RAVNATELJ " * " m " r t i ft. 237 ca a trm v srtao, onvoora mr, ttfftan t. Letnik Lil peeedelfka. NnroUbu: u 1 celo leto L 30 atol — O^Mdai za 1 rfonke i» obrtne o|1mc L i L 1J0, oglase denarnih ; L8o vodov l 2L— EDINOST Uredaiilvo in upravniitvot Trti (3), ulica S. Francesco d'Assisi 30. Te« lelon 11-57 Dopiri naj m polivajo LzklfuCno uredniitro, oglasi, rekla« madfe in denar pa upravniitvu. Rokopisi •• ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «£dinosi». f oduredniitvo v O o r i c 1 > ulica Giosut Carducci it. 7, L n._TeleL it 221 Glavni in oo^ovorni urednik: prof. Filip Peric. Pomen novinarske orsonizaclle Včeraj smo objavili v »Edinosti« posnetek polemičnega članka, ki ga je napisal te dni rimski list «11 Tevere» povodom nedavnih rcsolucij, ki jih je sklenil nacionalni direktorij italijanskih novinarjev v Rimu pod predsedništvom posl. Amicucci-ja. Med drugam je pisal omenjeni rimski list v svoji polemiki sledeče: «Treba je delati. Ali bo novinarska organizacija delala ali bo nehala obstojati, in le naj se vrne zmešnjava, ki je bila pred sindikati in katera bo morda manj škandalozna nego priznanje nesposobnosti za delovanje.« V nadaljevanju polemičnega članka je prišel rimski tisk tudi do tega, da je odkrito postavil pred javnostjo vprašanja, kot sta sledeči: Ali je res potrebno, da so novinarji organizirani v sindikatih? Ali bi se ne moglo opraviti brez njih? Taka vprašanja da se vsiljujejo Človeka po nedavnih resolucijah nacionalnega direktorija. Na koncu je pozval «11 Tevere» nacionalnega tajnika in deželne tajnike, naj povedo, kakšni so leki, ki so jih zamislili za o-zdravitev položaja. Ko i je bilo pričakovati, je iz-ialo tajništvo nacionalnega sindikata novo sporočilo, v katerem zavzemlje svoje stališče »lede te polemike ter zavrača očitke. V naslednjem podajemo besedilo tega sporočila. V polemiki — je rečeno v objavi nacionalnega sindikata — p-lr^de uredbe tiska je pozval neki rimski list general r e;a tajnika in deželne tajnike nacionalnega fašistovskega sindikata novinarjev, naj se izjavijo o položaju fašistovskega novinarstva ter naj označijo vzroke in predložijo zdravila. Generalni tajnik in deželni tajniki imajo svoje kompetentno mesto, na katerem se razpravlja o vprašanih tiska. To mesto je nacionalni direktorij sindikata, ki se »estaja redno enkrat na mesec in ki se lahko skliče vedno na zahtevo generalnega tajnika ali na zahtevo šestih deželnih tajnikov. Na tem mestu je sindikat pretresel vsa vprašanja, ki se tičejo uredbe listov ter je vsak krat predložil pristojnim obla-stvom svoje resolucije. Uredba tiska ni samo sindikalno vprašanje; je v bistvu vprašanje režima, s katerim sta se bavila vlada in direktorij stranke in s katerim se bo pečal veliki svet dne 7. oktobra. Naloga sindikata je sodelovati z organi režima — vlade in stranke — za rešitev tega vprašanja. Sindikat se zaveda, da je vršil to nalogo vedno vestno in po fašistovsko. Rimski list pa je hotel videti v resoluciji, ki jo je sklenil nacionalni direktorij na svojem sestanku od 28. septembra, nekako «priznanje nesposobnosti za delovanje« in se je vpraševal, ali je res potrebno, da so novinarji organizirani v sindikatih. Nacionalni direktorij ne more sprejeti besed rimskega lista. Daleč od tega, da bi se priznaval nesposobnega za delovanje, kaže sindikat na važnost svojega delovanja. Že ob svoji ustanovitvi se je proglasil sindikat za politično orodje režima v službi vodje in stranke ter je izvršil uvrstitev italijanskih novinarjev z delom, ki je bilo obvezno dolgo in težko, pri čemer se je ravnal po smernicah nepopustljivosti, kot so bile odobrene od višjih hierarhij. Je revidiral, izpopolnil in utrdil novinarsko delovno pogodbo, ki bo v najkrajšem času objavljena v «Gazzetta Ufficiale» in ki je prva med kolektivnimi delovnimi pogodbami, katera bo po zakonu od 3. aprila 1926. pravno priznana. Sodeloval je od blizu s pravosodnim ministrstvom pri sesta.vi pravilnika o novinarski zbornici, ki se v kratkem objavi in ki ima varovati stanovoki naslov izvrševalcev poklica. S to m se je končno izpolnila stara želja ital jaii. Vih novinarjev ter so je dala tenn poklicu," ki je bi! V IrTo iti in d ričetek trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Čeho-slovaško. Doslej še ni bil določen dan, ko bi se imela pričeti ta pogajanja. PARIZ, 4. Iz Aten je došla u-radna vest, da je bolgarski ministrski predsednik odgovoril na grško noto, po kateri je grška vlada protestirala proti terorističnemu gibanju makedonskih komitašev na grško-bolgarski meji in na grškem ozemlju. V svojem odgovoru je načelnik bolgarske vlade izrazil svoje obžalovanje radi incidentov in je zagotovil, da se bodo podvzele s strani bolgarske vlade najstrožje mere za vzpostavitev reda in miru na meji. Grška vlada je sprejela odgovor ministrskega predsednika Ljapčeva z zadoščenjem in se smatra grško-bol g ar s ki spor kot razrešen. Nov Incident na rjrgko-bolgarski meji? ATENE, 4. Grške čete so preprečile danes pohod bolgarskih komitašev na grško ozemlje. Zanikana vest ATENE, 4. Uradno se zanika vest, da bi bilo med dokumenti, zaplenjenimi o priliki odkritja zadnje zarote Pangalosovih pristašev, najdeno tudi pismo on. Mussolinija. Grški dolgovi Franciji znižani ATENE, 4. Francija je znižala vojni dolg Grčije, ki ga ji ta dolguje, za 170 milijonov zlatih frankov. Jegsslovras&a wata Mca se sestane danes BEOGRAD, 4. Jugosloveuska narodna skupščina, ki se v zmi-slu zakona sestane jutri ob 9. uri k prvi seji, bo na tej seji izvolila samo začasnega predsednika in štiri tajnike. Sejo bo vodil kot najstarejši poslanec bržkone gospod Ljuba Davidović ali pa radikal Joca Selič. Po izvolitvi skupščinskega predsednika se bo seja narodne skupščine zaključila. Druga seja ju-goslovenske narodne skupščine se bo vršila naslednji dan, v četrtek, z edino točko dnevnega reda: izvolitev verifikacijskega odbora. Koutltdraije paslacslclb klubov t Jugoslaviji BEOGRAD, 4. Danes je imel radikalski poslanski klub pod predsedstvom min. predsednika gospoda Vukićev^a se i o, na kateri i p bilo iz * no lednje predsedstvo kluba: Za Vredsed-uiKa je bil izvoljen gospod Vu-kučevič, za podpredsednika Joca Laloševič, Stevo Jankovič, Bogumil Kujundžić. Poleg teh sta bila izvoljena Še dva tajnika. Eno podpredsedniško in eno tajniško mesto pa je ostalo nezasedeno. Ob istem času se je vršila seja poslanskega kluba SLS. Za načelnika kluba je bil izvoljen gospod dr. Korošec, za podpredsednika pa dr. Barič, poslanec Hrvatske pučke stranke, ki se je bil pridružil SLS, in profesor Sušnik. Izvoljena sta bila še dva tajnika. Danes se je konstituiralo tudi predsedstvo poslanskega kluba Hrvatske seljačke stranke, ki je imel istotako v svojih prostorih daljšo sejo. Za načelnika kluba je bil izvoljen gospod Stjepan Radić, za prvega podpredsednika pa dr. Maček. Izvoljeni so bili še en podpredsednik in dva tajnika. U adno poročilo • poslednji zaroti na Španskem PARIZ, 4. Iz Madrida poročajo: Navzlic zanikanju je imelo poslednje uporniško gibanje velik političen pomen, ker je bilo naperjeno proti španskemu kralju in proti generalu Primu de Riveri. Vsi zarotniki, anarhisti in komunisti, so bili aretirani vsled pravo časnih mer, ki jih je podvzelo osrednje policijsko ravnateljstvo. Včeraj je bilo izdano u-radno poročilo, v katerem se med drugim glasi: Ta zaiota je bila izredno važnega političnega pomena, toda vseeno ne bi izzvala nikaHa$a motenja javnega miru. Zaroto sta podpirali dve osebnosti, za katerima je bila izdana tiralica. Sovjetski poslanik RaKouskl bo odpoklican Iz Pariza? PARIZ, 4. Francoski poslanik v Moskvi Herbette je po naročilu francoskega ministrskega sveta posetil sovjetskega komisarja za zunanje zadeve čičeri-na in mu ponovno izjavil, da je sovjetski poslanik v Parizu Ra-kovski izgubil svoj kredit pri francoski vladi ter mu je indirektno dopovedal, da bi bilo prav, če bi Rakovski zapustil svoje mesto v Parizu. Pariški «Temps» je prinesel v svoji nedeljski številki komunike francoske vlade, po katerem je gospod Herbette znova in s prav posebnim poudarkom opozoril sovjetsko vlado na velike težave, ki jih ustvarja bivanje poslanika Rakovskega v Parizu, in to ravno v trenutku, ko se pričenjajo rusko-francoska pogajanja. V komunikeju je navedeno, da v tem slučaju poslanik Herbette ni uradno prosil za odpoklic poslanika Rakovskega iz Pariza. O tem koraku francoske vlade pravi agencija «Havas», da bo o njem komisar čičerin poročal na i&ejii sovjetskih komisarjev, da se zaenkrat še ne da ničesar določnega povedati o tozadevni odločitvi sovjetske vlade. Izgleda, kot zatrjujejo nekateri francoski listi, da bo sovjetska vlada res odpoklicala poslanika Rakovskega iz Pariza. MOSKVA, 4. Pod vtisom indirektne francoske zahteve, naj se poslanik Rakovski odpokliče iz Moskve, je izšel v «Izvestiji» članek, ki se poleg drugega glasi: Po dosedanjem zadržanju francoske vlade bi se bilo dalo soditi, da je zanjo zadeva Rakovskega skorajda zaključena. Divja gonja francoskih desničarskih krogov, ki jih podpirajo angleški industrijski krogi (petrolejska podjetja), kar je sedaj že dokazano, pa je dosegla, da je bil položaj Rakovskega spet omajan. Francoska vlada si nadeva resno politično odgovornost, ko podpira s svojo zahtevo, naj se Rakovski odpokliče, angleško politično igro. Ni ena zahteva se mora z vso odločnostjo zavrniti, ker je Rakovski v Parizu naravnost nenadomestljiv. Poleg tega pa je treba tudi vedeti, da je vsak sovjetski poslanik komunist. Tudi moskovska «Pravda» se bavi s o zadevo: Francoska vlada je pač z ozirom na javno mnenje morala tako storiti, da bi se zazdelo, da noče preloma z Rusijo, v resnici pa išče po stranpoteh najti sredstvo, da bi se njeni odnos aji z Rusijo vendar le prelomili in bi tako Mille-rand, Goty, Foch in Sarraut dosegli svoje namene, ki so pravzaprav nameni anpleških petrolejskih magnatov Deterdinga in onih, ki tvorijo družbo Diehard. Izjave voditelja francoskih nacionalistov glede spefta z Vatikanom PARIZ, 4. Leon Daudet, vodja francoskih nacionalistov, ki se nahaja sedaj na Holandskem, je sprejel novinarje in jim podal nekaj izjav o gibanju in namenih francoskih nacionalistov. Z ozirom na postopanje Vatikana je dejal, da je le še okrepilo nacionalistično gibanje, da pa se bo on v zadevah med Francijo in Vatikanom pokoril Vatikanu, dokler ne bodo ogroženi interesi domovine. Vojaiko letalo nad ooomem v nevarnosti? WASHINGTON, 4. Mornariško ministrstvo poroča, da je prejelo od radio-brzojavne postaje v Brookvine ponovno sledečo brzojavko: a Aeroplan štev. 16 v nevarnosti na oceanu«. Čeprav nikomur ni znano, da bi se nahajajo ob tem času kako letalo nad oceanom, bo odredilo ameriško ministrstvo mornarice, da se poidče ponesrečeno letalo. Vojaški upor v Meksiku udušen WASHINGTON, 4. Meksikan-sko ministrstvo za zunanje zadeve je brzojavilo zastopniku Meksika v Združenih državah, da se je vladnim četam posrečilo u d uši ti vojaški upor v Meksiku. 200 upornikov je bilo ujetih, ostali pa so se udali. V mestu je bil spet vzpostavljen mir in red. iMrsova ossmMtta Velike proslave v Nemčiji BERLIN, 4. V nedeljo se je praznovala z velikimi slavnost-mi osemdeseta obletnica rojstnega dne maršala Hindenburga, predsednika nemške države. V Berlinu je bil Hindenburg v nedeljo dopoldne pri slovesnem cerkvenem obredu v cerkvi sv. Trojice, ob 11. uri pa je sprejel zastopnike vlade in državnih oblasti, ki so mu osebno časti-tali k osemdesetletnici. V svojem odgovoru jim je med drugim dejal, naj bo osvoboditev Porenja glavni cilj sedanje Nemčije. Sprejel je tudi zastopnike pruske in drugih nemških vlad ter inozemske poslanike, med njimi papeškega nuncija mons. Pacellija. Popoldne se je v avtomobilu podal na stadion, kjer se mu je poklonila nemška mladina, ki se je bila v velikem številu, o-krog 40.000, zbrala na stadionu. Ljudstvo ga je pozdravljalo z velikim navdušenjem. Imel je nagovor, v katerem je vzbujal v mladini ljubezen do domovine. Vsa množica je zapela himno «Deutschland, Deutschland iiber alles!« Nato se je Hindenburg povrnil v svojo palačo. Včeraj so mu na stadionu nemški bojevniki priredili veliko parado. Bilo jih je 80.000. RIM, 4. V Rimu se je o priliki osemdesetletnice Hindenburga v; nemški katoliški cerkvi «S. Maria dell'Anima« darovala slovesna maša, ki ji je prisostvovalo vse osobje nemškega poslaništva. pri Vatikanu, v evangelijski cerkvi pa. se je vršil verski obred, ki so se ga udeležili člani nemškega poslaništva pri Kvi-rinalu. PoparsHI ^pad na dve ladji na Tihem oceanu HONGKONG, 4. Iz angleških virov prihajajo vesti o nekem novem roparskem napadu sredi oceana. Veliki tolpi ropar j ev se je posrečilo vkrcati se na dve potniški ladji, ki sta se odnrav-ljali na Tihi ocean. Na ladji so jih sprejeli v dobri veri, da so to mirni in pošteni potniki. Ko so ladji prepluli približno polovico svoje poti, so se roparji nenadoma na dano znamenje vrgli na posadko, jo razorožili, povezali in zaprli v skladišča. Nato so oropali potnike in od poveljnikov ladij so zahtevali veliko odškodnino. Ker ni bilo mogoče dati roparjem zahtevanega zneska, so se zadovoljili s 1000 dolarji katere jim je izročil kapitan ene izmed obeh ladij. Roparji so nato zbežali, za njimi so oblasti, ki so bile obveščene o ropu, takoj odposlale vojno ladjo. Domneva se, da tvorijo tolovaji del velike organizirane tolpe. Orkan na Severnem morju BERLIN, 4. Iz Norvegije, Danske in Islandije poročajo, da je divjal na Severnem morju silen orkan. Po neki vesti iz Osla je vihar zagnal neko nemško ladio za prevažanje nafte ob skalovje blizu Bergena. Pri tej nesreči je izgubilo življenje sedem mornarjev. Vihar bi bil skoraj uničil tudi dansko kraljevo jahto, ki je plula iz Odensa proti Kopenhagenu. Tudi ob obali Islandije blizu Reykjavika se je pripetila večja nesreča. Orkan je prevrgel neko ribiško ladjo in je utonilo vseh sedem ribičev, ki so bili na njej. Do 75 milijonov dolarjev Škode vsled ciklona v San Louisu PARIZ, 4. Kakor poročajo iz San Louisa, je včeraj silen naliv onemogočil nadaljnje reševanje ljudi in premičnin. Na tisoče družin je bilo primoranih zapustiti poškodovane hiše in se zateči v začasna pribežališča. Manjkajo še vedno vesti o 26 ljudeh. Skoda, ki jo je povzročil ciklon, se ceni na 50 do 75 milijonov dolarjev, ne da bi v tem znesku bila všteta tudi škoda, ki so jo utrpeli zasebniki ._ 1 ■ * Demena PARIZ, 4. «Figaro» prinaša v svoji današnji številki sledeče obvestilo italijanskega poslaništva: Nekateri listi v inozemstvu so poskušali razšii\iti vest, da je italijanska vlada o-nemogočla Viljemu Ferreru, «HDnfOST» V Trits, dne 5. oKtcbra 1927. fla se poda na kongres slovanskih plemen. Ferrero prebiva pemoen na svojem domu v Fi-reniaii in nima nikakega na-fnena. ga ?n»ustiti. HomatU« na Kttajaki PEKING, 4. Vsled vesti o vo-|&fitem dogovoru med krščan-pfe-im genarakwi Fengooi in med rel£i?kom čet v pofcrajini L-vsi jc odi-edil diktator mar-il Cang-Tso-Lin takoj an jo mobilizacijo v pokrajini Kaljan ker hoče čimprej preatnfii na- sprotnikom pohod proti Pekingu, kot sta se ga namenila pričeti general Feng in njegov zaveznik. Fnd maklfmd BERLIN, 4. ČahoalovmSke-nemSka trgovinska pogajanja se biiiajo uapešiem« zaključku in bodo dokončana bržkone koncem tedna. Nate bo odšli delegati obeh držav na mednarodno trgovinsko konferenco, ki se bo vr&ila v Ženevi. DNEVNE VESTI em o zmrtenisi JImIi" Kot amo obvestili čitatelje v jeni številki teb dni naiega lista, eo bile «Nw: od zadnjega Če-Jtrtka zaklenjene. O tem ukrepu (je spot*y*iia tukajšnja prefektura uredništvu «Novic» naslednji odlok: Prefekt tržaške pokrajine, videvši slovenski tednik «No-Viee» od 29. septembra 1927, št. 39, kateri izhaja v Trstu; upoštevajoč, da se s Članko-p\a «Zgrešena modrost» in «Dan in noč», ki vsebujeta namigava-nia na nekdanje Čase in metode, hoče poforr- tendencioznih primerjanj vzbujati in ohranjevati v duhovih nezadovoljstvo in rttzdraženost z nevarnostjo za javni red; videvši veljavne določbe o tisku in čl. 3. občinskega in pokrajinskega zakona od 4. februarja 1915, št. 149 odreja: Slovenski tednik «Novice» od 29. septembra 1927. št. 39, kateri izhaja v Trstu, se radi omenjenih člankov zapleni. Pričujočo odredbo mora objaviti ravnateljstvo lista v naslednji številki. Gospodu tržaškemu kvestorju je naložena izvršitev odredbe same. V Trstu, 30. septembra 1927. Leto V. Prefekt: Fornaciari. Za Kmete minit* v Selenu Kmetijska potovalna šola in pokrajinska žitna komisija sta sklenili, da ustanovita v Selcah vzorne nasade za žito na površini 10 hektarjev, za kar bosta nabavili brezplačno seme, gnojila in sejal-ke za sejanje v vrstah. Tozadevna propaganda je bila poverjena* postojnskemu odseku kmetijske potovalne šole. O. Rudolf Brunner je podaril dva kvintala žita za seme. Zvezni zavod za obnovitev Be-nečij je postavil na razpolago krajevnemu odboru 1000 lir. RAZPUŠČENA DRUŠTVA Tržaški prefekt je z ukrepom od 28. septembra t. 1. razpustil Pevsko društvo «Ilirija» pri Sv. Jakobu v Trstu, ki je bilo ustanovljeno pred 22. leti. Društveno premoženje je oblast zasegla včeraj. Prefekt utemeljuje svoj ukrep z naredbo, da «Ilirija» ni delovala v skladu z društvenimi pravili. S slirno motivacijo je bilo raz-puščeno včeraj tudi Pevsko društvo «Ko!o>> v Trstu, Bolgarski zunanji minisi&r na piehodu skozi Trst Predvčerajšnjim zvečer ob 20. uri se je peljal sko-zi Trst bolgarski zunanji minister Burov — Mi nister se je vračal iz Ženeve v Sofijo. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 4. 10 1927. Na trgu ni nič novega. Še vedno j predajati vsemu krompir, ki je da-; ne-s dosc 5el količino 400 centov. Skupna množina dovoženib jabolk | in hrušk je tudi dosegla to številko. Drugo blago je mirnejše, razen zelja, katerega je na trgu zelo iiinogo, a nima Še dovolj povpruše-valcev. Na trgu je zelo mnogo de-, zertnega sadja, ki je zelo hvaležen pridelek. Danes smo imeli sledeče tržne cene.: , Zelenjava: Česen HO lir za stot; rdeča pesa za kuho 80—140; navadna pe^a 30—120; korenje 70— 120; navadno zelje 50—120; vraote 75—140; čebula 55—60; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlo rumen 200—2-40; ločike 100—240; malancane 30—100; Zeleno rdeč* paprika za kuho 8#—120; krompir 55—75; veliki zeleni poper za kuho 70—100; žpecijehii pozni grrah —350; paradižnik 50—17®; radič 40—420: radičeve sadike 150; sladka repa 50—996; šelen 120—190; 60—240; buče za kuho 200—24* Sadje: Jabolka 35—300; hruSke 70—300: k-utnje 80—100; kostanj 100—120; fige 100—130; limone 6— 55 lir za zaboj; melagrane 120— 150; orehi 220—280; breskve 140— 400; češplje 145—188; grozdje 100 —340. Vse cene hrutto per netto. V razprodaji na drobno je dovoljen 20 odstotni ipovršek cen. Iz tržaškega žMjenja Oronn sam žuiN Včeraj predppldne okoli 16. \u*e so ljudje, stanujoči v ki* it. 3 v ulici Tesa, nenadoma začeli z dvorišča presunljiv krik, kateremu je sledil zamolkel ropot, kakor da je nekaj težkega padle na tla. Ko so pogledali na dvorišče, so z grozo uzrli na kamenitem tlaku mlade žensko, ki je ležala nezavestna v luži krvi. Kakor hi trenil, se je zbrala na dvorišču množica ljudi, so skušali na kak nafiin pomagati nesrečni ci, v kateri so spoznali 35-letno Marijo Slauei, stanujočo v četrtem* nadstropju tete hiše. Medtem je nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo, odkoder je čez par minut prihitel na Hce mesta zdravnik, ki je takoj spoznal, da je vsaka pomoč zaman; nesrečna ženska se je že borila s smrtjo; imela je zlomljeno hrbtenico in desno nogo ter številne druge zunanje in notranje poikodbe. Ne* STečnica je kmalu potem izdihnila v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana. Orožniki so ugotovili da je Slau-zijeva, ki je živela v naravnem zakonu z nekim pomorščakom, ki se sedaj nmdi na službenem potovanju, izvršila samomor. Skočila je skozi okno na hodniku v peletn nadstropju. Ni znano, kaj jo je gnalo v grozno smrt. Hctel je nmvett, ker se je bal Aa bo ostal brci stanovanji in glužSbe Včeraj opoldne so ljudje naJli kraj ceste pred vilo Rozman pri Miramaru dostojno oblečenega moškega, ki se je zvijal na tleh v hudih bolečinah. Poleg ifhjega je Ležala majhna steklenica z ostanki oetove kisline, iz česar se je dalo z gotovostjo sklepati, da je je nesrečnik zastrupil. NpV-^o od na-vzočnih je takoj pohiici na bližnjo orožniško postajo ter obvestil o dogodku o dogodku tamošnje o-roinike. Ti so poskrbeK, da je prihitel na lice meeta zdravnik realne postaje, ki je nesrečniku izpral želodec in^a dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Tam se je samomorilni kandidat izkazal za 37-letnega VVgilija Besednjak, pisarniškega slugo pri tržaškem Lloy-du, stanujočega v ulici Mercato vccchio št. 2, in je povedal, da je hotel v smrt iz obupa, ker mu je družba, pri kateri je nameščen te dni odpovedala stanovanje, in ker je razen tesra zvedel, da bo v kratkem odpuSfen iz službe. Bal se je, da bo ostal brez strehe in zaslužka in zato se jo odločil k obupnemu koraku. Pri njem so našli dve pi.-mi, eno naslovljeno na tukajšnjo kvesturo, drugo pa na prej imenovano družbo. Vsebin, pisem, ki ju je zaplenila policija, ni znana, a se najbrž ujema s tem, kar je nesrečni Besednjak povedal v bolnišnici. Njegovo stanje je nevarno. VeaMs&ja pesem e avtomobila. 41-talni s odar Marijan Kosovel, •tMMijot T Rojenu — Seal* Santa it 380, je vfteraj popoldne peljal proti Greti ročna vociček, q* katerem je bil naložen sodček kisa, ki bi fa bH moral oddat* mejitcmi ta-memjenau trgovcu. Ko je dospel s svojim vecttkom do javnega vodnjaka, ki se nehaje ob začetku oeeta, ki vodi na Greto je sdajoi pri-vozH z veliko naglico za njim neki avto, se zalet«! vanj in ga pre-vtbU z voa«£kem vred. Pri tem si ie Kesg^eJ ztei*»l deeno nogo pod kittnom. Šofer ga je prepeij&l na retttne postajo, kjer je Kosovel do-bif prse poanot, nato je bil pripeljan v mestno beltftišnico. Zdraviti se bo maral približno mesec dni. Nexe«da Tuka, ki ge rad u ka. Ko bi se bil ravnal po koranu, ki prepoveduje Allahevim vernikom »avtivanje alkoholnih pijač, bi se 45-letai teiak Charaanbe Chare^idifl, redom iz Carigrada, stanujoč v u*Hci Appiari št. 31, dane Še radaval ljubega zdravja. Ker pa tega ni storil, mora sedaj čuvati pesteljo V me« t ni bolnišnici. Prigoda, ki jo je defcivel Cba-rambe, je za Turka precej nenavadna. Pradfiinočnjim je namreč moč z&Jel v druJM nekaterih tovarišev v neko gostilno, kjer je pridno darove' Bab1 do pozne nočne ure. Ko se je odpravil domov, ga je imel toliko pod klobukom, da se mu je zdelo da se mu zemlja maja ped nogami. Vendar pa se je z Ailaiiovo pomočjo srečno prigugal pod domači krov. Tu so mu pa noge odrekle pokorščino; ko je hotel leči v postelj, je telebml na tla in trdno zaapai. Ko se je včeraj zjutraj prebudil, je za-čutii hude bolečine v hrbtu; meneč da j d to le peslediea trdeea lettčca, je skušal vstati, a n? mogel. kajti ves gpednji del teleea mu je bil oah'vcnel. Njegevo jeianie je privabilo goepedkijo, ki je — u-videvtfi, aa kaj vre — poklicala na penoč idravnika reš. poataje. Ta je dognal, ua ai je Cbara'nbe zlomil hrbte**co, zato ga je tal prepeljati v lueatno bolnišnico, kjer bo moral — ako ne bo hujšetea — Čuvati pnstfljo najmanj dva meseca. Tržaško sodišče aa M daM zapreti v sako gostilna. Vincenc Zubranicb, Peter Erva-to in Viljem Barigelli ao včeraj stali kot obtoženci pred tržaškhn kazenskim dvorom. V noči 28. avgusta je namreč nočni čuvaj Ivan Turk našel pred gostilno «Nada* v ulici Timeus dva moška, ki sta se skrbno ozirala. Turku se je koj zazdelo, da sta neznanca «na »traži«. Poklical je na pomoč mare-šjala Vecchietta, ki se je nahajal v bližini, in oba sta jo udarila za neznancema, ki sta tačas skušala pobegniti. Toda funkcijonarja sta bila hitrejša in ju ujela. Vecchiet je poklical tudi gospodarja gostilne in mu nasvetoval, da odpre lokal. Notri so našli nekega moškega in sicer Barigellija, ki ni znal pojasniti, zakaj in kako je prišel v gostilno. Obtoženci čisto mirno odgovarjajo na predsednikova vprašanja in se »puščajo celo v smešne opazke. Seveda trdijo vsi trije, da so nedolžni. Dva, ki sta stala zunaj, sta bila tam po naključju, Beri-gelH je tudi prišel v gostilno po naključju. Videl ie — kakor pravi on — goreti svetilko nad vrati gostilne in jo hotel sneti. Pri tej o-peraetji pa je padel skozi «luno» nad vr+*i v net**~gostilne. Ke* „t Ml prece, A je zaapai in »e pa zbudili šele agenti. Kot priče nastopijo: gostilničar Podarernik, mareijalo Vecchiet in stralaik Turk. Ti seveda potrdijo obtožnico v eeloti. Državni pravdnik je zahteval za vse tri obteženee po 3 leta in 6 mesecev ječe, ker so že predkaznova-ni radi tatvine. Branil je odvetnik Kezich, ki se je omejeval na dokazovanje, da je bila tatvina le poskušena. Sodišče je nato proglasilo razsodbo, klasom kamere se obsoja Barig^ na 1 leto in 10 mesecev ječe, Ervata na 1 leto in 6 mesecev ječe in Zubranich na 2 leti in 6 meaeoe^v ječe. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Pravilnik za higijene pri dela. Pokrajinska zveza industrijalcev v Gorici nacn sporoča: «Kot je bilo že javljeno potom časopisja, PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadska profil osti (12) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Celo ta glas v vsej svoji krutosti ni oplašii Davida, ki se je še vedno nahajal v trenutnem deliriju zadovoljstva, ki ga je obsedel. Nje-»ovega življenja je bilo vredno, da je zamaSil usta De Peanu v kipu, ko je hotel spregovoriti Ani-čino kne. Ste adaroav z bitem! Peljali so ga preko ozkega prostora trate ki je ločila tolmun od eradiča. in «ra (tledali srdito ti možje z žvenketajočimi meči in besnimi obrazi. Sto udarcev a bičem! Ta mieel ga je končne začela polagoma nadvladovati. Sto udarcev in vsi bodo lahko gledali! Sto udarcev z bičem — po golem hrbtu! Videl je Petra Gagnona in njegov okii&gU obraz, navadno tako rdeč kot rožna stran jabolka, zdaj pa bled kot prah na plečih starega mlinarja. Začel je čutiti hlad — hlad nečesa groznega, ki sa je plazilo skozi njega. Peljali so ga naravnost v veliko dvorano dvorca. Tam ga ho Anica videla. Sliiala bo obsodbo in on ne sme pokazati strahu ali obžalovanja. Ob svetlobi prve sveče je bil njegov obraz smrtno bled, toda nje-eova brada ie bila boli trdna kot polkovnikovega Indijanca. Glavo je nosil pokonci in mokri lasje nad čelom, ki jih je omočil v tolmunu, so se svetlikali. Med ropotom stopinj in kovine »o ga potisnili v veliko dvoramo, kjer so od sveč razsvetljene pogrnjene mize čakale gostov. V hipu, se je zidelo Davidu, so spoznali in razumeli pomen tega drenja. Celo prej kot je polkovnik z mrzlim a srditim glasom klical strežaje in zahteval navzočnost St. Denisa, se je soba začela polniti. David se ni oziral ne na levo niti na deano temveč je gledal naravnost pred se, jato je mreličavo zbiranje presenečenih in radovednih ljudi opazil kakor v sanjah, čutil je, da ao oči vseh uprte vanj. Sliftal je njihovo dihanje, njihov Šepet in v svojih lastnih prsih je čul burno utripanje srca, ki mu je pofiiljalo Čuden lepljiv hlad s top- je stopil z dnem 24. julij« t. 1. v veljavo nov eplofien pravilnik za higijeno prt .delu, potrjen a kraije-vim odlokom od 14. aprila 1937. It. 590 (Gazzetta Uff., 25. aprila 19*7). Zainteresirane!, ki hi »e radi o pravilniku ) natančneje poučili, store to lakko v uradnih urah pri tajnidtvu rveze industrijalcev.* MftVM kiiJHhih ii v Ooriai Via Mame H ima od 1. oktobra do 31. marca sledeči urnik: za občinstvo je odprta araUuca od 9. do 12. in od 15. do 19. Knjige se izposo-jujejo od 9. do 12. in od 15 do 18. BHvsiaa v Oaviai. S prvfca oktobra so dobile mestne brivnice zimski urnik. Odprte so od 8 zjutraj pa do 19. ure zvečer. Slabo m« Je prfSfo. Obilnim pasantom, ki so v popoldanskih urah brzeli — kaiti Človek v mestu brzi po cestah — iz ulice Carducci proti Travniku in obratno — se je nudil včeraj neprijeten prizor. Prileten mož se je v bližini knjigarne« Kumar — nenadoma oprijel zidu, se pričel rzvijati in ječati. Očividno mu je pridlo slabo. Nekdo je skočil hitro v katoliško knjigarno, ki se nahaja tam v bližini, in telefoniral po Zeleni križ. Nekaj minut nato je bil rešilni avto že na mestu in pobral bolnika, ki se piše Ivan Ru-tar, 84 let star, doma iz Tolmina, ter ga odpeljal v mestno bolnico. Žalostna smrt V bolnici usmiljenih bratov je umrl te dni Jožef Jevšček, star 30 »let iz Banjšice, ki je že več časa ležal v bolniiki postelji radi močnega udarca, ki ga je zadobil v glavo s kamnjem pri pretepu v bli-fini neke gostilne. Oblastva, ki sq napravila preiskavo, so zapvia nekega Franca Plesničarja ter ga naznanila sodišču radi umora. Ciganka obsojana na 50 dni zapora Goriška pretnra je obeodila ciganko Apolonijo Mayer, staro 59 let, na 59 dni zapora in na več kot 50 lir eodnijekih stroSkov, ker so našli pri njej lovsko puško, kot amo že svoječasno pisali v «Edinosti«. Dovolj bo imela starka za svojo bojevitoet! Blagodejni darovi Zelenemu križu v Gorici so darovali gd.: Grasei L 50; v spomin obletnice smrti svojega ljubega o-četa dr. Pitamiza so darovali njegovi sinovi Graziani in Alfonz Pi-tamiz L 100; gospa Hoffmann L ll>0; gospod Temil je daroval več kirurgičnih predmetov. Trgovska zbornica ta povzdigo sirarstva Pozvani od posebnega komisarja gd. Antonija Orzana so se zbra-ii pri trgovski zbornici dne 29. septembra tega leta zastopniki najvažnejših industrijskih podjetij in večjih gospodarskih organizacij naSe pokrajine. Vrh tega ravnatelj Kmetijskega urada iz Gorice in oni podružnice v Tolminu. Nainen sestanka je bil: razpravljati o stanjn mlekaren goratega dela goriške pokrajine. Zbrali so se v svrho spoznanja vzrokov, ki povzročajo padanje sirar-ske obrti; ter da bi določili, kako bi na najpraktenejši način odpo-njogli tenrn — in tako zopet dvigniti kar najvišje tako plodonosno gospodarsko industrijo. Čeprav je po goratem delu goriške pokrajine nad 100 mlekarn, čeprav so te mlekarne, ki so bile v vo^ni porušene in so zgubile skoro vso opremo, orodje, stroje itd. takoj po vojni znova zrastle iz razvalin, se obnovila in deloma celo zboljšalo in so laočno preuredila, kljub temu še vendar njihova produkcija ni zadovoljiva in zadostno velika. — Kajti del proizvoda se pokvari na trgu in se prodaja pod ceno. To so bili motivi, ki so dovedli Trgovsko zbornico, da je podvzela to prek oris tno akcijo, smatrajoč za potrebno in važno sklicati sestanek zastopnikov gospodarskih podjetij, ki so v tej stroki gospodarstva zainteresirani, ter tudi strokovnih izvedencev. — Vse to v svrho medsebojnega razpravljanja o stvari. jlz tega razpravljanja, ki se je na sestanku na široko razpletlo, je bilo razvidno, da je vzrok propadanja ali pa tako pičlega napredka v mlekarski obrti pač v glavnem tehnična neizvežbanost mlekarskega osobja. Zato je glavna potreba, da se predvsem vzgoje zmožni in izkušeni sirarji in da se da našim sirarnam vsa tehnična pomoč, ki jim je potrebna, da naše mlekarne takorekoč usposo- S tuinfan srcem naznmfMBO vsem aeredniluMB, prijateljem in znancem, da M naš Ijnbifesi Alojzij Trebeč 1. oktobra, ob 5. uri pop. preminul. Pokopali smo ga v pondeliek 3. okt. na domače« pokopališču v šitrbin*. ŠKRBINA, 4. oktobri 1927. ■HaMa, soproga, Hiivlto hčerka in oatati sorodni ki. birao, da bodo odgovarjale potrebam in zahtevam moderne tehnike. V ta nanien se je na sestanku podalo nekoliko predlogov, ki so jih vsi pričujoči potrdili in odobrili. Uradno poročilo, ki nam ga je poslala trgovska zbornica se priMižno glaai tako-le: ^Zastopniki družb in gospodarskih zadrug goriške pokrajine ter kmetijskega urada v Gorici in nje gove podružnice v Tolminu sestav ši se na poziv posebnega komisarja Aniona Orzana pri Trgovski zbornici v Gorici, dne 29. septembra 1927. so razpravljali o stanju mlekarskega zadružništva v gorskem V>aau goriSke pokrajino in ugotovili, da ni pomanjkanju si-rarske produkcije in veliko od-stetnemu poslabšanju vzrok le nedostotnost lokatov, ki služijo za shrambo sira, in ne samo nepopolnost stroj&v ter potrebnega o-rodja, pač pa v veliki meri tehnična preizkušenost in nesposobnost osobja, ki je uslužbeno v mlekarnah. Ugotovivgi veliko važnost, ki jo predstavlja sirarska industrija v gospodarstvu gorskega pasu naše pokrajine, se j® izkazalo potrebno, da se kar najhitreje in najuspešnejše pomore k večjemu raz voju te industrije s p l>i šofer ne za vozil v stran, bi gotovo povozil koledarja in morda povzročil njegovo smrt. imena avtomohi-listov nam niso znana. Avto, ki je Sel proti Gorici, je ponesrečence odpeljal s seboj. n □ □ o Ml OGLASI BERLITMCHOSL vodi v vaeh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-1326 VOZ na štirih, drugi na dveh kolesih »ta na prodaj. Via Piccolomini 1. 1373 VEČ čevljarskih delavcev za nova dela sprejmem takoj. Stančić, Herpelje. 1374 KINO Ideal, Opčine. Danes in jutri velika amerikanska, avanturna drama «Groza v Rio Grande», z znanim igralcem Fred Thomson-om. 1345 MLADENIČ, star 16 let, s triletno prakso v trgovini išče službe, nairaje v mestu. * ^tov pri tržaškem upravništvu. (1352) GLYK0I< je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Caslella* novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 1100 KOT PRODAJALKA želim vstopiti v trgovino mešanega blaga v mestu ali na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1359 fiv csfte&liifta črta Trst-Lokev-L>ivača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi iz Piazz« Oberdan Vozni red od 1. oktobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 16 15. Iz Bazovice ob 16-45. Iz Lokve ob 17 .Iz Divače ob 17-10. Iz Senožeč v Trst ob 7*30. Iz Divače ob 7-ij Iz Bazovice ob 8*15. L stki za tia in n^zaj: Trst Divpča in nazaj L 13*—. Trst-Senožeče in nazaj L 16-—. ZLA7&3KA AS&^ri Pcvh Trst, Via M«xzitii 46 Kupuje zlato, srebro in kivne. Popravlja in prodaja zlatenico. — ene zrut-n e. omo\ Obleke, dežni plašči, tkanine, p> -rila, platno, dežniki, obuvala, gilet volneni in svileni i. t. d. Znižane cene! Pogoji ugodni! Via Rodiš !!. 3, tr&Jg nadstropja Specijaliteta kave HAUSBRA1VDT Novi veliki dohodi nam dovoljujejo d-: nudimo svojim odjemalcem itov p«pust na conah. Pečena (o?tanki) ... L 24*80 Zmes za družice . . . . 26 — S*ntos .superior . . . .23 — Zmes posebno flaa . . .31*— Surova od . . L 21" — naprej 952 -1__IX .JBL. Io krvjo skozi žile po telesu. Vendar ni nihče izmed zijajočih opazil na njem potrtosti ali sledu straha, edino kar so opazili pri svetlobi sveč, je bil njegov sivkasto bledi obraz. Toda ta barva je bila barva kamena, iz katere so gledale mirne in nepovešene oči; negibljiv stoicisem Indijanca je plaval v njih. Smatrali bi ga lahko gA Indijanca, Ce bi ne imc-1 svetlih las in belega obraza. Indijanec bi stal tako sredi svojih sovražnikov In gledal smrti v oči. A navzlic temu mu je v možganih kroži! vrtin? • vrtinec fcesed, Iti so se neusmiljeno ponavljale neprestano — «sto udarcev z bičem — sto udarcev z bičem — sto udarcev t bičem in vsi bod« lakko glodali f» Potem je nenadoma zrl naravnost v oči Anici St. Denis — Anici in njenemu očetu, ki sta stala v široko odprtih vratih, ki so vodila v gospodovo osebno sobo. Ni bila to več Anica z Zatonske-ga griča niti Anica z njegovega vznožja gosto porastlega z bezgo-v.im in drugačnim grmičevjem, in katero se je bil on drznil držati obj&fco v svojih rokah. Anica, ki je stala tu, je bila nova Anica, očamjoče sijajna in bri-gajoča se za to mestne ljudi. Njeno meeto bo med njimi, ko bo prejemal svojih sto udarcev. Srce, dužo in telo mu je ta misel tako tiščala, da ni pokazal znamenja spoznanj-a ali čuvstva, ko se je srečal njegov pogled z njenimi preplašenimi očmi. Motno je slikal polkovnikov trdi m neizprosni glas, ko je pripovedoval o nezaslišanem, dvojnem zločinu, ki ga je izvršil. Na Anini-činem obrazu in v očeh je videl najprej presenečenje, ki se je u- maknik) pretresu in končno grozi, je bila tako silna, da je zginila vsa barva z njenih lic. Istotako, kakor iz velike daljave je čul ponovitev ukaza za njegovo kazen — »to utlnrcev z bičem in vsi l}«zil£e bodo lahko gkttiali. Tt*-daj je opazil, da je Anica stropeta-la kakor od udarca. Krč bolesti aa ji je prikazal ua obrazu in menil je &e. do bo kriknila toda iz njenih po* in ©lih ustnic ni bilo glasu. Ve'? če s jo je gledal no čuden brezčuten način, kakor da nvu je popolnoma tujka. Zdelo se rnu je, da to ni več njegova Anica — ne taka kot jo stala tu ob vratih poleg svojega očeta. Toda drugi so videli drugače Skozi vrata od zunaj sta prihajala Bigot in De Pean. Vsa razmrSena sta bila in od njunih oblek je curljala ledena voda. Tik za njima jc stopal Vau-dreuil.