URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIV V LJUBLJANI dne 3. maja 1957 Številka 14 VSEBINA: 71. Zakon o spremembah zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1957. 72. Odlok o spremembah In dopolnitvah družbenega plana LR Slovenije za leto 1957. 73. Odločba o imenovanju članov upravnega odbora Uprave gojitvenih lovišč LRS, ki Jih imenuje Izvršni svet. Odloki ljudskih odborov: I * * * * * * * 9 72. Odlok o proračunu okraja Kočevje za leto 1957. 73. Odlok o cestnem skladu, kraja Maribor. 74. Odlok o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada Novo mesto. 75. Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Novo mesto. 76. Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Črnomelj. 77. Odlok o gradbenem okolišu območja Dolenjskih Toplic. 78. Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Kostanjevica. 79. Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Mirna. 80. Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Mokronog. 81. Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Semič. 82. Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Straža— Toplice. 83. Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Šentjernej. Ä». Odlok o gradbenih okoliših za območje občine Trebnje. n. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. čtona ustavnega zakonu o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine LRS zakon o spremembah zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) /.a leto b/j", ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRij na seji'Republiškega zbora to na seji Zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1957 in ki se glasi: ZAKON o spremembah zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za lelo 1957 1. člen V zakonu o proračunu Ljudske republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1957 sev 1. členu določbe pod 1. spremenijo in gilasijo: >1. republiški proračun z dohodki v znesku Z izdatki republiškega proračuna in z dotacijami ljudskim odborom 7.550.000. 000 din 7.067.000. 000 din 483,000.000 din 2. člen v V proračunu Ljndske republike Slovenije se izvršijo tele spremembe: I V dohodkih: V 1. dielu — Dohodki od gospodarskih organizacij odpade 1. razdelek — Delež od dela dobička okrajnih proračunov, partija 1 — Delež od dela dobička okrajnih proračunov v znesku 4.482,000.000 dinarjev. Namesto tega se vstavi 1. razdelek — Del pro- računskega prispevka iz dobička gospodarskih organizacij, partija 1 — Del proračunskega prispevka iz dobička gospodarskih organizacij v znesku 4.056,000.000 dinarjev ter znaša skupaj 1. razdelek 4.056,000.000. V f. delu — Dohodki od gospodarskih organizacij se vstSvi na novo 2. razdelek — Proračunski prispevek iz osebnih dohodkov, partija 1 a — Proračunski prispevek iz osebnih dohodkov v znesku t .150,000.000 dinarjev ter znaša skupaj 2. razdelek 1.150.000.000. Skupni znesek 1. dela — Dohodki od gospodarskih organizacij se poveča za 724,000.000 dinarjev, tako da znaša 5.206,000.000 dinarjev. /.a skupnim zneskom 1. dela — Dohodki od gospodarskih organizacij se vstavi na novo 2. del — Dohodki od prebivalstvu in sicer: 1. razdelek — Del dohodnine 6-d kmetijskih gospodarstev, partija 1 b — Del dohodnine od kmetijskih gospodarstev v znesku 625,000.000 dinarjev in znaša skupaj 1. razdelek 625,000.000 dinarjev, ter 2. razdelek — Del dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja, partija 1 c — Del dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja v znesku 512,000.000 dinarjev, in znaša skupaj 2. razdelek 512.000.000 dinarjev. Skupni znesek 2. delu — Dohodki od prebivalstva znaša 1.137,000.000 dinarjev. ‘V 7. delu — Dotacija za uravnovešen j,e proračuna, 1. razdelek — Delež republike na zveznem prometnem davku, partija 29 — Dele/, republike na zveznem prometnem davku se zmanjša za 3.073,000.000 dinarjev, tako da znaša ta partija 427,000.000 dinarjev, skupaj 1. razdelek 427,000.000 dinarjev ter skupaj 7. del — Dotacija za uravnovešen je proračuna 427.000.000 din. Za 7. delom se vstavi na novo 8. del — »Delež na republiškem investicijskem skladu«, 1. razdelek — Delež uu republiškem investicijskem skladu, partija 30 — Delež na republiškem investicijskem skladu v znesku 640,000.000 din, skupaj 1. razdelek 640,000.000 dinarjev ter skupaj 8. del — Delež na republiškem investicijskem skladu 640,000.000 dinarjev. Skupui znesek proračunskih dohodkov Ljudske republike Slovenije se zmanjša za 572,000.000 dinarjev, tako da znaša 7.550,000.000 dinarjev. V rekapitulaciji dohodkov: 1. del — Dohodki od gospodarskih organizacij se namesto >4.482.000.000« postavi »5.206.000.000«; na novo se vstavi »2. del — Dohodki ob prebivalstva L 137.000.000«; 7. del — Dotacija za nravnovešenje proračuna se namesto »3.500,000.000« postavi »427,000.000«; na novo se postavi »8. del — Delež na republiškem investicijskem skladu 640.000 000«; v »skupaj dohodki po republiškem proračunu« pa se namesto »8.122,000.000« postavi >7.550.000.000«. n V izdatkih: 32. razdelek. — Dotacije ljudskim odborom, 8.del — Dotacije, partija 8-383 — Dotacije ljudskim odborom se: pozicija 1 — Okrajnemu ljudskemu odboru Gorica — zmanjža za 132,000.000 dinarjev, tako da znaša 17.000. 000 dinarjev: pozicija 2 — Okrajnemu'ljudskemu odboru Kočevje v znesku 9il,OQO.OOO dinarjev odpade; pozicija 3 — Okrajnemu ljudskemu odboru Koper — zmanjša za 231,000.000 dinarjev, tako da znaša 371.000. 000 ter spremeni v pozicijo 2; pozicija 4 — Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto — zmanjša za 118,000.000 dinarjev, tako da znaša 93.000. 000 te- spremeni v pozicijo 3. Skupni znesek 32. razdelka — Dotacije ljudskim odborom, partija 8-333 se zmanjša za 572,000,000 din, tako da znaša 485,000.000 dinarjev. Skupni znesek proračunskih izdatkov Ljudske republike Slovenije se zmanjša za znesek 572,000.000 dinarjev, tako da znaša 7.330.000.000 dinarjev«. 3. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U 28/2-57 Ljubljana, dne 29. aprila 19317. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 72. Na podlagi 2. točke 21. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1937 sprejela Delež LR Slovenije v % Ljubljana 60 Maribor 50 Ptuj 60 Trbovlje 57 c) Doda se 4. razdelek, ki se glasi takole: »Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohod- ka je LR Slovenija udeležena po posameznih okrajih takole: Delež LR Slovenije v % Celje 50 Kočevje 16 Kranj 50 Ljubljana 50 Maribor 50 Murska Sobota 23 Ptuj 50 Trbovlje 50 č) Doda se nov 5. razdelek, ki se glasi takole: »Od sredstev, ki se bodo natekla na podlagi določil tega družbenega plana in drugih predpisov v investicijski sklad Ljudske republike Slovenije, se uporabi za potrebe proračuna LR Slovenije 16% kot dohodek brez obveznosti vrnitve.« 2. V 1. razdelku X'Vi. poglavja se namesto besedila »od sredstev okrajnih investicijskih skladov, ki izvirajo iz dobička gospodarskih organizacij« vstavi »od prispevka družbenim investicijskim skladom«. 3. Na koncu XIX. poglavja se doda nov 4. razdelek, ki se glasi: »Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije j« pooblaščen, da predpiše višino prispevkov za gozdne sklade od lesa iz zasebnih in zadružnih gozdov ter način pobiranja, namen in način uporabe teh prispevkov.« 4. V XXIII. poglavju se izvršijo tele spremembe: Prvi razdelek se spremeni tako, da se glasi: »V letu 1957 bo razpolagala LR Slovenija s skupnimi sredstvi za financiranje proračunskih izdatkov, dotacij skladom in dotacij okrajem v višini 7530 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov: ODLOK o spremembah in dopolnitvah družbenega plana LR Slovenije za leto 1957 1. V X'IV. poglavju se izvršijo tele spremembe in dopolnitve: * a) 2. razdelek se spremeni tako, da se glasi: »Od dohodnine, tki ostane po vplačilu obveznih prispevkov, v sklade na podlagi zveznih predpisov, pripada: okraju Kranj 30% okraju Ljubljana 50% okrajem Celje, Maribor, Ptuj 70% Ostalim krajem 100% b) 3. razdelek se spremeni tako, da se glasi: »Pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarskih organizacij je LR Slovenija udeležena takole: Delež LR Slovenije v % Celje 50 Kranj 63 ' mil. din — delež pri zveznem prometnem davku 427 — delež na proračunskem prispevku iz dobička 4036 — delež na dohodnini 1137 ,— delež na proračunskem prispevku iz osebnega dohodka 1130 — delež na republiškem investicijskem , skladu 640 — dohodki republiških uradov in zavodov 70 — drugi dohodki ‘ 70 Sredstva za financiranje proračunskih se.bodo uporabile za tel5 namene: izdatkov mil. din — administrativni proračun 5368 — negospodarske investicije 629 — dotacije skladom- a) cestnemu skladu LR Slovenije 960 b) vodnemu skladu LR Slovenije HO Skupaj proračun LR Slovenije 7067 Dotacije okrajem: Gorica Koper Novo mesto Skupaj dotacije mil. din 17 371 93 73. Na podlagi 3. točke odločbe o Upravi gojitvenih lovišč LRS kot finančno samostojnem zavodu (Uradni list LRS, št, 8-48 33, 48-137/33 in 8-38/57) je Izvršni 483 mil. din svet Ljudske skupščine LR Slovenije 5. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSi, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Št. LS 71/1-57 Ljubljana, dne 29. aprila 1937. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. Predsednik ^ * Zbora proizvajalcev; Koman Albreht 1. r. odločil: Za člane upravnega odbora Uprave gojitvenih lovišč LRS. ki jih imenuje Izvršni svet, se imenujejo: Miran Košmelj, predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj; Alojz Lakner, tajnik okrajnega ljudskega odbora Maribor, ing. Stane 'Valentinčič, profesor Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani, Zoran Žagar, direktor Jugoslovanske investicijske banke — centrale za LR Slovenijo. št. 274/1-57 Ljubljana, dne 28. aprila 1937. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: . Predsednik: Niko Šilih 1. r. Boris Kraigher 1. r. Odloki ljudskih odborov 72. Na podlagi 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) in 17. člena zakona o-okrajniih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1937 sprejel ODLOK o proračunu okraja Kočevje za leto 1957 1. člen * Proračun okraja Kočevje za leto 1937 s posebnimi prilogami obsega: 1. proračun okraja Kočevje z dohodki '204,080.000 din z izdatki 204,060.000 din II. predračune zavodov s samostojnim financiranjem: z dohodki 28,086.000 din z izdatki 37,066.000 din s presežkom izdatkov 9,000.000 din III. predračune proračunskih skladov: z dohodki . 220,855.000 din z izdatki 220,833.000 din 2. člen Presežki izdatkov v predračunih zavodov s samostojnim financiranjem v skupnem znesku 9,200.0000 din, se krijejo z dotacijami iz bkrajnega proračuna. , i 3. člen Zavodi s samostojnim financiranjem, ki bodo v letu 1937'z uspešno organiziranim poslovanjem dosegli presežek lastnih dohodkov nad planiranimi, bodo postavili v svoje sklade po 3, in 7. členu temeljne uredbe o zavodih s samostojnim financiranjem (Uradni list FLRJ, št. 51/53) od tako doseženih oresežkov v sklad za nagrade določen odstotek, ki pa ne sme presegati 10% letnega plačilnega sklada. Ostanek pa bodo dali v sklade, ki jih -predvidevajo pravilniki zavodov. Presežki dohodkov, ki jih zavod s samostojnim financiranjem ue doseže tako, kakor je predvideno v prvem odstavku tega člena, se bodo razdelili z odlokom v sklepnem računu o izvršitvi proračuna okraja Kočevje za leto 1957. * 4. člen Ce bodo dohodki med proračunskim letom neenakomerno pritekali se more zaradi pomanjkanja sredstev za izvršitev predvidenih izdatkov najeti pri Narodni banki, podružnici v Kočevju kratkoročno posojilo do zneska 50,000.000 din. 5. člen V letu 1957 se sme uporabiti za položitev garancij iz okrajnega investicijskega sklada največ 20.000.000 dinarjev. 6. člen Sredstva stalnega rezervnega sklada, prenesenega iz leta 1956. znašajo 25,100.000 din. Nova sredstva se bodo stekala v stalni rezervni sklad po veljavnih predpisih. 7. člen Sredstva, ki jih pristojni zavodi za socialno zavarovanje po 24., 26, in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev vračajo v korist posameznih pozicij osebnih izdatkov y predračunih organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora, se ne morejo uporabiti brez soglasja sveta za družbeni plan in finance. 8. člen V breme partij in pozicij funkcijskih izdatkov predračunov organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora se ne morejo izplačati izdatki, ki imajo v predračunu ustrezne pozicije osebnih in operativnih izdatkov. 9. člen Krediti, ki so določeni za izplačilo honorarjev in posebnih dodatkov v predračunih Organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora, se s prenosom ne morejo povečati. 10. člen Iz kreditov, ki so določeni v predračunih organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora za prispevek za socialno zavarovanje, se ne .smejo s prenosom povečati krediti, ki so dovoljeni za osebne izdatke. 11. člen Nove nastavitve pri organih in zavodih okrajnega ljudskega odbora niso dovoljene brez poprejšnjega soglasja sveta za družbejni plan in finance. 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Št. 1871/1 Kočevje, dne 27. februarja 1957. Predsednik OLO: Janez Pirnnl 1. r. Pregled dohodkov in izdatkov proračuna okraja Kočevje za leto 1957 Dohodki I z d a t k i I. Dohodki iz gospodarstva Del dobička gospodarskih orga- I. Izdatki okrajnih organov in zavodov — osebni 104,405.000 nizaci j 413,280.000 Operativni im funkcionalni II. Dohodki od prebivalstva Dotacije finančno samostojnim 9.000.000 Prometni davek od zasebnikov 24,000.000 zavodom Prometni davek od davčnih vrednotnic 1,300.000 Dotacije družbenim organizacijam 9,540.000 Državne takse 12,000.000 Obveznosti iz prejšnjih let 3,300.000 Dopolnilna dohodnina iz gozdar- Anuitete 6,0001100 stva 30.000.000 Proračunska rezerva 7,500.000 III. Dohodki uradov in ustanov 500.000 II. Dotacije občinskim ljudskim od- 43,805.000 IV. Drugi dohodki 2,000.000 rora V. Dotacije republike 91,000.000 lil. Dotacije skladom 20,.500.000 Skupaj dohodki 204.080.000 Skupaj izdatki 204,080.000 Pregled proračuna proračunskih skladov okraja Kočevje za leto 1957 Ime sklada luštni Dohodki dotaciije skupaj negospodarske investicije Izdatki drugi skupaj Cestni sklad Vodni sklad Gozdni sklad Kmetijski sklad 9.714.000 7,000.000 175.321.000 8.320.000 10,900.000 10,000.000 20,214.000 17,000.000 175.321.000 8,320.000 12,654.000 16,000.000 121,829.000 3.350.000 7.5160.000 1,000.000 53.492.000 4.970.000 20.214.000 17,000.000 175,321.000 8,320.000 Skupaj 200.355.000 20.500.000 220,855.000 ‘ 193.833.000 67,022.000 220.855.000 Pregled dohodkov in izdatkov fiuaučno samostojnih zavodov okraja Kočevje za leto 1957 Dohodki redni Izdatki investicije Dotacije za kritje . .. .. ' primanjkljaja investicije Skupaj dotacije 1. Dom počitka, Ponikve 2. Veterinarska bolnica, 12,893.000 12,893.000 — . . — — — Kočevje 8,628.000 8.628.000 — 2,800.000 — 2,800.000 3. Dijaški dom. Kočevje 9,334.000 9,334.000 — 2,500.000 — 2,500.000 4 Dijaški dom. Ribnica 2,913.000 2,913,000 — 1,000 000 — 1.000.000 5. Vajenski dom, Kočevje 6. Zavod za napredek 1,080.000 1.080.000 — 600.000 — 600.000 gospodinjstva 2,238.000 2,238.000 — 2,100.000 — 2,100.000 Skupaj 37,086.000 37.086.000 ■ — 9,000.000 — 9,000.000 ?3. Po 2. in 41. členu uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ, št. 19-186/56) je okrajni ljudski odbor na 8. seji okrajnega zbora in na 8. seji zbora proizvajalcev z dne 12. marca 1957 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi cestnega sklada okraja Maribor (Uradni vestnik okraja Maribor, šte- vilka 9-115/56), tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi ODLOK o cestnem skladu okraja Maribof ' 1. člen Ustanovi se pestni sklad okraja Maribor kot proračunski sklad. 2. člen Cestni sklad okraja Maribor upravlja Uprava cest okraja Maribor. Sredstva sklada se plačujejo na poseben račun pri Komunalni bamki okraja Maribor. 3. člen Odredbodajalec za predračun dohodkov in izdat-kot okrajnega sklada je upravnik Uprave cest okraja Maribor, raeunodajalec pa računovodja te ustanove. 4. člen Odredbodajalec lahko spremeni namen sredstev po potrjenem predračunu dohodkov in izdatkov Okrajnega cestnega sklada do zneska 100.000 din. 5. člen Glede namena sredstev in načina upravljanja okrajnega cestnega sklada veljajo predpisi o cestnih skladih. , 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Št. 01/1-9297/6-56 Maribor, dne 12. marca 1937. Predsednik OLO: Milan Apih 1. r. 74. Na podlagi 1. člena uredbe o gasilskih skladih (Uradni list LRS, št. 6-30/57), okrajni ljudski odbor NovO mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1937 izdaja ODLOK o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada L člen Ustanovi se okrajni gasilski sklad. 2. člen Gasilski sklad je proračunski sklad; vanj se stekajo: 1. 4% od vseh premij za požarno zavarovanje, ki se plačajo Državnemm zavarovalnemu zavodu na območju okraja, 2. gasilski prispevek v. višini 2 % od dohodnine, nabrane v okraju po predpisih o dohodnini, 3. dotacija iz okrajnega proračuna, 4. darila in podobni dohodki. 3. člen Sredstva gasilskega sklada se uporabijo: 1. za nabavo posebnega gasilskega orodja in njegovih delov, ki dviga tehnično sposobnost gasilske enote in pripomore k uspešnemu gašenju An reševanju ter za generalna popravila takega orodja, 2. za nabavo specialne gasilske opreme, 3. kot prispevek k stroškom za strokovno izobrazbo gasilcev, 4. kot prispevek k stroškom po 42. in 44. členu temeljnega zakona o varstvu pred požarom. Sredstva gasilskega sklada se ne smejo uporabljati za osebne izdatke uslužbencev in delavcev v gasilski službi. 4. člen Gasilski sklad je pravna oseba’ in za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 5. člen Okrajni gasilski sklad upravlja upravni odbor, ki se sestoji iz predsednika in 6 članov. Upravni odbor izvoli okrajni ljudski odbor za dobo 2 let. Predsednika voli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, člane pa izmed gasilskih in drugih javnih delavcev in strokovnjakov, ki se Ukvarjajo z vprašanji požarne varnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. 01/6-9481/2 Novo mesto, dne 29. marca 1937. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 75. Na podlagi 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/32) 4. točke 26. člena statutu okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. (3-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Novo mesto je okrajni ljudski odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajne,ga zbora in zbora proizvajalcev dne 29. marca 1937 ODLOK o gradbenih okoliših za območje občine Novo mesto 1. člen V kraju Novo mesto, občfna Novo mesto, se morajo uporabiti za gradbene namene zemljišča, označena v priloženi grafični prilogi po namenu zidave. Kraj Novo mesto, občina Novo mesto, je en sam gradbeni okoliš, razdeljen v 7 zazidalnih predelov z označbo industrijskih in rekreacijskih površin, za katere so potrebni ožji zazidalni načrti. Ti predeli so: 1. Kandija; dovoljena je zazidava z individualnimi stanovanjskimi hišami. 2. Znančeve njive; dovoljena je zazidava z enodružinskimi hišami, vrstnimi hišami ter manjšimi in večjimi stanovanjskimi bloki. 3. Predel Grm; v sprednjem delu je dovoljeno zidati večstanovanjske bloke, na vzhodni strani za enodružinske hiše. 4. Predel Rugovo; na južnem pobočju hriba je dovoljena zidava vrstnih hiš, ob cesti proti Ragovemu pa večjih blokov. 5. Predel Kandija; dovoljena je zidava individualnih hiš. 6. Predel Bršljin I; dovoljena je zidava enodružinskih hiš, dvojčkov, če tvor oko v in manjših blokov. 7. Predel Bršljin II, dovoljena je zidava stanovanjskih stolpnic. V predelu Bršljin so rezervirane površine za industrijo s čistimi odplakami, ob Ločenski cesti pa za industrijo z umazanimi odplakami. Gradbeni okoliš kraja Novo mesto omejujejo tele / mejne parcele, ki niso več zazidljive: Izhodiščna točka meje je levi breg reke Krke v predelu (V) KO. Novo mesto, in sicer pare. št. 606/2, dalje 606/1, 607, 584, 574. 639/1. 571, 465/2, 463. 465/1, 457/2. 519/1, 456. 437/1. nato zelen,! mestni pas 457/4, "91, 392/2. 392/7. Od tod preide meja na predel ('VID pare. št. 451/1. 302/2. 502/3. 505. 659/1 delno. 1081/3. 2. t, 1058/3, 187, 186, 183/1, 137/3, 136/3, dalje k. o. Bršljin po poti 1034/1-2, 1041/1, 68, 60, 260, 265, 265, naio v predel (VI) 1031, 1030, 1162 (i e letnic a) do potoka 1047/1, po Krki 671/1 preide na desni breg Krke v rekreacijski in športni predel k. o. Šmihel 8/6, 8/5, 8/1, 8/7, 8/4, 6/5, 6/11, 6/12, 1064, 1066/1, 1060/1, 148, 1051, 1053/2, 1035/1, 1033/2, 1053/1, 1001, 1006, 432/2, 452/1..Tu preide v predel (I) 451/2, 433-k. o. K audi j a 434 po potoku 1343/1 v predel (II) 357/4, 353/2, 354/2, 341 v predel (III) 320/2, 330/6,330/20,331/10, 11, 1346, 1231/1 v predel (IV) 1232/2, 256/1, 256/2, 1262/1, .260/1, k. o. Ragovo 240/2, 243/3, k. o. Kandija 241/2, 240/14, 240/11, 240/16, 240/15, 102/5, 102/6 — Krka (4542/3)., Predel Kodeljev hrib je kot samostojen predel namenjen za individualno zidavo med cestama pare. št. 1231/3, 1231/1 ,k. o. Ragovo. Prednost zazidave imajo nezazidane parcele znotraj zazidalnega jedra. 2. člen Drugi kraji občine Novo mesto so samostojni okoliši v obsegu strnjenih naselij, zanje s« smejo izdajati načelna dovoljenja po zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 3. člen Ta odlok velja za dobo dveh let. GraJični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in naravno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. in 2. člena tega odloka. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 6. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 6. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugšsne po preteku enega leia od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati v 8 dneh po objavi v >Urad-nem vestniku okraja Novo mesto«. St. 03/7-7063/1 Novo mesto, dne 29. marca 1657. 76. Na podlagi 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 16-89/52), 4. toč. ke 26. člena statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) po predlogu občinskega ljudskega odbora Črnomelj, je, okrajni ljudski odbor v Novem mestu na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših za območje občine Črnomelj ( L člen V kraju Črnomelj, občina Črnomelj, se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, označena v priložena geodetski podlogi, ki je sestavni del tega odloka. Ta geodetska podloga določa tele okoliše: f Ožje gradbeno območje, ki obsega centralni predel mesta, to je 'stari Črnomelj ter pas ob cesti proti kolodvoru, vštevši odcepe proti Vojui vasi, Svibniku in Semiču. Širše gradbeno območje, ki obsega površine izven ožjega gradbenega območja im jo omejeno na severu z železniško progo do ceste proti Stranski vasi in Ju-gorju, nato z odsekom stare ceste proti Metliki do nove ceste, ki bo ve/.alu tovorni kolodvor s središčem mesta. Od tu dalje poteka meja ob tej cesti proti jugu do zazidanega pasu ob cesti v Vojno vas, nato pa ob strmem levem bregu Lahinje im Dobličice okoli starega dela mesta in okoli kompleksa Belokranjske že-lezolivarne do železniške proge Črnomelj—Vrbovsko. Ta proga predstavlja zahodno mejo širšega, gradbenega območja do križanja s cesto proti Semiču, ob kateri gre meja do železnice. Poleg tega spada v širše gradbeno območje še naselje Kočevje in del Loke na desnem bregu Dobličice, del Loke na desnem bregu Lahinje in območje Vojme vasi. Varovalni pas jo predviden zaradi tega, da se prepreči divja zazidava na njivah in travnikih ter zazidava ob cestah izven gradbenega območja. Ta pas je širok okoli 500 m in se razteza na severu po pobočju nad železniško postajo, na vzhodu do ovinka nove železniške proge im od tod do Dolenje vasi in proti jugu preko cest v Griblje im Tribuče (ca 300 m vzhodno od razpotja), od tam pa v približno ravni črti do Kanižarice. Zahodna zunanja meja varovalnega pasu se razteza od Kanižarice preko Svibnika do bodočega prehoda ceste čez železnico. Razen tega so predvideni varovalni pasovi ob bregovih Lahinje in Dobličice ter vzdolž železniških prog in glavnih tranzitnih cest. Varovalni pasovi ob železnici segajo 20 m od osi proge, ob cestah pa 20 m od roba ceste, V varovalnem pasu je prepovedana vsaka zidava, lahko pa se goje razne vrste kultur (njive, travniki, vrtovi itd.) ali urede igrišča vseh vrst s športnimi objekti. 2. član V drugih krajih občine Črnomelj se smejo izdajati načelna dovoljenja le v «klopu naselij, sicer se je pa držati predpisov zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 3. člen Ta odlok velja za dobo dveh let. 1 * 4. člen Ožje lokacije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora. Črnomelj ob upoštevanju 1. in 2. člena tega odloka. 5. člen Zemljišča isven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Izvrševanje toga odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti, 9. člen Ta odlok začne valjati v osmih dneh po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Št. 03/7-1889/2 Novo mesto, dne 29. marca 1957. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1, r. ♦ 77. Na podlagi 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št*. 19-89/52), 4. točke 26. člena statutn okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-4i6/%) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice je okrajni Ijudeki odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajnega zbora ia na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca m? ODLOK o gradbenem okolišu območja Dolenjskih Toplic 1. člen \ V kraju Dolenjske Toplice še sinejo uporabiti za gradbene namene zemljišča v gradbenem okolišu, kakor jih določa 3. člen tega odloka. 2. člen V gradbenem okolišu je zazidava zemljišč dovoljena tako, kakor z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor; pri tem je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpisp o kulturnozgodovinskih in podobnih zavarovanih objektih ter zemljiščih. 3. člen V kraju Dolenjske Toplice so določena za gradbeni okoliš zemljišča znotraj opisane meje, ki jo delajo naštete parcele, ki so še zazidljive. Izhodišče te meje je republiška cesta, ki vodi v Dolenjske Toplice, od tod preseka meja parcelo št. 464/1, 469/1, 470, 474/1, 475/1, 480/1 481/1, 486/1, 489/1, 490. 282/1, do vaške poti, preseka nato 496/1, 495, 490/1. gre po meji 441/1, 439, 438, 965, preseka 433/1, 4195/2 manjšo pot, nato 432, gre čez potok po meji 431, prečka 4(29, 422/3, 421. 410 do brega, nato ob bregu, prečka nato 881. 862. se okrene proti cesti v Podturen, jo prečka in gre ob desni strani ceste preseka 889. 361/1, 360/1, 358/1, 351 dalje gozdno pot parcee'št. 339, poteka ob meji te parcele do poti, nato po poti na mejo parcel 358/4, 358/3, 358/5, preseka 358/1, 360/1, 361/2, 809 do ceste, nnto po cesti ppoti Toplicam, se okrene pri parceli št. 401 čez parcele 585 , 300/2 , 360/3, 146, 394/4, 396, gre preko potoka in parcel 450, 449, 450, 452/1 dalje ob meji 492/2 do republiške ceste in po njej v izhodišče. Iz grafične priloge je razvidno, da je gradbeni okoliš razdeljen na ožji zazidalni okoliš in na zavarovana zemljišča za šolo, igrišča, javna poslopja ter za namene zdravilišča. 4. člen Ta odlok velja za dobo dveh let in je z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključena celota. 5. člen Ožje lokacije v gradbenem okolišu določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Straža-Topli-ce ob upoštevanju 3. člena tega odloka. 6. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 03/7-9887/3-56 Novo mesto, dne 29. marca 1957. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 78. Na podlagi 4. točke 64. člena zakona o okrajnih Ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 4. točke 26. člena statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Urad. ni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Kostanjevica je okrajni ljudski odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 ODLOK o gradbenih okoliših za območje občine Kostanjevica • 1. člen V občini Kostanjevica se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka. 2. člen V gradbenih okoliših je dovoljena zazidava zemljišč tako, kakor z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri tem. je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise o kultairnozgodo-vinskih in podobno zavarovanih objektih ter zemljiščih. r 3. čl «n V ikraju Kostanjevica, občina -Kostanjevica, je gradbeni okoliš razdeljen na predele, v k a te rib so zemljišča, iki leže znotraj opisane meje, ki jo omejujejo parcele, ki so še zazidljive. Prvi predel obsega ozemlje, ki je obdano krog in krog z roko Krko, je to stari del mesta in ni zazidljiv. Drugi predel obsega zemljišče, ki je obkroženo na eni strani do reke Krke, dalje gre meja za kulturnim domom do glavne ceste,' od tod po njej v smeri proti Šentjerneju im od nje pravokotno proti'razvod ju. Ta predel je rezerviran za sejmišče. Tretji predel ima izhodišče pri gradu na južnem stiku parcele št. 1383 s potjo 1764/1 od tod zavije meja proti zahodu preko perce.lc št. 1383do poti t"66/l, ob poti nazaj proti 1764/1. To je prvi del lega ptedela, drugi del pa obsega zemljišča v meji, ki poteka od stika poti 1764/1 s parcelo 1362, krene pravokotno jm parceli št. 1361/1 ca. 100m globoko, se nato zaobrne in gre vzporedno s cesto 1764/1 do stika s potjo 1963, nato po njej do poti 1764/1 in od tod po njej navzgor do izhodišča, tretji del pa je omejen najprej s cesto 1764/1, dalje z mejo parcele 1414, prečka 1413, gre po meji 1406 mu cesto 1764/1 in po njej na izhodišče. Ta predel je predviden zn zazidavo z. individualnimi hišami. Četrti predel obsega rezervinana zemljišča okrog šole za igrišča. To je mnogokotnik, katerega meja poteka od poti 208/20 do stika s parcelo 209/1, dalje po meji parcel št. 209/1, 209/2, del 241/2 in 311 čez pot v parcelo 431, od koder se zaokrene vzporedno s potjo do ceste in dalje po njej do izhodišča. Peti predel obsega pas (00 m ob levi in desni strani ceste proti Črneči vasi, in sicer v odseku od šole do križišč na parceli št. 107/8. Iz grafične priloge je razvidna ta natančna razdelitev gradbenega okoliša na predele. 4. člen Drugi kraji občine Kostanjevica so samostojni okoliši v obsegu meja strnjenih naselij; zanje se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 3. člen Ta odlok velja za dobo dveh let in je z grafičnim p izkazom zazidljivosti zemljišč zaključena celota. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ očinskega ljudskega odbora Kostanjevica ob upoštevan ju 3. in 4. člena tega odloka. 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. ^ Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 11. člen Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 03/7-2370/1 Novo mesto, dne 29. marca 1937. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1, r. 79. Na podlagi 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 4. točke 26. člena statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/36) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Mirna je okrajni ljudski odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zibora proizvajalcev dne 29, marca 1937 ODLOK o gradbenih okoliših za območje občine Mirna 1. čl e n V občini Mirna se sinejo uporabiti za gradbene namene zemljišča v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka. 2. člen % V gradbenih okoliših je dovoljena, zazidava zemljišč tako, kakor* z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri tem je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise o kulturnozgodovinskih in podobnih zavarovanih objektih ter zemljiščih. 3. člen V kraju Mirna, občina Mirna, se določi gradbeni okoliš, ki je razdeljen na gradbene predele, katerih velikost je razvidna iz grafične priloge. Ta gradbeni okoliš obsega zemljišča znotraj opisane meje, ki jo delajo parcele: izhodišče je ob železniški progi, in si* cer na levem jugozahodnem delu, od koder prečka meja železniške tire, gre ob meji parcele 127, prečka cesto ob meji parcele 59, parcele 165, 168 preko parcele 2327 po meji parcele 160/55, 170, 182/2, 181/2, 160/2, 182/24, prečka oba rokava potoka Mirne, se zaokrene preko parcele 22/1, prečka cesto, poteka ob meji 25/6 mimo telovadnega doma, za telovadnim domöm se za-okreno po meji parcel 25/6, 23/8, 23/5, 23/4, 25/3, 25/1, prečka v krajši razdalji 23/1, teče po meji 25/9, dalje po delu parcele 23/1, se zaokrene pravokotno na cesto, jo prečka kakor tudi parcelo 40 do vzhodne meje, se zaokrene po meji iste parcele, parcele 62, 44 gre preko potoka Mirne, prečka parcele 93, 96/1, 99/1, 100/1, 102, gre po meji parcelo 2223/3 krene ob progi do meje parcele 2230/1, se zaobrne po meji iste parcele, poteka zatem po pare. 2229 do stika s parcelo 2294/2, od koder se zaobrne pravokotno preko ceste do meje 2296/1, sc zaobrne po meji te parcele, poteka dalje po meji parcele 2296/9, 2296/6 2298/3 do železniške proge. Nekaj hiš je mogoče graditi tudi v predelu pri kamnolomu onkraj železniške proge. 4. člen Drugi kraji občine Mirna so samostojni okoliši v obsegu meja strnjenih naselij; zanje se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 5. člen Ta odlok velja za ) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Mokronog je okrajni ljudski odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca PW? ODLOK o gradbenih okoliših za območje občine Mokronog 1. člen V občini Mokronog se smejo uporabiti za gradbe- ne namene zemljišča v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka. , 2. člen V gradbenih okoliših je dovoljena zazidava zemljišč tako, kakor z ustre7.no urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri tem je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti! javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise o kulturnozgodovinskih in podobnih zavarovanih objektih ter zemljiščih. 3. člesi ‘V kraju Mokronog, občina Mokronog, se gradbeni okoliš deli v tri predele in v zemljišče, rezervirano za igrišča. Prvi predel obsegu'srednji del naselja, ki je od vojne še močno poškodovan in ga je treba v prvi vrsti zazidati.' Drugi predel obsega zemljišča z izhodiščem uu križišču ceste, ki gre mimo šoli;, in meji parcele 25 s parcelo št. 16/16, od tod po meji do parcele, ki se stika s parcelo 25, to je parcela 16/23, od koder se za-okrene za 90% preko parcele 25 , 30/2, 42, se nadaljuje po poti, zuokreue po poti do ceste 1075/3, gre po njej do severnega stika s parcelo 10, se z.aokrene po meji te parcele do križišč s pare. 13 in 14, nato se zopet zaokre.ue po meji parcele 10, dalje po meji 12, 8/2 do izhodiščne točke. 'V tem predelu je predvidena zidava Individualnih hiš, največ enonadstropnih. Tretji predel zavzema zemljišču znotraj 'meje, ki poteka z izhodiščem na trgu po cesti do stika severne meje pure. 416/2, se zaokrene po meji do naslednjega ogla iste parcele, se nato zaobrne proti jugu, gre po meji parcele št. 170/1, 168 do poti, od koder krene proti zahodu po poti in pozneje po trgu do izhodišča. Ta predel je predviden za ziiduvo lažje industrije. Četrti predel obsegu zemljišča okoli gradu, to sta parceli št. I in 2, in predstavlja zavarovano zemljišče za igrišča in kulturni spomenik (grad). Jz grafične priloge so ti predeli natančno in jasno razvidni. 4. člen Drugi kraji občine Mokronog so samostojni okoliši v obsegu meja strnjenih naselij, zanje se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 5. člen Ta odlok velja za dobo dveh let in je £ grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključena enota. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Mokronog ob upoštevanju 3. in 4. člena tega odloka. 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 10. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 11. člen Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v »Uradpem vestniku okraja Novi» mesto«. St. 03/7-2572/1 Novo mesto, dne 29. marca 1957. 81. Na podlagi 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 4. točke 26. člena statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakoua o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46,56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Semič je okrajni ljudski odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 ODLOK t o gradbenih okoliših za območje občine Semič 1. člen „ V občini Semič se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. tu 4. člen tega odloka. 2. 'člen V gradbenih okoliših je dovoljena zazidava zemljišč tako, kakor z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri tem je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise o kulturnozgodovinskih in podobnih zavarovanih objektih ter zemljiščih. 3. člen V kraju Semič, občina Semič, se določijo za gradbeni okoliš zemljišča znotraj opisane mejt, omejujejo ga parcele, ki niso več zazidljive. Izhodiščna točka je cesta II. reda, nato parcela št. 1399/1, 2018, 2028/1, 2032, 2043/2, del 2040/1, 2044/ 2056/2, 2056/1, 2055/2, 2059, po poti do *2098, 2084. del 2, 5, 9, 12, 19/2, po cesti do 194, 175, 176, 197/1, 194/1, 194/2, 246/4, 248, 192, del 318, 319, 314/1, 'del 313/1, 312, 308/2, 303 do ceste po poti do 546/3, 342, del 339, del 328, 355, 347/1, del 1378/3, 1380/2, 1388, 1387, 1406/1, 1405/2, 1399/2 do izhodiščne točke. Iz grafične priloge je razvidna notranja razdelitev gradbenega okoliša po namenu zazidave. 4. člen Drugi kraji občine Semič so samostojni okoliši v obsegu meja strnjenih naselij, zanje se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 5. Člen Ta odlok velja za dobo dveh let in je z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključena celota. 6. člen Ožje lokacije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 3. in 4. člena tega odloka. 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. ' 8. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati do.voljenja- po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 10. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9, členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene( ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 11. člen Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto». St. 03/7-6229/1-56 Novo mesto, dne 29. marca 1957. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 82. Na podlagi 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 4. točke 26. členu statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene uameue (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Straža-Toplioe je okrajni ljudski odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 ODLOK o gradbenih okoliših za območje občine Straža-Toplice 1. člen V občini Straža-Toplice se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka. 2. člen V gradbenih okoliših je dovoljena zazidava zemljišč tako, kakor z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri tem je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise v kulturnozgodovinskih in podobnih zavarovanih objektih in zemljiščih. 3. člen V kraju Straža-Toplice, občina Straža-Toplice, se določajo za gradbeni okoliš zemljišča znotraj opisane meje, ki jo delajo parcele, ki so še za.zidljive. Izhodiščna točka gradbenega okoliša je reku Krka, od tod preseka meja parcelo 219, gre po meji 197 do poti, po poti do meje parcele št. 177, po njej do poti, prečka parcelo št. 780. 93, gre po meji 29, 18, 17, 16/1, prečka parcelo št. 12 do cerkve, od tod preko parcele št. 893, 21/2, 4, 898, 899/1, 3138 preko železnice do reke Krke pri parcela št. 2193, po Krki navzdol do severne meje parcele št. 1023, nato po mejah 1022, 1021, 1020, 1019, 10a, 1017 do ceste, po cesti do parcele št, 967, po meji do vaške poti 3161, po njej do ceste 3152, nato preseka paroelo št. 916, 917, 918 a in b 922, 923, gre po me-, jah panele št. 924 in 926 ter 931, prečka 628 vaško pot ter Od tod po mejah 932, 934, 933, 620, preseka 614, gre po južni meji preko ceste do Krke, od tod po Krki do izhodiščne točke. iz grafične priloge so razvidni ožji gradbeni okoliš in zavarovana zemljišča za šolo, igrišča, industrijo, sejmišče in kulturnozgodovinske objekte. 4. člen Drugi kraji občine Straža-Toplice, razen kraja Dolenjske Toplice, ki ima svoj posebni odlok, so samostojni okoliši, v obsegu meja strnjenih naselij; z«" nje se smejo izdajati načelna dovoljenja po zaikonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 5. člen Ta odlok velja za dobo dveh let in je z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključena celota. 6. člen Ožje lokacije v gradbenik okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Straža-Topli-ce ob upoštevanju 3. in 4. člena tega odloka. 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu-zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 10. člen 'Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 11. člen Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 03/7-9887/4-JÜ Novo mesto, dne 29. marca 1937. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 83. Na podlagi 4. točke 84. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni, list LRS, št. 19-89/32), 4. točke 26. člena statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-4>6/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Šentjernej je okrajni ljudski odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1937 ODLOK o gradbenih okoliših za območje občine Šentjernej 1. člen V občini Šentjernej se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka. 2. člen V gradbenih okoliših je dovoljena zazidava zemljišč tako, kakor z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri tem je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise o kulturnozgodovinskih in podobnih zavarovanih objektih ter zemljiščih. 3. člen V kraju šetatjernej, qbeina Šentjernej, se določijo za gradbeni okoliš zemljišča znotraj opisane meje, mejo delajo parcele, ki so še zazidljive. Izhodiščna točka gradbenega Okoliša je zvezna cesta I. reda,.nato gre meja preko parcele 409/1, 408/2 po meji parcele št. 407/2 do ceste, po cesti do pokopališča, prečka parcelo št. 406, 404, poteka po meji parcele 396, prečka parcelo št. 400, gre po meji parcele št. 403 do ces.te L reda, prečka cesto in deli parcelo št. 429/4 do meje parcele št. 429/5, nato po meji do parcele št. 439/1, dalje po meji te parcele in parcel št. 439/3, 439/2, prečka, parcelo št. 441/2, po meji št. 562/2 preko 558/1 in potoka, dalje po meji 102, prečka 533, po meji 335, 536 prečka cesto proti Pleterjam, gre po meji pare. št. 323/2, 3215/2, prečka 520, 548, 516, 2897 ob meji 313/2, prečka 510, 509, 506, 505, 502, 501/2, 301/4, dalje vaško pot, nato 499, 497, 496/2, 495, 494, 493, 492/1, 488/1, 485/2, 484/1, ob meji 478/^ 478/5, 475/1, 479/1 in 471/2 do izhodiščne točke. Iz grafične priloge je razvidno, da je gradbeni okoliš razdeljen na ožji gradbeni okoliš, ki ga je treba v prvi vrsti zazidati, dalje zavarovana zemljišča za‘šolo, sejmišče, igrišča in kulturnozgodovinske objekte ter v širši zazidalni okoliš. 4. člen Drugi kraji občine Šentjernej so samostojni okoliši v obsegu meja strnjenih naselij; zanje se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 5. člen Ta odlok velja za dobo dveh let in je z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključena celota. f 6. člen Ožje loka.cije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Šentjernej ob upoštevanju 3, in 4. člena tega odloka. 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč • za gradbene namene. 10. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 11. člen Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Št. 03/7-2371/1 Novo mesto, dne 29. marca 1937. 84. .Na podlagi 4. točke 04. člena zakona o okraj uiti Ijudekili odborili (Uradni list LRS, St. 19-89/52), 4. točke 26. členu statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Trebnje je okrajni ljudski odbor v Novem mestu sprejel na seji okrajnega zibora in na seji zbora proizvajalcev dno 29. marca 1957 ODLOK o gradbenih okoliših za pbmočje občine Trebnje 1. čle n * V občini Trebnje se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odteka. 2. člen V gradbenih okoliših je dovoljena zazidava zemljišč luko, kakor z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri tem je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise o kultiurnozgodo-viiuskili in podobnih zavarovanih objektih in zemljiščih. 3. člen V kraju Trebnje, občina Trebnje, se določijo za gradbeni okoliš zemljišča, ki jih obkrožajo mejne parcele, ki pa niso več zazidljive. Grudbeni Okoliš je razdeljen ua dva predela, katerega prvi ima izhodišče na mejni parceli št. 104/2, to tod po parceli št. 104/1, 90/2, 94«, 950/5, 950/4, nato po cesti 1160, 1072/4, 1074/3 61/2, 44/3, 43, 41, 30, 29, prečka nato republiško cesto I. reda, dalje do parcele 7/2, 75/1, 678, 36/2 do republiške ceste I. reda. Drugi predel obkrožajo parcele: 950/4, 953/1, 957/7, 987, 1036/5, del 1038/3, del 1068/2, 1057, 1063, del 1072/1, 1074/2, 1074/8, del 1032/4, 149 in meja prvega predela. Iz grafične priloge je razvidno, da je treba najprej izpolniti nezazidane parcele zazidalnega jedra, nato šele dovoliti zazidavo zemljišč, predvidenih za razvoj naselja v prihodnjih dveh letih. Priloga prikazuje tudi meje zavarovanih zemljišč za šolo in igrišča kakor tudi predvideva mejo širšega zazidal- nega okoliša. Predel Cviblje je smiselno zazidati tako, da bo nastala trdnejša povezava s prvim predelom. 4. člen Drugi kraji občine Trebnje so samostojni okoliši v obsegu meja strnjenih naselij; zanje se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradibene namene. 5. člen Ta odlok velja za dobo drek let ju je z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključena celota. 6. člen Ožje lokacije O gradbenih okoliših določa grudbeni organ občinskega Ijiudskega odbora ob upoštevanju 3. m 4. člena tega odloka. 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradibene namene. 8. člen Izvrševanje tega odloka nadzoruje okrajna gradbena inšpekcija. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloku preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene 10. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbeue namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 11. člen Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 03/7-9185/2-56 Novo mesto, dne 29. marca 1957. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. i Izdaja Časopisno založniško podjetje «Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Toneta TomS16a«. vsi » Ljubljani — Naročnina: letno BOO din - Posamezna Številka do 8 stran) 10 din vsake nadaljnje 1 strani S din več - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke - Uredništvo in uprava , Mubllana Fr'av*evp isa onStnl oredal SS8 — Telefon: direktor in knjigovodstvo- ?a toi uredništvo m uprava «a s-ja ''Vkovn' SO-KB-5-Z-39P