Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo**. Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno.....................K 50- foluletno..................26' 'osamezna številka.............- 1" Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase................K 1'— uradne razglase............... 1*50 reklame................... 2'— Uredniitvo in upravnlštvo lista le v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). Za bivšo Štajersko se sklicuje občni mhor sa dan 25. aprila 1S21. "v Celje. Občni zbor se vrši ob eni popoldne v ,.Narodnem domu" s tem-le dnevnim redom: 1.) Volitev šest članov v izvrše-vaini odbor stranke. 2) Volitev okrožnega odbora za ozemlje bivše Štajerske. 3.) Slučajnosti • • • Vsi štajerski krajevni odbori SKS., določite svoje delegate, ki ao obvezani priti na ta zbor polnoštevilno! Občnega zbora se udeleže tudi vsi štajerski poslanci SKS. Pristaši, somišljeniki, dne 25. aprila vsi na plan za zmago kmetijskega ljudstva. Seja skupščine. V Beograda, dne 9. aprila 1921. Včeraj popoldne je bila seja skupščine, na kateri se je obravnavala interpelacija komunistov zaradi «ob-znane», to je vladne odredbe proti vsem prevratnim elementom, v prvi vrsti proti komunistom. Ker se je imelo v zvezi z interpelacijo glasovati tudi o zaupnici vladi, je vladalo za sejo velikansko zanimanje. Vstopnice za galerijo so bile oddane že prejšnji dan, ogromna množica ljudstva pa ni mogla dobiti vstopa v zbornico in je čakala pred vratmi na izid seje. Točno ob štirih popoldne se je pričela seja. Napeta pozornost je vladala v vsej zbornici. Komunisti so brzojavno poklicali vse svoje poslance, pa tudi druge stranke, osobito vladne, so bile skoraj polnoštevilno zbrane. Le večina naših klerikalcev je ostala doma. Po kratkih formalnostih je povzel besedo notranji minister g. Draško-vič, da odgovori na interpelacijo. V zbornici je prevladala taka mrtvaška tišina, da se je slišala razločno vsaka njegova beseda. V skoraj triurnem govoru je podal minister Draškovič uničujoč material o delovanju komunistov v naši državi. Na podstavi dokumentov je dokazal, da so imeli komunisti koncem preteklega leta že popolnoma organiziran načrt za revolucijo v državi. Predvsem je bilo omrežje njih rovarenja razpleteno po južni Srbiji, Macedoniji, Črni gori, Dalmaciji, Bosni in deloma tudi po Hrvatskem. Od svojega voditelja, Sime Marko-viča, sedanjega poslanca, so prejemali ogromne vsote denarja, ki so ga dobili iz Rusije, Madžarske in Amerike. V Petrogradu in v Moskvi so ukradli in oropali naša poslaništva ter izkupiček porabljali za svojo nečedno agitacijo. To so delali ljudje, ki so danes komunistični poslanci. Bili so v zvezi z italijanskimi oficirji ter z madžarskimi in nemškimi špi-joni. Bili so pa tudi v zvezi z najhuj- šimi roparskimi tolpami. Tako so našli pri roparju, ki je sam ubil in oropal 120 ljudi, razne komunistične spise in brošure. In tega roparja je skrival človek, ki je danes komunistični poslanec. Takih primerov, ko so se komunisti vezali z roparji, je še vse polno. Po deželi so imeli organizirano «črno roko», ki naj bi pobila vse kmete, ki ne bi bili pristaši komunističnega gibanja. Vse te hudobne namene je vodila petorica komunistov, vsi drugi člani stranke pa za njene odredbe niti vedeli niso. Vsa ta odkritja so izzvala v zbornici spiošen stud do komunistov in posameznim njihovim poslancem je postajalo silno vroče, ker so se bali, da bi imenoval g. Draškovič tudi njih imena Komunist Sitna Markovič je skušal braniti svojo «partijo» , kar mu je pa popolnoma spodletelo. Na pomoč so mu prišli zategadelj drugi. Najprej sodrug Ethin Kristan, ki sicer grmi doma proti komunistom na vse pretege. S svojimi znanimi ameriškimi dovtipi, ki jih je posebno «Na-prej» poln in ki jih uporablja ob vsaki priliki kakor kak cirkuški klovn, je vzel komuniste v svoje varstvo, pri tem se pa sladko muzal, da je vlada zatrla komuniste, ki bi drugače po-medli z njegovo bankokratsko in ko-ruptno socialdemokratično stranko. Za njim je poizkušal srečo zastopnik Zemljoradničkega kluba, milijonar in salonski diplomat Jovanovič. Govoril je proti «obzsiani» in za komuniste. Milijonar in komunist! Njegov govor je provzročil med kmetiškimi poslanci Zemljoradničkega kluba burjo ogorčenja. V odsotnosti pravih seljakov so namreč beograjski gospodje, znani voditelji Avramovič, Jovanovič, Moskov-Ijevič in Komadinič, sklenili, da se mora komuniste braniti in so za to žalostno vlogo določili Jovanoviča Proti temu samolastnemu postopanju pa so poslanci-seljaki nastopili z vso silo in se priglasili k besedi. Ker pa sme po poslovniku govoriti od vsakega kluba le po en poslanec, so se obrnili nato na naš klub s prošnjo, da bi ga pooblastili za nas in za tovariše kmete iz Zemljoradničkega kluba. In tako je dobil besedo poslanec Miloradovič, ki je pošteno okrtačil komuniste in njih brezvestno početje. Ostro pa je tudi žigosal zaveznike komunistov — svoje klubske kornandire (Avramoviča in družbo), ki so izdali seljački program v korist omunistov. Miloradovičev govor je izzval velikansko odobravanje v vsej zbornici. Ob koncu je čutil potrebo še doktor Pavičič, da je v imenu Narodnega kluba in klerikalcev branil komuniste, zaveznike roparjev in naših narodnih nasprotnikov. Pa je pošteno naletel. Svojo obširno pripravljeno pridigo je hotel dr. Pavičič prebrati. Vsa zbornica se je zgražala, da morejo klerikalci zagovarjati komuniste in zato so mu vsi prav odločno svetovali, naj svoje papirje lepo spravi. To je g. Pavičič tudi storil. (Po poslovniku se sme namreč samo govoriti, ne pa čitati.) Nad vse značilno je, da sta se seje udeležila samo dva klerikalca — doktor Korošec in župnik Klekl. Očivid-no kmetiškim poslancem ni nič kaj dišalo, da bi zagovarjali komuniste, največje sovražnike kmeta. Najraje bi pač nastopili proti njim. Ali kaj, ko ne smejo, ker jim gospodje tega ne dovolijo. Po govoru drja. Pavičiča je prišlo do glasovanja, pri katerem je dobila vlada dvetretjinsko večino. Nato je bila opolnoči zaključena osem ur trajajoča seja. Uspehi poslancev Kaše stranke. V Beogradu, dne 10. aprila 1921. Te dni se bo v zmislu od nas stavljenih zahtev priredila naredba o po-i višku eksistenčnega minimuma pri i osebnodoliodninskem davku tako, da ;bodo mali in srednji posestniki v bodoče oproščeni tega davka. Istočasno se izdeluje naredba o svobodni davka prosti žganjekshi vseh doma pridelanih predmetov. Samo ono žganje se bo obdačilo, ki pride v prodajo, in s'.c?r pri trgovcih in v gostilni. Pri kmetih samih pa mora biti popolnoma prosto. Te ugodnosti so nam bile med drugimi zagotovljene prej, preden smo vstopili v vlado. Vse druge ugodnosti, ki nam jih mora izpolniti vlada z ozirom na naše pogoje za vstop v vlado, bomo naznanili takrat, ko bodo že v delu, ker nočemo, dokler ni kaka stvar že .urejena, nič obljubljati. To znajo samo klerikalci — seveda tudi sociji — ker z brezprimerno zlobo že desetletja «farbajo» kmete s samimi lažmi brez vseh ugodnosti. Tovariši kmetje, vprašajte klerikalce, kaj so oni prinesli kmetom, ko so imeli tri ministre in čepeli dve leti v vladi?! Vprašajte kdo je delal za kmete in kdo je njih izdajalec! Ne z lažjo in «farbarijami», temveč z dejanjem naj pokažejo svoje delo. Dosedaj pa je obstojalo vse delo klerikalcev samo v tem, da so dobili za kmete visoke davke, prepovedan izvoz živine itd., za sebe pa portfelje in avtomobile — pa še marsikaj! za >> << Na svojih dveh zadnjih sejah je imel rešiti ustavni odbor ee takozvani «kan-ce!paragraf*, ki se po vladnem načrtu tako-le glasi: «Verski predstavniki ne smejo uporabljati svoje duhovniške oblasti pri verskih obredih ali p6tem spisov verskega značaja ali drugače pri vršitvi svoje poklicne dolžnosti v strankarske namene. Prestopki proti temu se kaznujejo samo na tožbo zasebnikov. Tožba se vlaga neposredno pri pristojnem sodišču, ki samo vodi preiskavo!« Proti temu vladnemu načrtu so nastopili naši klerikalci z vso silo in to kljub temu, da je celo eden glavnih govornikov za «kancelparagraf», dr. Žerjav poudarjal, da imajo izvun siužbe duhovniki tudi še nadalje polno pravico, da se strankarsko udejstvujejo, ker «kancelparagraf» prepoveduje le zlorabo prižnice, spovednice, sploh du-hovske službe v strankarske namene, nikakor pa ne jemlje duhovnikom njih državljanskih pravic. Vseeno so se navalili klerikalci v boj, in sicer tako, da so se pokrili s sramoto. Njih glavni govornik je bil dr. šimrak. Na vsak način je hotel dokazati, da je navedeni člen naperjen proti katoliški veri, pri čemer se je skliceval tudi na ljubljanskega «Napreja», ki je storil svoje dni neumnost, da se je postavil proti «kancel-paragrafu*. Toda Šimrakova slava jc bila le kratka, ker mu je skoraj pričel odgovarjati sodrug E t b i n Kristan, k i j e z a g o v a r j a 1 «k a n-celparagraf* in tako osmešil a p r e j a».. Zakaj je kancelparagraf potreben? Pri utemeljevanju «kancelparagrafa» je navedel gospod Etbin Kristan med drugim tudi primer, kako so agitirali klerikalci v Istri. — Kristan je dejal: «Vem za primer v Istri, ko se župnik ni samo s tem zadovoljil, da je v cerkvi priporočal kandidata, temveč, da je celo dejal: ,Sedaj, bratje v Jezusu počakajte, da se pogovorim z Gospodom.' In je šel pred oltar, se tam malo časa zadržal, se vrnil in dejal: gospod Vam priporoča, da volite tega in tega!'» Dr. Žerjav je omenil ta-le primer: «Kmetica je prišla s hčerko k spovedi. Duhovnik ji jo rekel, da ji ne more ■dati odveze, ker je njen mož pristaš nasprotne stranke. Če pridobi moža za klerikalno stranko, potem ji da odvezo, Hčerki je dal duhovnik odvezo. Drugi dan pa, ko je bila pri obhajilu, se je ustavil duhovnik pred njo in vpričo vsega naroda izjavil, da je ne pripusti k obhajilu, ker je njen oče pristaš nasprotne stranke.» Oklofutani dr. šimrak. Med dr. Žerjavovim govorom je dr. Šimrak ves čas s prav neolikanim za-diranjem motil govornika. Z vseh strani so leteli zato na njega ukori, predsednik je zvonil, pa vso ni nič pomagalo. Dr. Šimrak se je drl naprej, kot da bi bila vsa zbornica le za njega. V tem se mu je približal dr. K r s t e 1 j, da bi ga umiril. Šimrak je vstal in sunil drja. K r s t e 1 j a v p r s a tako, da je o d 1 e t e 1 v klop. Krstelj se je hitro opomogel in ne bodi len priložil drju Šimraku krepko zaušnico. Dr. Korošec miri. V tem je priskočil dr. Korošec in pričel miriti, dasi se je videlo, da je dr. Korošec vesel svojega bojevnika. Potrebno pojasnilo. Med svojim govorom jo dejal dr. Šimrak, da so vsi, ki so ne 'strinjajo ž njim —• «balkanci». To je izzvalo seveda burjo ogorčenja, ki se je pa polegla, ko je dejal nek Šumadinec: « Pustite ga, saj ni on kriv, da tako govori, temveč kriva je temu balkanska slivovka.» Take slivovke je namreč «za korajžo® izpil gospod doktor prej 16 kozarčkov, ki so provzročili, da je prišlo do klofute. Dne 5. aprila se je nadaljevala debata. o « kancel para grafu*. Srbi za «kancelparagraf». Srbi so izjavili, da ni «kancelpara-graf» proti katoliški cerkvi, temveč le proti politikujoči duhovščini, pa naj bo ta pravoslavna ali pa katoliška. Dr. Laza Markovič je poudarjal, da je država vzela vere v zaščito in da ji je dana zaradi tega tudi pravica nadziranja cerkva, če v resnici služijo svojemu namenu. Tudi mohamedanci za «kancelparagraf». Govornik mohamedancev je izjavil, da noče ničesar vedeti o politikujočem hodži (turškemu duhovniku), vsled česar bo glasoval za «kancel paragraf*. Srbski zemljoradnikl za «kancelparagraf«. Govornik Zemljoradničkega kluba, profesor Moskovljevič, je pOdal značilno izjavo, ki si jo more lažnjiva klerikalna žurnalistika vtakniti za zrcalo. Bistven del izjave se glasi: o roči to takoj tajništvu SKS, v Ljubljani. Pravico udeležiti se občnega zbora in glasovati na občnem zboru imajo delegati, izVoIjeni v dobi od dne 30ega junija pa do konca leta 19Ž0. Vsi naši delegati se morajo Udeležiti občnega zbora! Kandidati za glavni odbor so: Za Kranjsko: Predsednik: Gustav Pire, generalni ravnatelj v p. v Ljubljani. Drugi podpredsednik: Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih. Odborniki: Bohuslav Skalicky, vinarski nadzornik v Novem mestu; Franc Hočevar, posestnik v Strugah; Martin Bajuk, posestnik v Božjako-vem št. 10; Ivan Štrumbelj, posestnik na Igu; Franc Črnagoj, nadučitelj v Črni vasi pri Ljubljani; Jože Hočevar, posestnik v Zejah pri Komendi; Alojz Pavlin, živinozdravnik v Ljubljani; Jože Černe, posestnik v Zgornji Šiški; Jože Ažman, posestnik v Hrašah pri Lescah; Anton Meden, posestnik v Begunjah pri Cerknici. Za Štajersko: Prvi podpredsednik: Štefan Dobnik, posestnik v Zlatoličju pri Ptuju. Odborniki: Anton Lipovšek, posestnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici; Ludovik Plavšak, posestnik pri Sv. Juriju ob Taboru; Jakob Nemec, posestnik v Okoslavcih; Franc Kene, posestnik na Globokem pri Brežicah; Jakob Žnidaršič, ravnatelj vinarsko šole v Ptuju; Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih; Karal Goričan, .vinarski nadzornik v Razdelu. Občinske volitve. Kaj je storiti po končanem glasovanju? Ko je glasovanje (volitev) končana, mora volilni odbor takoj pričeti s skrutinijem (štetjem glasov In ugotovitvijo izvoljenih odbornikov). Najprej je zapečatiti in zakleniti skrinjice, iz katerih so se jemale kroglice. Nato se prešteje število glasovalcev, kar so mora zapisati z besedami na koncu zapisnika. Potem se prične štetje glasov (kroglic), in sicer po tisti vrsti, kakor so bile postavljene skriujice. Število glasov, ki jih je dobila vsaka skrinjica, jo zabeležiti z besedami še prej, preden se odpre druga skrinjica. Pod to zabeležbo se podpišejo nato vsi člani volilnega odbora. Potem se s tem delom nadaljuje toliko časa, dokler niso vsi oddani glasovi prešteti. Dalje jo zabeležiti, koliko je volilnih upravičencev in koliko volileov je glasovalo ter katere stranke so prijavile vezanja list. Te prijave je treba priložiti zapisniku. Po končanem skrutiniju (štetju glasov) zaključi volilni odbor zapisnik. Volilni zapisnik, glasovalni seznamek, volilne imenike in prepis volilnih imenikov podpišejo vsi člani volilnega odbora. Nanje se mora pritisniti tudi ob činski pečat. Kjer je več volišč, se prenesejo vsi volilni spisi zapečateni in pod predsednikovim nadzorstvom ali pod nadzorstvom kakega drugega za to določenega člana na glavno volišče, kjer ji glavni volilni odbor pregleda in ugotovi izid celokupnega glasovanja. Poglavje o sirovosti. Na naš tozadevni članek nam je poslal g. Kalan sledeče pismo, ki ga objavljamo v celoti. Pismo se glasi: Uredništvu »Kmetijskega lista*. Vem, da je zastonj z Vami se boriti. Zato Vam javno nič ne odgovorim na Vaš članek o sirovosti. Da pa malo vidite — ako imate kaj čuta pravičnosti — kako krivično sodite, Vam pojasnim tem potom samo tole: Jaz sem se pred vojsko vedno odločno ustavljal sirovosti po listih naše stranke. 'Jaz sem bil največji nasprotnik vojske in vedno obsojal vsako pisanje y prilog vojske. Jaz sem prvi nastopil zoper Šuster-šiča in njegov režim ter tako dolgo vodil vojsko ž njim, dokler ni šel. Jaz sem tisti duhovnik, ki je prišel v Šmihel pri Novem Mestu in so brez vsakega povoda ljudje Vašega duha že naprej napravili sklep: tega bomo pa nabili. Nisem pa pisal onega članka zaradi sebe, ampak ker se mi to podivjano ljudstvo smili. Enako bi Vam lahko dokazal, kako napačne so tudi druge trditve v Vašem članku, ker slone na napačnih premisah. Ne trdim, da ste Vi vzgojili to sirovost; gotovo pa je, da se je vsa kmečka sirovost zbrala v Vaši stranki. In to sirovost sedaj gojite Vi naprej; dokaz: shodi Vaše stranke. Če imate kaj olike, če kaj čuta pravičnosti in dostojnosti, morate sami sebi priznati, da delate v nekem oziru herostratsko delo. če ubijate v ljudstvu avtoriteto, rušite disciplino, gojite sirovost. Če imate malo razuma, ali morete reči. da bo ljudstvo brez avtoritete disciplinirano, dostojno? Ali si morete misliti pri mladini disciplino, red in dostojnost, brez avtoritete? In ali ne verjamete, da je nekaj (ne popolnoma) slič-nega pri ljudstvu? — In če kmeta tudi na prestol dvignete, pa pri tem trpi nravno škodo, kaj je večje: škoda ali korist? S spoštovanjem Janez Kalan. Lj. 2/4 1921. Prav veseli nas, da se je gospod Kalan tako odločno boril proti sirovosti in da se je njemu posrečilo, da je pregnal šusteršiča, česar sicer popolnoma ne verjamemo. Še bolj bi nas pa veselilo, če bi mogel gospod Kalan v resnici pokazati uspehe svojega boja s sirovostjo. Zalibože moramo pa ugotoviti, da sirovost klerikalnih listov stalno raste in da je gospod Kalan slep, če je no vidi. Ravno tako pa jemljemo tudi z vsem priznanjem na znanje, da se gospodu Kalanu' naše ljudstvo smili. Toda zdi se nam, da tisti, ki ima pravo usmiljenje, ne govori takoj o podivjanem ljudstvu. Saj naši skromni pojmi o dostojnosti pravijo, da je treba besede, ki so v sorodstvu s psovkami, zelo previdno izbirati. Veseli nas končno tndi, da gospod Kalan sam priznava, da nismo sirovosti vzgojili mi, kar je potemtakem storil nekdo drugi. Da pa to ne more biti nihče drugi kakor tisti, ki je imel skozi desetletja oblast nad narodom, je pa tudi jasno. S tem pa je dokazana resničnost našega članka in naj govori gospod Kalan karkoli hoče. Prav odločno pa protestiramo, da si dovoljuje gospod Kalan stavke, kakor da se je zbrala vsa »kmečka sirovosti v naši stranki. Gospod Kalan, v resnici ne vemo, kako naj z ozirom na tako nekvalificirane žalitve razumemo Vaš apel na oliko, pravičnost in dostojnost! Bolje pač niste mogli vzeti svojim besedam veljave! Končno še eno! Herostratsko delo pa ne vršimo mi,' temveč Vaši somišljeniki. Mi ne ubijamo nobene avtoritete in prav želeli bi, da bi imel vsak duhovnik kar največ avtoritete. Ni naša krivda, čc izgubljajo duhovniki zaradi svojega političnega dela tudi ves ugled kot duhovniki. Pač pa ubijajo avtoriteto med ljudstvom klerikalci, ker na zemlji ni samo avtoriteta duhovnikov, temveč tudi avtoriteta države, ki jo je Krist priznal s tem, da je dejal: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega! Vprašamo pa gospoda Kalan a, kdo pa jemlje državi vsako avtoriteto? Kdo pa je tisti sejalec ljulike in zdražbe v naši državi? Mar niso to ožji somišljeniki gospoda Kalana, mar ne pridigujejo klerikalci proti državi tako, da so komunisti napram njim naravnost državotvoren element! Tu udarite, gospod Kalan, tu nastopite s svojo besedo in prepričani ste lahko, da Vas bomo podpirali, kolikor bo le v naši moči. Ker z nami se je v resnici zastonj boriti, ker naša ideja je tako zdrava, da mora zmagati, nismo pa nedostopni resnici, kar je mogel spoznati tudi že gospod Kalan. Zato v boj proti sirovo^i, gospod Kalan, in v boj proti rušilcem državno in božje avtoritete! Če je Vam oboje tako pri srcu kakor nam, potem bodite uverjeni, gospod Kalan, da bomo še zavezniki! Pokrajinske vesti. (Nov velik uspeh ministra Puclja.) Na seji gospodarsko-finančnega komi-teta ministrskega sveta z dne 9. t. m. je bila na predlog tovariša Puclja dovoljena za udeležence Kmetijske razstave v Pragi podpora v znesku 480.000 kron. Podpora je namenjena kmetovalcem vse države. Od Slovencev je bo deležno od 20 do 25 kmetovalcev in nekaj kmetijskih strokovnjakov, v prvi vrsti takih, ki delujejo na prosvetnem polju. Poleg tega je dosežena za vse udeležence-kmetovalce prosta vožnja na vseh naših železnicah. Podrobnejše vesti o razstavi prinesemo prihodnjič. (Za novo železnico Murska Sobota-Ljutomer-Ormož.) Svoje dni sta intervenirala naša poslanca tovariša Mrmolja in Pucelj pri ministru /a promet glede gradnje železnice Murska Sobota-Ljutomer-Ormož ter železnice Kočevje-Brod-Moravice. Minister se je tedaj izjavil tako ugodno, da se je moglo upati na skorajšnjo gradnjo železnice. Pozneje pa je poslanec Mrmolja interveniral še pri pomočniku ministra, g. Jelicu, kjer je dobil to-le informacijo. Železnica Murska Sobota-Ljutomer-Ormož se ima v resnici po že izdelanem državnem načrtu zgraditi. Kljub temu pa ni misliti, da bi država skoraj pričela z njeno gradnjo, ker je že preobložena z drugimi izdatki. Samo za popravo obstoječih železnic so potrebne štiri milijarde. Te poprave pa so tako nujne, da jih ni mogoče odložiti. Edin izhod bi bil, da zgrade interesenti sami železnico, kakor nameravajo to storiti Dolenjci. V tem primeru bi bila država ne le pripravljena plačati obresti od vložene glavnice, temveč skrbeti tudi za njeno amortizacijo. Mogoče bi se vendar našlo v okraju dovolj dalekovidnih in pe-tičnih ljudi, ki bi trenutno prevzeli državno breme nase, zato pa takoj pomagali sebi in vsemu okraju. Kakor rečeno, zgrade kočevsko železnico Dolenjci sami. Zato upamo, da se najde tudi v ptujskem okraju dovolj ljudi, ki bodo izvedli proti omenjenim ugodnostim od države prepo-trebno železnico. (Delegati za občni zbor «Kmetijske družbe«,) ki bo dne 28. aprila, plačajo na železnicah samo polovično vožnjo, kar je izposloval delegatom minister Pucelj. (Na naknadnem občnem zboru) podružnice »Kmetijske družbe* v šmar-jeti, kjer so klerikalci že dvakrat razveljavili izvolitev delegatov za družben občni zbor, je bilo v nedeljo izvoljenih devet delegatov, ki so vsi odločni pristaši SKS. Živeli naši volilci, čast njihovemu delu! (Za občinske volitve.) Kdor je prijatelj kmeta, ta je za zvišanje cen živini. Zato vprašajte vsakega, ki se Vam ponuja, kakšno stališče zavzema glede tega vprašanja, in samo po tem ga sodite! Pomnite pa, da v Ljubljani demokrati, klerikalci in socialni demo-kratje kar tekmujejo med seboj, kdo bo več storil za znižanje cen živini. Zato proč ž njimi in živeli zastopniki kmetiških koristi, ki so bili in so edino pristaši naše SKS.! (Dva nova lista) sta pričela izhajati v Ljubljani, in sicer »Pondeljek* in »Avtonomist*. Prvega izdaja znani časnikar g. Milan Plut, drugega pa g. Albin Prepeluh. V koliko sta oba lista potrebna, bo pač pokazalo število naročnikov. Da sta pa lista nekaterim zelo dobrodošla, se vidi iz tega, da so prevzeli kritje primanjkljaja, ki je več kot gotov. Čudno se nam le zdi, da ima »Avtonomist* tako prijazno besede za klerikalce. (Z debelo lažjo) na uvodnem mestu, ki je vrhu tega tudi debelo tiskana, se je vpeljal v slovensko javnost »Avtonomist*. Piše namreč, da so se občnega zbora demokratov udeležili tudi zastopniki SKS. če hoče dokazati »Avtonomist* svojo sorodnost s klerikalci z debelo Jažjo, se mu je to sijajno posrečilo. Naj bo prepričan, da bo slovenska javnost tudi brez tega spoznala ozadje, ki je stvo-rilo »Avtonomista*. Pa ne i da se tiska na račun vojnih posojil, ki bi jih radi vnovčili nemški delničarji »Kranjske hranilnice*. («Avtonomist» proti «Kaneelpara-grafu».) Kljub temu, da se je izjavil gospod Etbin Kristan, voditelj socialnih demokratov, za »Kancelparagraf*, piše vendar »Avtonomist* proti »Kan-celparagrafu*. Kdo pojasni to nasprotje, kdo razloži to uganko? (še ena uganka.) Vojna nr-sojila ko stvar, ki se bednih proletarcev gotovo ne tiče. Na lepakih, ki so oznanjali izhajanje »Avtonomista*, pa se zahteva povrnitev vojnih posojil. In vendar se ponaša »Avtonomist* kot socialnode-mokratično glasilo!, Tudi na rešitev te uganke smo radovedni, dasi smo prepričani, da je »Avtonomist* nikdar ne poda. (Mors tua — vita tnea) ali po slovensko: Tvoja smrt je moje življenje. Tako piše v socialističnem «Avtono-m is tu» dr. Lončar in moramo mu pritrditi. Sedaj tudi razumemo, zakaj je gospod sodrug Etbin Kristan s tako vnemo branil komuniste v Beogradu, oni isti Kristan, ki jih je v Ljubljani tako strastno obdeloval. Mors tua — vita mea pojasnjuje uganko in v tem primeru še posebe. Ker bilo ne bi več socialnih demokratov, ko ne bi tega preprečila vladna cobznana*, ki je pritisnila komuniste. In zato zagovarja Kristan komuniste s tako vnemo, ka kor da bi postali le-ti socialni pa triotje. Mors tua — vita mea, kajneda, gospod Etbin! (Klerikalci za komuniste.) Bila je sicer že javna tajnost, da naši klerikalci vedno radi podpirajo komunista, da se pa upajo tako očitno nastopati za najbolj protikrščansko in najbolj prevratno stranko, kakor so to storili na skupščinski seji, pa le nismo mislili. Bolj pač niso mogli zatajiti svojih krščanskih načel kakor so jih, ko so branili one komuniste, Id se ponašajo s tem, da so njih učitelji ruski boljše-viki. Kaj pa so storili cerkvi in duhovščini ruski bol jševiki ter kako t o preganjali cerkev in zasmehovali vsak verski čut, ve vsakdo in tudi naši klerikalci. In vendar so glasovali za nje Kmetje, zapomnite si to in'razkrinkajte hinavce, kadar bodo govorili, da branijo vero! (Stanovnikov atek) so vedno bolj hudi in zopet smo njih jezo provzročili — mi. Na vsak način bi namreč atek radi zvedeli, kdo je tisti preklicani človek, ki piše o njih. In ker ne morejo zvedeti in ne bodo zvedeli, se jeze in letajo po sodniji. Atek, nikar se ne razburjajte! Jeza škoduje in posebno onemogla jeza je škodljiva za prebavo. če pa atek ne marajo poslušati našega nasveta, pa naj iščejo le še naprej pisca — saj našli ga itak ne bodo nikoli! (Takole skrbi za kmeta!) V svoji številki z dne 7. t. m. piše »Slovenski gospodar*, da je izvoz -živine ustavljen. Toda to ni resnica in izvoz se vrši še v naprej. To samo laže «Slovenski gospodar*, da more udariti po samostojnih. Pa se je zmotil, kajti udaril je le samega sebe, ko je pokazal vsemu svetu, da so njegove vesti kmetovalcem samo v škodo. Zategadelj proč s »Slovenskim gospodarjem«, proč s to lažnivo cunjo! («Samostojno barko zapuščajo«) laž« dalje in se tolaži »Slovenski gospodar*. Pri volitvah bomo že še videli, katero barko zapuščajo volilci, ali gosposko ali kmetijsko. Mi, ki delamo samo kmetijsko politiko, se volitev no bojimo, vprašanje pa je, kako bo b klerikalno barko, ld kaže že na vseh koncih in krajih same luknje. (Glavarstvu v Mariboru.) Urednik »Slovenskega gospodarja* so je v vlaku hvalil, da bodo dobri znanci na glavarstvu poskrbeli, da ne bodo raz veljavljene klerikalno kandidatne liste, četudi bodo napačno sestavljeno, temveč da se bo zatisnilo eno oko. Isti «Slovenski gospodar* pa piše v svoji 14. številki dobesedno to-le: »Sedaj, ko imamo liberalne in samostojne ministre, nam napovedujejo mobilizacijo in nove davke!* Cenjeno glavarstvo v Mariboru vprašamo prav vljudno, kaj nam more odgovoriti na oba fakta. Ali naj morebiti povprašamo g. Draškoviča, kakega mnenja je on? (Po tovariših Puclju in drju. Vošnja-ku) se je spravil »Slovenski gospodar* nad tovariša Ureka. Tako strašne grehe ima tovariš Urek, da se v resnici bojimo za njegovo dušo. Samo poslušajte, kaj vse mu očita »Slovenski gospodar*. Prvi greh tovariša Ureka je. da je z Globokega. Če bi bil s Plitvega, kakor je »Gospodar*, bi mu bilo najbrže oproščeno. Drugič je tovariš Urek nobel gospod, ki je vsled svojega častihlepja in svoje oholosti osovražen pri mnogih svojih somišljenikih. Da ni tovariš Urek noben sirovež, kakor so vsi tisti, ki mažejo «Gospodar-ja», ie že gotovo. Če pa misli brum-ni »Gospodar*, da je vsakdo, ki ni prav cigansko sirov, že tudi nobel m še gospod po vrhu, potem smo prav zadovoljni, da je tovariš Urek nobel gospod in no sirovina kakor so po vrsti vsi klerikalni gromovniki. Kar se pa tiče oholosti in častihlepja, pa ni »Gospodarjevo* pisarenje nič drugega kakor prav ostudno obrekovanje, čemer bodo pritrdili gotovo vsi, ki poznajo tovariša Ureka. Ali s tem Se niso izčrpani »grehi* tovariša U^oka. »Gospodar* ve še veliko več! Tovariš Urek se je spri enkrat s tajnikom Znuderlom, «rekviriral* je neko vlogo, ki sta jo spisala Žnuderl in Zabavnik in tudi tovariš Kirbiš ni tovarišu Ureku všeč. V resnici grozne stvari, ki jih ne bi pričakovali od tovariša Ureka. Vseeno pa mislimo, da smemo tovarišu Ureku naravnost čestitati, če najbolj obrekljivi list ne najde drugih napak na njem, kakor take čenče. In zato bi nas izredno veselilo, če bi zaupni poročevalec, pra-vilncjo prisluškovalec »Gospodarja*, povedal še druge zakulisne zanimivosti, ki jih obeta s tako gesto. Upamo, da bo slišal prihodnjič bolje in da bo tovariša Ureka naravnost raztrgal* Obilo sreče že v naprej! (Klerikalci in mobilizacija.) Klerikalci znajo kaj dobro vsako priložnost izrabiti v svoje strankarske namene. Pri Sv. Barbari pri Mariboru pravijo, da kdor se na njih listo podpiše, se mu ni treba bati mobilizacije. V neki naši občini, v kateri vlada še klerikalni gerent, ki ima kakih deset svojih pristašev, je nastavljenih kar sedem agitatorjev, kateri že cel teden agitirajo in lovijo ra ta način strahopetce na svojo kandidatno listo. Tudi zaradi agitacijskih stroškov so jo imenitno uganili. Gerent jo povišal ceno živinskim potnim listom od 2 K (ki je pri nas običajna) na 5 K, mogoče, da je že tudi kandidatna lista s tem vračunjena. Le tako naprej, saj ure vašega vladanja so vam itak že štete, potem pa se boste lahko za nekaj let oddahnili, da zopet katero novo uganete. — Več občanov. • (Veterinarske postaje) se ustanov« -na Jesenicah in v Dravogra-d u, tako da bo tudi preko teh postaj omogočen izvoz živine in mesa. To ugodnost za našega kmeta in državo, oziroma državne železnice, so dosegli naši poslanci. (Razpisana so mesta uradnih živi-nozdravnikov) v Črnomlju in v Krškem. Prošnje je treba vlagati do dne 30. aprila 1921 pri poverjeništvu za kmetijstvo. Natančnejši razpis glej v »Uradnem listu* št. 37. (Zlati časi so nastopili za «Impexa».) Lira se je povzpela na 6 K 30 v in »Impes* bo delal take dobičke, da bodo imeli veselje ne kmetje in posestniki živine, temveč tista gospoda, ki ima vplivno besedo pri klerikalcih in demokratih, pa tudi socialnih de-i mokratih. (Glavni carinarnici v Ljubljani.) Prejeli smo dopis, ki ga objavljamo v, vednost carinarnici celotno. Zahtevamo odločno, da se našim kmetom storjena krivica popravi, ker drugače bodo govorili naši poslanci. Dopis se glasi: Vas Podkoren leži 850 metrov nad morjem, ima jako mrzlo podnebje in zima traja skoraj sedem mesecev. Kmetje se pečamo predvsem z živinorejo, poleg tega pa obdelujemo tudi svoje polje, ld nam pa vsled mrzle lege donaša le malo dohodkov. Pogosto se pripeti, da ne pridelamo niti dobrega semena za prihodnje leto. Primorani smo seme kupovati, toda ne Iz gorkejših krajev, ker tako seme pri nas gotovo ne bi obrodilo, temveč iz krajev, ki imajo podnebje enako našemu. Tak kraj je v hribih ležeča vas Strmec na Koroškem, oddaljena uro hoda od naše vasi. Iz Strmca smo že vsa leta pred vojna dobivali potrebno seme. Tudi letos nas jo nekaj posestnikov tam kupilo 300 kg semenskega ovsa, kar smo tudi naznanili carinskemu uradniku v Kranjski gori in ga obenem vprašali, če smemo prenesti seme čez mejo. Dovolil nam je to s pripombo, da moramo plačati od semenskega ovsa po tri dinarje za 100 kg. Posestniki smo bili s tem zadovoljni in smo oves in poleg tega še lemež in desko k plugu, torej kmetijsko orodje, dne 24. m. m. pripeljali čez mejo na carinski urad v Kranjsko goro. A grozno smo bili iznenadeni, ko nam je carinski uradnik nanravil račun za 66-34 dinarjev. Plačati smo morali takoj, ker sicer bi se nam vse blago odvzelo. Torej namesto devet dinarjev ali nekaj več za železo, ki ie tehtalo 12 kg, smo morali plačati 66-34 dinarjev. Ker smo morali oves na Koroškem žo itak drago plačati, nam je še visoka carina seme grozno podražila. Pri takih razmerah nam bo nemogoče še nadalje kmetovati in primorani bomo naše že itak majhne kose polja v naprej neobdelane pustiti, ker nas že samo seme preveč stane. Usojamo si vprašati, ali ni nobene postave, ki bi ubogega hribovskega kmeta ščitila in ali bomo res primorani opustiti pošteno kmetsko življenje in se poprijeti tihotapstva, če bonm hoteli živeti? — Tako dopis! Njegovim upravičenim besedam dostavljamo le nekaj. Če ne naredi reda carinarnica sama, bomo poskrbeli, da narede red drugi. Posestnikom pa se mora vrniti ves denar, ki so ga od njih protizakonito zahtevali. (Žiri.) V nedeljo dne 3. aprila jo priredila SKS. dva dobro obiskana in krasno uspela shoda: dopoidne v dvorani hotela »Boria* v Žireh, popoldne pa pri »Županu* na Dobra-čevi. Na obeh shodih je poročal naš rojak, tovariš dr. Ivan Kav. čič. Govoril je o razmejitveni komisiji med nami in Italijo ter orisal nato splošen politični, kulturni in gospodarski položaj v državi. Govornik je z živimi, od srca prihajajočimi besedami pojasnil stališče zastopnikov in poslancev SKS., ki so do sedaj storili vse, kar so mogli v korist slovenskega ljudstva, zlasti kmetskega, čigar zastopniki so. Po njih zaslugi Pazite, da ne zamudite roka, določenega za vlaganje kandidatnih list! Ko si prečita! list, ga ne zavrti, ampak daj ga čitati še drugim! 9 »i i se je znižalaizvozna carina na živino, vsled česar se je živina podražila; obenem so zahtevali, naj se zniža uvozna carina na neobhodno potrebne predmete, kakor na obleko, sol, petrolej in drugo. Poročevalec jo pojasnil dalje potrebo, da se uvede «Kancelparagraf», ki bo onemogočil zlorabo vere v nizkotne strankarske namene, kar se žalibože sedaj tako pogosto dogaja. Zboroval-ei so z zanimanjem sledili izvajanjem g. drja. Kavčiča, jih navdušeno odobravali, ter končno izrekli našim poslancem zaupnico. Predlagana in sprejeta je biia na shodu tudi ta-le resolucija: Store se naj vsi potrebni koraki, da se vojaški kazenski zakon času in razmeram primerno preuredi, da so odpravijo barbarske kazni balinanja in vse druge nerodnosti, kar vse zelo slabo vpliva na patriotično čustvovanje vojaštva in prebivalstva sploh ter vzbuja naravnost gnus do .vojaškega službovanja. Na drugi strani pa izrabljajo prav to naši nasprotniki v protidržavno agitacijo, kakor se je zgodilo na Koroškem. V interesu države je, da se naši poslanci z vso silo zavzamejo za to, da se ta zakon y modernem duhu reformira. (Požar v Smledniku.) Dne 1. aprila, ob tričetrt na deset je nastal pri po-sestnici Katarini Jerajevi v Smledniku št. 37 (p. d. pri Dermastju) nenadoma ogenj, ki je uničil vsa njena gospodarska poslopja. Rešiti se ni dalo ničesar. Pogorelo ji je vse gospodarsko poslopje do tal, vse poljsko orodje, seno, shuna, vozovi, razni stroji itd. Na pomoč je takoj prihitela požarna bramba iz Mavčič, ki je delovala z vso požrtvovalnostjo prav do jutra, za kar ji bodi, izrečena najlepša zahvala. Vzrok požara še ni popolnoma znan. Eno osumljeno osebo so na mestu aretirali. (V Mavčičah) je povabil s prižnice g. župnik v nedeljo dne 3. aprila svojo, pristaše, naj pridejo po sv. maši v staro šolo, da se pomenijo o občinskih volitvah. Vabilu se je odzvalo tudi nekaj volilcev drugih strank, ki so predlagali kompromisno listo. Skoraj gotovo bi prišlo tudi do sporazuma, ki bi bil občini le v korist, če no bi bil proti temu g. župnik. Pozneje, ko so navzočniki drugih strank že odšli, so je na prigovarjanje sedanjega župana, ki je splošno, deloma tudi pri SLS. priljubljen, milostno prenaredila lista iil vpisalo vanjo nekaj naših za odbornike. To smo zvedeli pozneje, ko se je -vračal župan proti domu in nam pokazal popravljeno listo odbornikov in namestnikov; seveda bi to no bila kompromisna, ampak lista SLS. Razume se, da, naši volilci kaj takega niso mogli odobriti. Na popravljeni listi pa smo zapazili nekaj zelo značilnega, da namreč ifna klerikalni generalni štab v Mavčičah svoj lasten občinski pečat, ki so le malo razlikuje od pravega občinskega pečata Pravi občinski pečat ima zgoraj «Županstvo^, v sredini e Mavčiče :>, spodaj pa cOkraj Kranj*. Pečat klerikalnega generalnega štaba pa se glasi: zgoraj «Občina Mavčiče», v sredini «S. H. S.», spodaj c Kran j, p. Stražišče». Pač drzno čelo imajo naši klerikalci, da si upajo nastopati s ponarejenim pečatom v javnosti. Trn v peti so našemu g. župniku poslanci SKS., kar je dokazal raz leče, ko je dejal: cCmo na belem imam, kdo jo povzročil ,kancelpara-graf.a Naj nam blagovoli prihodnjič g. župnik pojasniti in razložiti, kaj ta paragraf pravzaprav veleva! Nevedno ljudstvo se bo potem prepričalo, da ta paragraf ni "prav nič proti veri, temveč le proti njeni zlorabi, da naj se poslušalca ne izziva, ampak oznanjuje le prava krščanska vera. (Iz Smarjete na Dolenjskem.) Pri upravi naše graščine Klevevža vladajo čudne razmere. Graščinski mlin ima deset let v najemu Franc Žnidaršič, in sicer v splošno zadovoljnost tako vsega prebivalstva kakor tudi graščaka." Ker pa je Žnidaršič zaveden pristaš naše strank®, mu je gosp, graščak Ulm odpovedal mlin in njive, ki jih je imel v najom, in sicer bres ozira ria obupne razmere, v katerih Žnidaršič živi. Lansko leto mu je namreč vso pogorelo, sam je .invalid s pohabljeno roko, vsled česar jo nezmožen opravljati težja dela. Pri tem pa mora slabeti za petero nepreskrbljenih otrok, katerih najstarejši ima roko trikrat zlomljeno. Nadlog tedaj dovolj, da bi se moral smiliti Žnidaršič tudi nekrščanskemu človeku. C o pa pomislimo, da opravlja on kljub temu svoj posel naravnost brezhibno, potem v resnici ne moremo razumeti, kako moro biti g. graščak tako trdo-srčen in tako maščevalen, da hoče tirati človeka v pogin samo zato, ker se poslužuje pravice, ki mu je dana od Boga in priznana od države, to je. da misli samostojno. Res je: gosp. graščak je lastnik mlina in on ima pravico nastavljati ljudi; nima pa pravice, goniti v pogin ljudi, ki mu že 10 let vestno množo bogastvo, in še najmanj ima pravico tirati v smrt moža, ki mu je s svojo krvjo zagotovil varno imetje. Nedopustno je, da kdo meni nič, tebi nič zapodi reveža iz službe, kaznivo pa bi moralo biti tako brezsrčno postopanje proti invalidom. Brez ozira na vse to je torej g. graščak Ulm hotel Znidaršiča kar vreči na cesto, da bi tam poginil kakor pes. (Ker se je pa Žnidaršič v skrajni sili zatekel k naredbi agrarne reforme, ker nima niti strehe, niti možnosti, da bi preživljal sebe in svojo rodbino, ga je pričel preganjati g. graščak z advokatom in s sodnijo. In sedaj teče pravda pri okrajni sodniji v Mokronogu. Upamo, da Bog še živi in da se pomoro pravici, ki mora veljati tudi za reveža, kajti tudi revež je človek, tudi on ima pravico do življenja, tudi njemu gre pravo do rodbine, ki je no ljubi nič manj kakor graščak, če ne še bolj.) Saj je rodbina rovežu edino dobro, ki ga ima, dasi ga stane mnogo trpljenja in goro skrbi. Upamo, da se graščak še zave svoje človeške dolžnosti, upamo, da spozna svoje početje za vne-bovpijoč greh in da v zadnjem trenutku preneha s svojo maščevalnostjo. Bodočnost je vsem neznana in sebi kliče nesrečo na glavo vsakdo, kdor brezsrčno preganja svojega bližnjega, posebno še, če je le-ta v stiski. — Čo bi g. graščak vseeno smatral za važnejše, raje dajati duška svoji maščevalnosti, kakor izpolnjevati svojo državljansko in človeško dolžnost, potem naj bo prepričan, da Jjosta v močni SKS. organizirani kmet in organizirani kmetski delavec našla sredstva, da bosta zlomila in kaznovala gosposko trdosrčnost. Tlačanil _ slovenski rod dosti dolgo m s svojim trpljenjem je že davno odkupil i mlin i graščino. Gospodo m pri agrarni direkciji v Ljub-1 a n i pa polagamo na srce, na j pridejo enkrat k nam v Šmarjeto in naj prinesejo s seboj dobro brezovo metlo. Skličejo naj ob listi priliki tudi vse interesente, ki jim bodo rade volje povedali, kako je treba uporabiti to metlo, kajti pri upravi graščine je vse polno smeti in gnoja ter tudi cel kup smrtnih grehov nad reveži. «Tudi revežu gospodarsko pravico,^ je dejal regent ob otvoritvi konstituante, kar naj upoštevajo gg. uradniki, ki so prisegli regentu. Dotičnika pa, ki vrši nasilje nad reveži, naj kaznujejo, četudi je potomec tistih, ki so sedeli stoletja ua tilniku slovenskega kmeta, in sicer doleti naj ga še prav posebna kazen! (Iz Belokrajine.) Dne 4. t. m. je bil v Črnomlju shod zaupnikov SKS. za Belokrajino. Prišla sta nas obiskat tovariš Škalicky in narodni poslanec I v a n Majcen, ki se je Belo-kranjcem prvič predstavil. Povedal nam je resnico o političnem položaju, za kar smo mu zelo hvaležni. Udeleženci so živo pritrjevali njegovim izvajanjem ter mu potom g. M a z e -leta iz Gradaca izrazili svoje popolno zaupanje in ravno tako poslancem SKS. Posebno nas je razveselila, odkritost tovariša Majcna, ki nam ni obetal cest, vodovodov in ne vem kaj še, kakor so delali klerikalci v starih časih, ampak jo povedal moško in pošteno, kako je z vso stvarjo v skupščini. Naša srčna želja je, da obišče ob priliki tudi druge belokranjske kraje, da se prepriča o strašni zapuščeno? ti črnomeljskega okraja. Treba bo rešiti vprašanja raznih cest, napraviti obračun z nemškim viteškim redom in si zagotoviti malo drv v Velikem Bukovju, sicer ne bomo imeli čez nekaj let daleč naokoli v vsej Belokrajini niti enega polena več. ( S Krke.) Kisli obraz župnikove sobarice Strojinove France se je že od velikega tedna nabiral v porogljiv posmeh vselej, kadar je ona prišla iz ka-planije. To je bilo za pazljivega opazovalca gotovo znamenje, da se zbirajo nad laškimi samostojneži pogubonosni oblaki. In res je udarila strela v obliki dopisa v «Domoljubu». Sedaj se dopisnik sam sramuje «ženskih čenč», ki jih je napisal in bi dopis rad podvrgel komu drugemu. Gotovo bi se ne pečali z njegovimi čenčami, ako bi vsaj mrtve pustil v miru. Pravi, da bi se pokojni gospod župnik Zore obrnil v grobu, ako bi videl, kaj se sedaj na Krki gedi. Teh misli smo tudi mi. Ne obračal bi se sicer vsled tega, če se je zbralo na pustno nedeljo nekaj mož in fantov v Reboljevi gostilni, kjer so se nekoliko pozabavali, pač pa bi se obrnil, ko bi videl, v kakem stanu se nahajajo žup niška gospodarska poslopja. Pustite vendar v miru gospoda Zorca! Kakor vsak človek, tako je imel morebiti tudi on svoje napake. Toda kar se možatosti tiče, mu ne sežete vsi duhovniki, kar vas je prišlo za njim, do kolen. Dokler je on živel, je vladal red v župnišču, to mora priznati vsak — bodi somišljenik ali nasprotnik. Dal je njive v najem, pa si je izgovoril od najemnikov toliko slame, da je strehe obdržal v dobrem stanju. Sedanji žup- nik je odvzel njive največjim revežem in trdi, da sta njegovo žito in slama, M zrase na župnijskih njivah; pri tem se pa ne briga za strehe, ki kažejo rebra. Upa pač, da dobe občino v svoje roke njegovi kimovci, ki mu bodo prekrili poslopja z opeko. Tudi mi ne dvomimo, da bi se to res zgodilo, ako bi zmagala njegova stranka. Zato opominjamo vse tovariše, da opuste osebnosti in se ne prerekajo zaradi malenkosti; strnimo se marveč v krepko vrsto in delajmo, da izpadejo volitve, kakor se za Krko spodobi! (Št. Juri ob Taboru.) Dne 3. t, m. je bil pri nas javen shod SKS., katerega se je udeležilo jako lepo število pristašev stranke in tudi nekaj klerikalnih zgagarjev, in sicer znani Hamot, po stanu žalibog kmet in maloznani kmetijski hlapec, bivši svobodomblec in hud liberalec Dragarjev Joža. Predsedoval je shodu naš tovariš Jožef Hrovat, ki je pozdravil navzočne ter dal besedo tovarišu poslancu Drofeniku, ki je v lepem govoru orisal sedanji položaj in dosedanjo de-lovanjo naših poslancev ter razložil ustavni načrt, kakor je zamišljen od SKS. Pojasnil je dalje tudi načrte drugih strank. Iz poslančevega poročila so poslušalci, seveda razen gorenjih dveh zgagarjev, izprevideli, da je delovanje naših poslancev pošteno in da je njihov ustavni načrt za našega kmeta najboljši. Izrekli so poslancem S K S. zaupnico. Nato se je vršil zabavni del, za katerega sta skrbela Hamot in Joža. Oba sta med vsem govorom tovariša poslanca pazila le na to, če bi se dalo kak stavek v govoru tako zasukati, da bi mogla potem iz tega kovati politični kapital. Toda ves trud je bil zastonj! Dočim je tovariš Drofenik v svojem govoru natančno obrazložil vzrok izstopa slovenskih poslancev SKS. iz Zeml j oradničke ga kluba, je Hamot naenkrat privelekel na dan «Slovenca», ki je objavil znano Avramovičevo izjavo. Tovariš poslanec mu je zato odgovoril tako, kakor je pač zaslužil. S tem jo pa tucli dokazal, s kakim namenom je prišel na shod. Iz gnojnih jam, ki se imenujeta «Slovenec» in ^Slovenski gospodar* se je navžil sovraštva in tega je hotel prodajati na shodu. Zato se poslušalci nad njim, ki hoče biti kmet, niti jezili niso, pač pa so ga obžalovali. Ko je prišel na shod, jo hotel preklinjati, končno pa je blagoslavljal tovariša Drofenika in poslušalce. Upati je, da postane v najkrajšem času pristaš SKS., če zopet ne ustreli kakšnega kozla. — Nastop Jože pa je bil tak, da zaradi njega ni vredno izgubljati besedi. Tako se je završil ta lepi shod za našo ljudi v splošno zadovoljstvo in veselje, žalostno pa za ona omenjena junaka. — Popoldne istega dne se jo vršil shod za občino Gomil-sko in Grajsko vas na Rezani. Na njem je izčrpno govoril tovariš poslanec Drofenik o delovanju poslancev SKS. pred precej velikim številom pristašev. Tudi na tem shodu se je izrekla poslancem SKS. soglasno zaupnica. (Ustavni odbor) jo dokončal svoje delo. Na poslednji svoji seji je sprejel z vsemi glasovi proti enemu glasu ta-kozvani «kancelparagraf», o katerem poročamo na drugem mestu. Priznati je treba, da je bil ustavni odbor delaven in da je izpolnil vanj stavljene nade. 0(1 vladnega načrta ustave je ostala samo ena petina n e- i z p r e m e n j e n a. Štiri petine, oziroma večino, vladnega ustavnega načrta pa so člani ustavnega odbora iz-premenili. In kar je najvažnejše, velik del teh izprememb se je izvršil v soglasju z večino strank, dostikrat celo v soglasju vseh strank. Ker so pri delu ustavnega odbora razen Radičevcev sodelovale vse stranke, zato je tudi načrt ustavnega odbora delo vseh strank. Iz istega vzroka pa je tudi ustavni načrt dober in gotovo je, da bo nova ustava v korist ljudstva. (Važna seja skupščine) je bila v petek dne 8. t. m. Na njej se je razpravljalo o vladni naredbi, takozvani «Ob-znani», ki je naperjena proti komunistom, pa tudi proti drugim prekucu škim elementom. Zaradi «0bznane> je podal vodja komunistov, dr. Markovie interpelacijo, s katero je protestiral proti «obznani». Na interpelacijo je odgovoril obširno minister za notranje zadeve Draškovič in dokazal, da so bili naši komunisti v zvezi s komunisti drugih držav ter da so pripravljali revolucijo v državi. (Podpredsednik ustavotvorne skupščine) postane vsled vstopa naših poslancev v vlado naš tovariš poslanec U r e k. Tako bodo tucli Slovenci zastopani v predsedstvu skupščine. Poslancu Ureku in klubu SKS. naše čestitke k pomembnemu uspehu. (Zemljoradnički klub se krha dalje.) Razen poslanca Gakoviča je izstopil iz Zemljoradničkega kluba tudi poslanec Milan Miloradovič, ki je vstopil nato v klub naših poslancev. Ob tej priliki je podal ta poslanec značilno izjavo, ki jasno dokazuje, kako pravilno so postopali naši poslanci, ker so izstopili iz Zemljoradničkega kluba. (Poslanec Miloradovič je izstopil iz Zemljoradničkega kluba,) ker so nekateri njegovi člani, predvsem g. Koma d i n i č s pomočjo g. Avra-moviča izdali program. Iz-premenili so svojevoljno glavni odbor, za kar niso biliupravičeni, pogajali so se brez klubovega dovoljenja z Radičem, dalje so se prav isti gospodje brez k 1 u -bove vednosti hoteli pogajati z Bolgari, brez vednosti kluba so se tudi izjavljali proti vladnemu ustavnemu načrtu in g. Joco Jova-novičjebrez klubovega dovoljenja podajal v njegovem imenu v korist komunistom in proti vladi izjave. Zato je izstopil poslanec Miloradovič iz kluba, ker ga je narod poslal v skupščino v zaščito narodnih interesov, no pa, da ruši skupščino. No, gospodje pri klerikalnih listih, ali boste ponatisnili tudi ta poročila iz Zemljoradničkega kluba. Če ste pošteni, morate to storiti na vsak način. Toda kako pa boste potem napadali naše poslance? Torej, ali ste pošteni in priznate, da ste delali našim poslancem krivico, ali pa ostanete to, kar ste bili, namreč ena najbolj nepoštenih strank v vsej Jugoslaviji. (Še ena značilna izjava.) Narodni poslanec Š. Mar kovic se jo izjavil o profesorju Moskovljeviču, tudi onem izmed slaboglasnih voditeljev Zemljoradničkega kluba, tako-le: Zemljoradnički poslanec Moskovljevič je imel kandidirati kot komunist. Ker ga pa komunistična stranka ni pustila (je pač vedela zakaj, op. urednika) postaviti za nositelja liste, se je vrinil v Ze m 1 j or a d nič k o stranko. To je drugi komunistični klub. ki je odkrito proti vladi. Vsi trezni elementi Zemljoradničkega kluba so v spontani solidarnosti glasovali s samostojnimi kmeti za vladno «Obznano». (Zemljoradnički klub) je pri glasovanju za zaupnico vladi jasno pokazal nezadovoljnost s svojimi voditelji. Dočim so ti glasovali proti vladi, so se-ljaki glasovali za vlado, nekateri pa, še vedno pod vplivom svojih gosposkih voditeljev, omahovali. Skrajni čas je, da pometejo pravi zenjljoradniki s svojimi posili-voditelji, ki jim branijo pričeti s pravo in realno kmetijsko politiko. (Za zaupnico vladi) so od zemljoradnikov glasovali ti-le poslanci: Jeremija Jeremič, Milan Miloradovič, Risto Džokič, Stovo Benin, Mile Balaban, T. Todorovič in Mirko Gakovič. Od teh sta Miloradovič in Gakovič že izstopila iz Zemljoradničkega kluba in se isto pričakuje tudi od ostalih. Nov dokaz, kako pravilno so nastopili naši poslanci. (Kcrelček) je že zapustil Madžarsko in odšel v Švico, kjer ga pa tudi ne marajo, ker mu več ne zaupajo, ko je že enkrat snedel dano besedo. Na poti v Švico jo na Štajerskem imel še zelo neprijetne doživljaje. Razjarjeni delavci so ga namreč — hoteli ubiti in le s težavo se ga je dalo obvarovati pred razjarjeno množico. Da se je njegovo kraljevanje tako klavrno končalo, se ima v prvi vrsti zahvaliti Jugoslaviji, kar nas prav iskreno veseli, c Kari der Dumme® pa seveda še vodno upa, da bo zasedel madžarski prestol. Blagor ubogim na duhu! (Na Štajerskem) hočejo glasovati dne 20. maja za priklopitev k Nemčiji. Naj lo glasujejo, pomagalo jim tako ne bo dosti, ker Avstrije ne bo rešila priklopitev k Nemčiji, ampak samo delo, česar se pa Avstrijci boje, kajti oni so se navadili na to, da so drugi (Slovani) delali za nje. Ker je pa to sedaj prenehalo, zato je beda v Avstriji. (Istra krvavi.) V Krnici v Istri so se odigrali strahoviti dogodki. Fašisti, ti moderni roparji-Italije, so se navalili na kmeto v okolici Krnice. V svojem trpljenju prignani do obupa, so se njim kmetje uprli in jih z orožjem pregnali. Italijani so poslali nato nad «uporno» vas vojaštvo, ki so ga pa kmetje, ki so dobili med tem pomoč iz bližnjih vasi, pregnali. Toda skoro so bili kmetje, ki so "bili skrajno slabo oboroženi, premagani, ker nad nje so poslali Italijani, poleg fašistov in orožnikov, še pet bataljonov vojaštva, dve torpedovki in oklopne avtomobile. Kmetje so se morali umakniti in sedaj je prišlo divje maščevanje, kakršnega poznajo samo divji afriški in azijski narodi. Petvasi so požgali do tal, kmete love po vsej Istri in jih v stotinah mečejo v najtežje ječe, kjer jih do smrti pretepajo in mučijo«1 Narod je proti vsem tem nais iljem brez moči. Njegovo trpljenje, pru lita kri in; požgani domovi kriče v nelj o. Mi gledamo to brezprimerno trpljci nje, pa no moremo pomagati. Ali skraj ni čas je, da se pripravimo, da osvoba iirno našo brate. Kmetje, Stara pravdi i zahteva* da pomagate kmetom, Star a pravda Vas kliče v boj za svob(*do svojih kmetskih bratov! Zato pa istopite . k ajugoslovenski Maticizai io delajte ■ja njo! (Novi boji v Istri.) Rudarji v labinj-< skem rudniku v Istri so tvej ili že dol« go časa svojo republiko. Kot divja zver preganjam kmetje iz Krnice so se zatekli v Labinj. Zato so zbrali Ita-i lijani veliko silo in obkolili rudnik. Prišlo je do krvavih bitk, ki ;r so sprejeli rudarji vojake z granatam mi in stre-* li. Z bajonetnim naskokom je končno vojaštvo zavzelo rudnik. In pričelo se je maščevanje podivjane soli lateske iu še bolj zverinskih fašistov. (Vsa Italija v bojih.) Ne u line skoro dan, da ne bi listi poročali o velikan-: skih nemirit po vsej Italiji. V Benetk kali, Turinu, Florenci, Rovi gu, Redži Emiliji, Padovi in Bologni a o se klali fašisti in komunisti. Vse pc dno ubitih in ranjenih je posledica teh spopadov in vse polno hiš je požgacčih. Pa vso to je šelo pričetek volilne b( irbe v Italiji, ld se v vsej svoji groaoti razvije stoprav pred volitvami, ki '.bodo sredi meseca maja. (Dalmacijo izprazajujejo) 1 e dni Italijani. Povsod so naši urad i in naša vojska predmet največjih ov acij. Povsod pa se tudi vidi, da so 16 alijani pokradli vse, kar so le mogli o dnesti. Da pa so zapustili tudi vse tak«) ponesna-ženo, kakor ne- store tega ni5 i poslednji divjaki, je jasno. Saj drugačo no bi bili «kulturni Italijani*. Naši isaajo sedaj posla čez glavo, da očistijo, kar so onesnažili ti «kuIturonosci». (Mobilizacija na Angleži kem.) Na Angleškem je izbruhnila tali o obsežna in tako resna stavka delavuev, predvsem rudarjev, da je vsa driiava v nevarnosti. Zato jo imenoval1: angleški kralj spretnega Lojd Džoržb za dik-i tatorja Anglije, ki je od-redil nato mobilizacijo, da napravi red v državi* Književnost. (Shakespeare - Zupančič: Macbeth.) Za Veliko noč je izdala cTist kovna zadruga- drugi zvezek Šekspircrvih dram, ki prinaša" v krasnem Zupj meieevem prevodu eno najboljših del velikega angleškega dramatika, to je cSen kres* ne nočb. Cena vezani knjigi 40 K, ne-t vezani 32 K, po pošti 1 K 80 v več.- (Anton Novačan: Veleja.) Drama v, treh dejanjih. Cena broširani knjigi 28 kron, vezani 36 K, po pošti 1 K 80 v; več. — V krepkih črtah podai ja v leji» Anton Novačan sliko iz življenja, naše vasi. Njegovo dramo odlikujejo jasno očrtani značaji, živahen dialog in vseskozi zanimivo dejanje. «Vele-. ja» bo zaradi tega, kakor je že pokazal njen uspeh na ljubljanskem odru, zavzemala v naši dramatiki gotovo častno mesto. Knjigo priporočamo našim čitateljem kar najbolje, pisatelju pa na njej čestitamo. — »Končno naj še pripomnimo, da je ta knjiga natis-! njena na tako finem papirju, kakršne-* ga že dolgo nismo opazili pri slovenskih knjigah. Obe knjigi se naročata pri c Tiskovni zadrugb v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, (Kongres veterinarjev) iz vse kraljevine je bil dne 9. t. m. v Beogradu, Otvoril ga je minister za kmetijstvo, poslanec Ivan Pucelj, na kar je bilo izbrano častno predsed-ništvo kongresa, in sicer Evgen Po-nebski, rektor veterinarske visoke šole v Zagrebu, za predsednika, za podpredsednika pa narodni poslaneo J a n ko R a j a r in inšpektor O. Korošec. Sklenjeno je bilo, da se sedanja veterinarska društva razpuste, ter da se osnujo za vso državo enotno c Jugoslovansko veterinarsko udruženje>. Nato so se razpravljalo še druge za živinozdravnike važne nadeve. (Izvoz živine v Italijo.) Civilni ko-misarijat za Trst in okolico je odredil to-le: 1.) Prepoved živine, živalskih proizvodov in ostankov iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, o kateri govori odlok z dne 16. marca 1921, št. 769-b/150, se ne razteza na sveže, soljeno in prekaje« no ali kakorkoli priprav-* ljeno meso, slanino in mast, perutnino in divjačino. 2.) Trgovino s predmeti, o katerih govori predidoči člen, urejuje odlok notranjega ministrstva od 1. oktobra 1914. Trst, 4. aprila 1921. Civilni komisar Fione, —> Prinašamo uradni razglas Pomagajmo zasužnjenim rojakom — podpirajmo ,jugoslovansko Matico"! dobesedno v da se morejo po njem vsi naši Citate Iji ravnati. Ne pustite se begati, ker izvoz mesa v Italijo je dovoljen in s b vrši še v naprej. Zato ni nobeneiga vzroka, da bi padla cen a živini. (Kmetija ka razstava v Jugoslaviji.) Ob priliki sokolskega zleta v Osjeku, se bo vršiJ a tam velika kmetijska razstava, ki jo obišče tudi regent. Na razstavo o; pozarjamo že danes. (Nabava drv za kurjavo.) V 36. številki cUrai inega lista» z dne 7. aprila 1.1. razpisu, je Dravska divizijska oblast v Ljiibljai ii nabavo 30.000 kubičnih metrov drv • za kurjavo, in sicer: 13.000 kubičnih n letrov za garnizijo v Ljub- (Ceue mesu v Mariboru.) Mariborski magistrat je določil za mesec marc te-le cene, in sicer za kilogram vdovskega mesa I. vrste 27 K, volovskcga H. vrste 25 K, meso bikov, krav in telic 24 K, telečjega mesa I. vrste 25 K, telečjega mesa H. vrste 23 K, svinj-skega mesa, svežega 32 K kilogram. (Znižanje cen premogu.) Deželna vlada za Slovenijo namerava znižati cene premogu. Premog se bo delil po kurilni vrednosti v štiri vrste. Skrajnji čas je že, da se naredi konec mastnim dobičkom, ki jih delajo na račun prebivalstva razni premogokopni baro* ni, čifuti in tujci! Žemltna ponudba. Kmetski ; fant, ki je absolviral kmetijsko šolo in se razume na vsa kmetijska dela ter imi i nekoliko premoženja, se želi priženiti ni a kmetijo ali kaj podobnega. Ponudbe je pošiljati pod označbo „Stara J» ravda", poštni predal 11, Ljubljana. Žepne, st enske, nihalne, kuhinjske nre, budiljke, zlatnino in srebrnino kupi1 te najceneje pri trvdki I" ran Pakiž v L'ubl ljanl, Stari trg št. 20. Velika zaloga gumijevih trakov za cepljenje trt. = Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo JHLiaŽtil^igl, * Dunajska cesta, ...-----rn™^*Mjmm>mmrmim*ammmmmmmi.^.mtm št. 20, telefon Št. 470. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva ulica št. O. ~ Za trgovce poseben popust. - simendolske pasme, dve leti starega. Ivan Čeme, " Zgornja Šiška št. 25. ■■ oddaja meseca aprila proti plačilu v naprej, franko vse železniške postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v Ljubljani. lite tialmat insko tvornica cementnih sodo?. Plača po d ogovoru. Ponudbe pod „4000 delovodja na upravništvo »Kmetijskega lista". Fozop! Kmetovalci! Pozor! Dospele so staroznane, naravnosive priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na - - - - raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - - - - A. & 13. Sls^lbem^ veletrgovina z manufakturnlm blagom •v Ljubljani, Mestni trg št. IO. (parizar) z ' lojtrama, čigar kolesa so nova, vse drugo ; pa v dobrem stanju. — Karel Jeršln v Eudniku št. 18 pri Ljubljani. v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druge vsakovrstne železnine. Trgovcem dovoljujeva poseben popust. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka Zalta Ss Zilič, trgovina železniee v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta št. 10. z dežele, vi 3aj deloma vajeno hišnih opravil, sprejn ie proti dobri plači dipl. agr. A. Jamni k v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8. Nastop t akoj ali meseca maja. — Prednost ima t ista. ki jo priporoča kak krajevni odba r SKS. V Dospela je velika pošiljatev raznih i - gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na drobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka g vsemi pi itrebnimi poslopji se ugodno proda. — - Kje? pove Andrej Jaro, Novo mesto št. 109. tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7, Miklošičeva cesta št. 1© se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. (kalijevo sol, kostni sngerfosfat, apneni dušik) dobavlja najkulantneje vec <85 „prl zlati lopati" v L3DBL3AKI, ValuazorjBB trg št. 7 nasproti ki -ižanske cerkve fprej Hammer-schraidt- Miibleiseo). Zaloga cementa in karbida. Zahtevajte ponudbe za vagonske, polvagonske in manjše množine! Družba JMPEX" LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 kupuje vsakovrstno klavno živino in prašič® po najvišji ceni. Telefon int. št. 3 Telefon int. št. 3 nasproti glavnega kolodvora * kupuje in prodaja devize in valute po naj ,,prl Solncu" s hišama in drugimi potrebnimi poslopji, eno v Šmarju pri Jelšah, drugo (z gostilno ob državni cesti) blizu Kostanjevice na Dolenjskem, ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter | Velika zaloga vsakovrstnega tuzeraskega in inozemskega i mm ftl3t1flT4lff(IMia(Va foln/vn Irnlrni.. n. n..1...n _ • | j; g launvmjuivgu 111 iuu£tiu3iicga ga -n ra | "g | raanufakturnega blaga, kakor: moškega sukna, belega, pi- | » | |a e- | sanega platna, hiačevine, tiskovine, barhanta, moškega miši ii * ženskega perila, moških in ženskih nogavic, navadnih in | j, | 0 II I svilenih rut ter krojaških potrebščin na debelo in na drobno. H II 1 jih obrestuje po najugodnejših pogojih ima poseben borzni oddelek Franc Ferlinc : v Šmarju pri Jelšah. : Kapital: K 20,000.000 WMTA ¥71 Tf A Šl« 1 *2VRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE iiuU V a (J Miril 01. 1.......KAJ KULAN THE JE ....... ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- • mm . NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU LdUlSliJAlEil, k&MsIsM DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT