDRIJI: pri Franu Cmiburk. V SOLKANU: pri Marici Oomif.ček. V POSTOJNI pri Antonu Milavea. Cena lir. Po pošti L 7-50 Prodajalci dobijo obfoini panust r ZfiVOD BOTT. MttCKia-FUfETTI, Trst, m P, FtlU 23, Tel. 48-33 int. | SSSfl fLf iS (Trganja v kolku) | J h i ši^ Jrsš Ozdravljenje zajantfm vtrrt M g Trganja v laktih, ledjih in bokih. - Konsultacija : 10-12 in 15-17 smmmimiluml« blILl« MOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. ). Križanovska. U ruSCfne prevedel IVAN VOUK. Cena L 6-—, po pošti priporočeno L 7-40. V inozemstvo L 8-60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je is-dala is založila tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu. Via S. Francesco 20/1., • Knjigarna J. Stoka, Via Milano 57 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. r originalne platnice (cena L 10) se dobi ▼ knjigarn« STOKA.