ZAVAROVALNICA SAVA S i Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE In LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka '•7 g m- p n | p ! TEŽAVE ZASEBNIH GRADITELJEV Kako do lastne hišice? DELAVSKA ENOTNOST Problem niso samo sredstva, temveč tudi dolgotrajen in zapleten postopek za pridobivanje gradbene dokumentacije in dovoljenj 7. NOVEMBRA 1970 — ŠT. 44— L. XXVII Med pogoji za njihovo vrnitev v domovino so naši delavci v inozemstvu v nedavni anketi na prvem mestu navedli lokacijsko dovoljenje za zidanje družinskih hišic. Vemo, da so ta dovoljenja pri nas za vse graditelje hud problem, katerega urejanje teija veliko zamudnih opravkov. Zanimalo nas je, kaj o teh vprašanjih menijo na Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev. Predsednika tega odbora, tovariša LOJZETA CAPUDRA, smo vprašali: dijo lasten dom in pa seveda tudi v dijo za graditelje teh hišic gradbena podjetja - v korist naših delovnih ljudi, ki si s hudimi odrekanji gra- VPRASANJE: Ali ne bi bilo mogoče, da probleme v zvezi z dovoljenji za gradnjo družinskih hišic ure- prid svojemu lastnemu poslovanju? Ali morda veste, da kakšno gradbeno podjetje to že dela? Vs*dan na pomolu Luke Koper Foto: A. Agnič . Slediti peresom članstva Nubijski odbor sindj. HjL9 Bavcev družbe- njL" pevcev družbe- tel ^6-iavn<>sti je spre- _________ enoletni program dela . Zve»i °Pravlleno veliko delo . Sben,7 vrednotenjem dela (Tu deiavnosti>15 prilaga-1 iNadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU Kasno, vendar še pravočasno smo prišli do prvih resnih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi so sicer samo začasnega značaja, vemo pa, da lahko kmalu pričakujemo tudi pomembne ukrepe glede gospodarjenja v prihodnjem letu, čez določen čas pa tudi ukrepe v zvezi z gospodarjenjem v prihodnjih petih letih. Sindikati podpirajo usmeritev k stabilizaciji gospodarstva brez pridržka, saj so jo zahtevali že lani ob sprejemanju ekonomske politike za letošnje leto. Ne zavedamo se torej šele od včeraj, da mora naša državna skupnost celotno potrošnjo spraviti v okvire, ki smo jih res sposobni zagotoviti. Hkrati s tem pa se v sindikatih zavedamo, da vse, kar že imamo, ali pa šele načrtujemo, ni enako važno in vredno. So na primer podjetja, ki dobro poslujejo, so pa tudi takšna, ki po lastni krivdi „proizvajajo“ samo 1 izgubo. Ali bomo še naprej podpirali vsako proizvodnjo ali pa se bomo končno le odločili, da podpremo predvsem sposobne proizvajalce, druge pa z različnimi ukrepi prisilimo, da to čimprej postanejo ali pa zaprejo svoja vrata? Sindikati se borijo za pravico delavca, da dela, ne pa tudi za pravico, da dela prav v določenem podjetju. Če torej neko podjetje ni sposobno delavcu zagotoviti pravega dela in pravega zaslužka, potem je naloga sindikatov, da mu seveda skupaj z drugimi odgovornimi dejavniki - zagotovijo drugo delovno mesto, kjer bo to lahko dosegel Ali bomo še naprej podpirali vse investicije - s tem, da bomo zaradi varčevanja vsem investitorjem enako zmanjšali kredite? Ali ni res skrajni čas, da odkrito povemo, da so nekatere planirane investicije brez kakršnih koU resnejših garancij za njihovo rentabilnost? Vemo, da bo odločanje o tem Težko, uresničljivo pa le, če ga bomo s federacije prenesli na republike. Te bodo najrealneje ocenile, kaj res potrebujejo in kaj res zmorejo s sredstvi in z obveznostmi, ki jih bodo v zvezi s tem dobile od federacije. To vetja za investicijsko potrošnjo pa tudi za vse druge oblike porabe, od katerih nobena ne more biti tako „sveta“, da se o njeni višini ne bi dalo temeljito pogovoriti. Pač - o zniževanju življenjskega standarda delavcev se sindikati ne mislijo pogovarjati! V sedanje težave nismo zašli zato, ker bi osebni dohodki — gledano v celoti - biU nad porastom storilnosti, pa se zato sindikati lahko kvečjemu pogovarjajo samo o nekoliko počasnejši rasti realnega standarda delovnih ljudi, nikakor pa ne o poslabšanju njihovih življenjskih razmer. MILAN POGAČNIK ODGOVOR: Izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj je v pristojnosti občinskih skupščin, izdelava potrebne doku-! mentacije pa navadno v pristojnosti urbanističnih zavodov ali za to pooblaščenih projektivnih organizacij. Tam, kjer so regio-, nalni urbanistični načrti in zazidalni projekti že izdelani, je postopek za pridobivanje gradbene dokumentacije lahko zelo kratek. Vsakdo, ki se odloči za gradnjo stanovanjske hišice, lahko pri projektivnih organizacijah kupi že izdelane projekte s kalkulacijami in razmeroma v kratkem času dobi vse, kar je potrebno za lokacijsko dovoljenje. Ce so pri tem ažurni še organi občinske skupščine, je vse to lahko zelo hitro urejeno. (Nadaljevanje m 3. strani) leP^rst° melbrosia® j yfrtja w • IZ MARIBORSKE METALNE Podpora političnim ciljem Družbeno-politične organizacije v »Metalni« menijo, da v prihodnjem letu najnižji zaslužki ne bi smeli biti manjši od 900 dinarjev V ,,Metalni" pripravljajo proizvodne in finančne načrte za pri- hodnje leto, pri tem pa seveda razmišljajo tudi o tem, kako dvigniti življenjski standard kakim 3000 delavcem te delovne skupnosti. Z rožicami jim res ni postlano: imajo blokiran žiro račun in najnižje osebne dohodke v kovinsko predelovalni industriji mariborskega bazena; zaupanje v prihodnost pa jim daje dejstvo, da imajo že sklenjene pogodbe za prodajo celotne proizvodnje v prihodnjem letu. Pri vsem tem seveda računajo tudi s posledicami stabilizacij sluh ukrepov, ki bodo nedvomno zavrli pretirano notranjo konjunkturo. Ti ukrepi na „Metalno“ zaradi vnaprej prodane proizvodnje najbrž ne bodo vplivali toliko kot na podjetja, ki si plasmaja svojih izdelkov in uslug še (Nadaljevanje na 2. strani) vitka linija-linija zdravja JOGURT ne redi uuom A MIHE O 7 DNI V SINDIKATIH NA LINIJI 323-554 KAMNIK: Na zadnji seji predsedstva OSS Kamnik so razpravljali o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata po delovnih organizacijah ter o nalogah v pripravah na splošni ljudski odpor. V delovnih organizacijah se na občne zbore temeljito pripravljajo, zlasti pa razpravljajo o kandidatih za bodoče izvršne odbore. Dobro so pripravljeni tudi programi dela osnovnih organizacij, kijih bodo sprejemali na občnih zborih. Glede priprav za splošni ljudski odpor so po delovnih organizacijah že precej storili. Sindikati pa so opozorili na to, da ni dovolj, če stališča o narodni obrambi najdejo svoje mesto le v statutih, temveč je potrebno ta stališča v praksi tudi uresničevati. J. M. CELJE: Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta je posredovalo v javno razpravo osnutek dokumenta o neposrednih nalogah celjskih sindikatov pri uresničevanju političnih Ciljev in nalog slovenskih sindikatov. V novembru bodo, tako predvidevajo, zaključili z razpravo in dopolnjen dokument predložili prvi konferenci celjskih, sindikatov. M. B. DRAVOGRAD: Na zadnji plenarni seji, bila je 29. oktobra, je občinski sindikalni svet v Dravogradu obravnaval predlog statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, razpravljali pa so tudi o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata v tej koroški občini ter o programu izobraževanja sindikalnih aktivistov v novi izobraževalni sezoni. (ek) VELENJE: Te dni začenjajo v Šaleški dolini z občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata. Na prvi delovni dogovor sindikalne organizacije se bodo sešli prosvetni delavci iz Šoštanja. Med drugim bodo obravnavali tudi predlog, da bi se prosvetni delavci iz Šmartnega ob Paki organizirali v prihodnje v samostojni osnovni organizaciji sindikata. (vš) SLOVENSKE KONJICE Dvajsetletnica samouprave V Konjicah se intenzivno pripravljajo na počastitev dvajsete obletnice samoupravljanja. Komisija za gospodarstvo in samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu bo tako v drugi polovici meseca priredila razstavo dokumentov, slikovnega in drugega gradiva o razvoju samoupravljanja skozi dvajset let. Sindikati v Konjicah bodo razen tega pripravili tudi sprejem za prve člane samoupravnih organov in jim ob tej priložnosti podelili pismena priznanja. Program slavja vključuje še svečano proslavo in posebno izdajo v Delavski enotnosti, posvečeno dvajsetletnim prizadevanjem za uveljavitev samoupravnih odnosov. NOVA GORICA V obojestransko korist Komisija za izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu je minulo sejo posvetila zlasti vprašanjem v zvezi z družbenim dogovorom o štipendiranju in kreditiranju v SR Sloveniji in programu izobraževanja sindikalnih delavcev v prihodnjem obdobju. Na seji so sklenili, da bo posebna komisija pripravila osnutek občinskega družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju. Želja goriških sindikatov je, da bi bil sprejeti družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov kar najbolj konkreten in s tem koristen tako za tiste, ki so potrebni pomoči pri študiju kot za širšo skupnost. Novi program izobraževanja sindikalnih kadrov na Goriškem predvideva delovanje tako občinskega sindikalnega sveta kot tudi strokovnih sindikatov. Razmišljajo celo o tem, da bi v prihodnje vabili na seminarje celotne izvršne odbore sindikalnih organizacij in tie le predsednike in tajnike. (.a) LJUBLJANA, 4. - Na zadnji seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta so člani analizirali izkoriščenost počitniških domov ljubljanskih podjetij, poslušali poročilo o devetmesečnem finančno-materialnem poslovanju sveta ter sprejeli nadaljnje naloge v zvezi z občnimi zbori osnovnih sindikalnih organizacij. Pred občnimi zbori so ljubljanski sindikati že organizirali uspele seminarje za predsednike osnovnih organizacij. Pred občnimi zbori so ljubljanski sindikati že organizirali uspele seminarje za predsednike osnovnih organizacij. Tudi v prihodnje bi bilo treba v priprave zajeti čimširši krog sindikalnega članstva. Na občnih zborih naj bi sindikalne organizacije ocenile zlasti ekonomska gibanja, stanovanjsko problematiko, otroško varstvo, zdravstvo in nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. (m. ž.) RADOVUICA Brez epiloga Ker večina delovnih organizacij gorenjskega območja še vedno nima svojih počitniških domov, so se sindikati gorenjskih občin odločili, da bodo s skupnimi močmi zgradili rekreacijski center v Novigradu. Del investicij bodo krili iz vsote, ki jo mora gorenjskim sindikatom vrniti ,,Grad Podvin", nekaj bodo prispevali iz lastnih blagajn, preostanek pa naj bi zagotovili s krediti. Razprave o tem, ali so sindikati upravičeni teijati sredstva, ki jih je pred leti vložil gorenjski delavec v „Grad Podvin", in ali je prav, da je grad še vedno poslovna enota republiškega odbora, so še vedno brez epiloga. V. K. Priprave na občne zbore Občinski svet in strokovni odbori sklicujejo posvete o usmeritvi letošnjih občnih zborov Na območju novogoriške občine se je že začelo obdobje rednih občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij. Do konca januarja naj bi bila opravljena ta naloga v vseh delovnih organizacijah. V želji, da bi občni zbori kar najbolje uspeli, so v Novi Gorici pripravih številne sestanke, na katerih z vodstvi osnovnih organizacij obravnavajo aktualne naloge v prihodnjem obdobju in priprave na občne zbore. Doslej Podpora političnim ciljem so se sestali že predstavniki gradbincev, storitvenih dejavnosti, dalje predstavniki osnovnih organizacij s področja prometa in zvez ter industrije in rudarstva. Predstavniki kmetijcev in družbenih služb pa bodo imeli podobne delovne sestanke v najkrajšem času. Na občinskem sindikalnem svetu Nova Gorica, ki je organizator vseh teh priprav na bližnje občne zbore sindikalnih NADALJEVANJE S 1. STRANI niso zagotovila, ne vedo pa, ali bodo zmanjšane obveznosti do federacije res povečale sklade njihovega podjetja ali pa se bodo na ta sredstva „usedli“ drugi dejavniki - republika, občina itd. Skratka - njihovo poslovanje v prihodnjem letu ima marsikatero odprto vprašanje in v takšnem položaju je nedvomno težko planirati dvig življenjskega standarda delavcev tega velikega delovnega kolektiva. Predstavnikov družbeno .političnih organizacij „Metalne“ pa vse to ni motilo, ko so se na sestanku minulo sredo menili o realizaciji političnih ciljev sindikatov v občini Maribor in v delovni skupnosti „Metalne“ ter te cilje odločno podprli. Sedaj je čas - so poudarjali v razpravi, ki jo je vodil predsednik TOS Stanko Rad - da povemo svoja stališča in zahteve; stvar strokovnih služb je, da pripravijo ustrezne izračune, organi upravljanja pa naj potem povedo, kaj smo sposobni storiti, kaj pa morda pa naj bi - če bo le možno - na ta račun dobili tudi nezaposleni družinski člani delavcev „Metalne“. Glede nadomestil za čas bolezni pa so na sestanku sklenili, da v bodoče ne kaže več delati razlik med bolezenskimi izostanki različnega trajanja - do trideset dni seveda -kolikor pač plačuje podjetje. Izkazalo se je namreč, da so zaradi ukrepov proti lenuhom največ ško- de imelL delavci, ki so bili zares bolni, pa so zaradi nizkih nadomestil raje hodih delat, kar je potem povzročalo precej bolj dolgotrajno zdravljenje, kot pa bi bilo sicer potrebno. Za prihodnje leto - so sklenili - naj bi bila vsa nadomestila enaka, dosegati pa bi morala najmanj 70 % višino letošnjih zaslužkov. M. P. organizacij, z zadovoljstvom ugotavljajo, da so bili vsi dosedanji sestanki zelo uspešni. Bili so dobro obiskani in so potrdili, da je ta oblika vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav na občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij zelo koristna. A. U. Slediti interesom članstva NADALJEVANJE S 1. STRANI Stališče sindikatov, naj najnižji zaslužki za redno delo letos ne bi bili nižji od 800 dinarjev, v Mariboru pa tudi v ,.Metalni" sicer šc ni v celoti uresničeno - septembra je zaslužke pod 800 dinarjev prejemalo v Mariboru še kakih 2600 delavcev, v ..Metalni" pa 120 delavcev - vendar upajo, da bodo do konca leta to vprašanje dokončno uredili. Za pri-/ hodnje leto pa v ..Metalni" menijo, da bi se najnižji zaslužki morali dvigniti na 900 din, saj je to nujno zaradi zvišanja življenjskih stroškov. Če tega ne bomo dosegli, so poudarili na tem sestanku, potem lahko pričakujemo še hujše probleme glede delovne sile. kot pa jih imamo zdaj. Delo v ..Metalni" je težko in je zato rekreacija delavcev toliko bolj potrebna. Letos so člani tega kolektiva po dolgem času dobili regres za dopust v višini 300 din in zahtevajo. naj bo tako tudi v prihodnjem letu. Tu regres naj bi se gibal v mejah. kot jih predlagajo sindikati, se pravi med 300 in 600 dinarji, nekaj janjem sistema samoupravljanja XV. ustavnemu amandmaju, še posebej pomembne uspehe pa so dosegli pri koordinaciji dela občinskih .in medobčinskih vodstev ter osnovnih organizacij. V sprejetem programu dela so dali člani plenuma poudarek takšni aktivnosti, kot jo zahtevajo interesi članstva. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti bo zlasti sodeloval pri načrtovanju dolgoročnega razvoja Slovenije. Ob tem pa se bo zavzemal za uresničevanje zastavljenih ciljev v Katalogu II in za druge ukrepe, ki so ah bodo potrebni za ustrezno vrednotenje dela družbenih dejavnosti. Ob Vseh teh problemih pa sindikat družbenih dejavnosti oziroma njegov republiški odbor v programu dela za prihodnje obdobje ni zanemaril stanovanjskih vprašanj delavcev negospodarskih dejavnosti, otroškega varstva itd. Skratka, program nalog republiškega odbora in njegovih organov za obdobje od oktobra 1970 do oktobra 1971 je konkreten in obsega najvažnejše probleme, s katerimi se bo moral ukvarjati sindikat tudi v prihodnje. Obenem pa bo ta aktivnost v znatni meri tudi predpriprava za III. kongres sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in za kongres samoupravljavcev Jugoslavije. PO PRVI KONFERENCI ŽALSKIH SINDIKATOV ŽALSKI DOGOVOR Pri delitvi dohodka se bodo zavzemali tudi z3 spodnjo mejo sredstev za razširjeno reprodukcijo Prva konferenca žalskih sindikatov, ki so ji služih kot osnovni dokument ,JPolitični cilji in naloge slovenskih sindikatov", je nedvomno uspela. Zrela razprava ter zaključki -bolj konkretni že skoraj ne bi mogli biti — jasno razkrivajo, kaj so osnovne naloge žalskih sindikatov v naslednjem obdobju, da bi odpravili žarišča nezadovoljstva med sindikalnim članstvom v občini. Izmed številnih misli, izrečenih na tej konferenci, pa se bomo tokrat omejili le na najpomembnejše. sledi iz rezultatov dela, smotrnejšega gospodarjenja in boljših poslovni rezultatov. Delovne organizacij bodo zato morale v prihodnje veh 0 bolj dosledno izpopolnjevati sisteitj delitve dohodka po delu in zavrni J nekatera kratkovidna hotenja p° I uravnilovki. ZA NORMALNO RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO „Pri delitvi dohodka se bomo zavzemali tudi za spodnjo mejo sr Cj štev za razširjeno reprodukcijo • • ■ j je konferenca žalskih sindikatov'T sala v svoj ..občinski dokument P litičnih ciljev in nalog sindika tu Zaradi tega je nujno, da NE NA ŠKODO ŽIVLJENJSKE RAVNI uresničimo priporočilo skupščine Žalec o minimalnih stop njah akumulativnosti . . ■“ kot prvi 1 V žalski občini bodo državi podpisali zelo pom1 družbeni dogovor med delovn _ organizacijami, občinsko skupsci ^ in občinskim sindikalnim svetom minimalnih sredstvih za razširje j reprodukcijo. S takšnim dog°vor° želiio zagotoviti: orvič, normal emt’61' Glede'na to, da v žalski občini prejema osebni dohodek pod 700 dinarjev mesečno še vedno blizu 1000 delavcev, je konferenca zahtevala, da delovne organizacije do konca letos dosežejo najnižji osebni dohodek 700 dinarjev, do konca prvega polletja prihodnjega leta pa prestavijo najnižjo mejo na 800 dinarjev. Osebnim dohodkom pod to mejo - čeprav bi nanje delavci pristali - pa se bodo žalski sindikati uprli z vsemi sredstvi, ki jih imajo na voljo. Sindikati v Žalcu pa ne zahtevajo le omejitve najnižjih osebnih dohodkov, marveč terjajo tudi skladno naraščanje osebnih dohodkov, kot to razširjeno reprodukcijo v posl aincZ' nih delovnih organizacijah ozirofl1* — n na osnovi samoupravnega dogov . . • - __i r3'j omogočiti prelivanje sredstev na ni občine, s tem pa pospešiti odpif . nje novih produktivnejših delovn j 'IlCjaua ^ .. mest, in dfugič, zagotoviti že] normalne osebne dohodke, pra ‘ > org'! prav preprečiti, da bi delovne ] , nizacije zagotavljale akumulacij0 1 račun nizkih osebnih dohodkov, j M-Zj KRŠKO I | n t Z dejanji, ne z besedami f l tl Zadnja seja razširjenega plenuma Občinskega sindikalnega sveta Krško ni bila sklepčna. Na razpravo o osnutku statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja so bili vabljeni predsedniki sindikalnih organizacij iz 42 podjetij-Kljub temu, da je bila tema pomembna, so se razprave udeležili le predstavniki 15 delovnih organizacij, ki s° zastopah le četrtino vseh zaposlenih v krški občini. Osnutek statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev je občinski sindikalni svet poslal pravočasno v obravnavo vsem delovnim organizacijam. Krški sindikati so namrf^ želeli, da bi skupnost zdravstvenega zavarovanja potrdil2 statut šele po široki javni razpravi neposrednih uporabnikov. Na plenumu so želeli slišati pripombe predstavnikov delovnih kolektivov k posameznim členom predlog2 statuta, vendar je razprava, ki so seje udeležili tudi pfe^' stavniki novomeškega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, minila brez bistvenih pripomb. Odsotnost delegatov največjih delovnih organizacij krške občine, med njimi .JDjuro Salaj", Kovinarske-Agrokombinata, senovškega premogovnika in rugih daje vtis, da večine zaposlenih v krški občini ne zanima, kako bodo opredeljene njihove pravice v novem statutu zdravstvenega zavarovanja delavcev. Kakšna je torej tolikokrat poudarjena skrb za delovnega človeka? ž.š- I s hi t ^ 1 b k Sl d z, Sl p It k IT S£ J b: * P' i sl ! i Pravna posvetovalnica DE VPRAŠANJE: Delavec se je javil na razpis nove delovne organizacije na enako delovno mesto, kot ga je opravljal v prejšnji. Delovno razmerje je nadaljeval brez prekinitve, kljub temu pa je nova delovna organizacija zahtevala pred sklenitvijo delovnega razmerja od delavca zdravniško spričevalo, kot da bi šlo za delavca, ki prvič sklepa delovno razmerje. Delavec je z zdravniškim pregledom imel stroške, ki jih je nosil sam, za preglede pa je izgubil tudi 8 ur. Ali ima delovna organizacija pravico zahtevati takšen zdravniški pregled oziroma predložitev spričevala in ali mora delavcu povrniti stroške'pregleda? Nadalje me zanima, ali ima delavec, ki z družino stalno prebiva v drugem kraju, kot je kraj njegove zaposlitve, pravico do dodatka za ločeno življenje? B. L. - NOVO MESTO ji- % tbii Hal Hiti, Od delovnega mesta, za katero delavec kandidira, jc torej odvi'n Hj}, pregled obvezen ah ne. V takšnem primeru bi morala delovna j obvezen zdravniški pregled izrecno predpisati. Praviloma nosi stroj** ^ Vi. niškega pregleda delavec sam, razeače bi delovna organizacija ime*2. iinrui/npm uičtn rinlrtr^iln rta vp snrpipfpmn riptavnt nnvrnpio stfOSK- ' , H upravnem aktu določilo, da se sprejetemu delavcu povrnejo s,r° iG bitno nadomestilo izgube na zaslužku pa nikakor ne pride v .[({»' nadomestila za ločeno življenje pa ima delavec pravico le tedaj. če jV.j;1 ii akt delovne orvanizaciie takšno nadomestilo ali d00 - at)' samoupravni akt delovne organizacije takšno nadomestilo ali pogoje in višino tega dodatka ali nadomestila izrecno predpisuje. točen odgovor na vprašanje, ah vam dodatek gre ali ne. dobili v u'' pravilniku vaše delovne organizacije. ODGOVOR: Praviloma velja obvezen zdravniški pregled za delavca, ki stopa v delovno razmerje prvič ali pa po daljši prekinitvi. Lahko pa delovna organizacija zahteva zdravniški pregled tudi v drugem primeru, zlasti če delavec kandidira za delovno mesto, kjer je zdravje posebej ogroženo. STRAN 2 V'*" .-'4'-• ' - 'rt--! i ' ' ' DELAVSKA ENOTNOST - V.: 7 DNI V SINDIKATIH p0 STOPINJAH PRIPOROČILA SINDIKATOV O NAJMANJŠEM ZASLUŽKU 800 DINARJEV ZA NORMALNO DELO ^REDNEM DELOVNEM ČASU ___ Celje: Odločna vztrajnost :a izjave predsednika celjskih sindikatov IVANA KRAMARJA: »Le redki jo ?° bili kolektivi, ki v letu 1968 niso izpolnili našega priporočila o najmanj-^ zaslužku 600 dinarjev, čeprav smo sprva od vsepovsod slišali očitke, se zavzemamo za nekaj nemogočega. Za prihodnje leto si zastavljamo | cilj in nalogo, da bi najmanjši zaslužki dosegli 800 din in da bi jih ko-y’ Aktivi sproti valorizirali glede na gibanje življenjskih stroškov. Ne glede ko la objektivne pogoje gospodarjenja nekolikanj dvomim v sposobnosti vod-s*venih kadrov v tistih delovnih organizacijah, kjer tega ne bi mogli storiti!« j Potem ko smo v minulih mesecih obiskali 17 kolektivov in jih Povprašali, kako poskušajo izpolniti priporočilo in zahtevo sindi-za tov glede najmanjšega zaslužka 800 din za normalno delo vred-ef, delovnem času, z današnjo številko začenjamo drugi krog naše 'j! , P« stopinjah navedenega sindikalnega priporočila. Kot smo p0 namreč doslej to problematiko ogledovali skozi očala prizadetih 0v elovnih organizacij, jo bomo poslej skušali prikazati v luči delo-sk< n^a ^ prizadevanj občinskih sindikalnih svetov. Naš prvi obisk je 0p Veljal celjski občini in predsedniku njihovih sindikatov Ivanu Kra-'terju. ri*| jen “o statističnih podatkih je in" D13103 letos 19 % vseh delavcev ^ 8°spodarstvu in 18 % delavcev 11, družbenih dejavnostih celjske off H Čine zaslužilo manj kot 800 ]fl( farjev mesečno. Skupaj vzeto J fj? za 2000 delavcev izmed nn n-u kolikor jih je zaposle-M v. tej občini. Sodeč po za-fa' t 'fzkih so bili na naj slab šem v ,ir! • j tilni, kovinsko predelovalni rii dustriji ln gradbeništvu ozi-v delovnih organizacijah m " .Kaže, da se obrača NA BOLJE!“ h VpodatKe o višini osebnih do-P° vazredih z razponom i ta i- statistika zajema in ob-, 1 rija le dvakrat letno — marca m ^Ptarobra- Kakšen je tre-t ‘at.m Položaj glede najmanjših t hilnOV v celjski občini? “ je * merjj51 *^0 vPrašanJe Ivanu Kra- 1 st'.^aJoovejše podatke naj bi ! ni;uBj*ka posredovala v prihod- ^ nirrl dneh' glede na to me- I ijoj!’ da se stvari obračajo ha i kJ6; Optimizem sloni na iz- .USnJah iz preteklosti. Ko smo i dij1*111166 teta 1968 celjski sin-J >a„, . zavzemali za najmanjši 1 XU2ek,.600 din, smo z mnogih ^ Da^1 skšali očitke, da stvari I mo “javljamo, da se zavzema-I knniZ®°-i za s°cialne ukrepe. Po I miswetnih razgovorih s tako 5 Sfčlmi ljudmi so le-ti tudi * kez. ,2ačeli razmišljati drugače. ^ biliu* te8a pa je bil, da so ■ p0si se redki kolektivi, kjer za-| slu?. nirn ne bi zagotovili za- občini dogaja tudi zdaj, ko gre za zagotovitev najmanjšega zaslužka 800 dinarjev in za sprotno valorizacijo osebnih dohodkov glede na gibanje življenjskih stroškov. V zvezi z našo sedanjo akcijo, pa čeprav nje realizacijo programiramo za naslednje leto, bi želel povedati še nekaj. Ne gre namreč samo za uresničevanje priporočila slovenskih sindikatov, s katerim se v Celju povsem strinjamo. Gre tudi za nujnost, da kot star industrijski center, če naj tako rečem, ne smemo zaostajati za republiškimi povprečji. Trenutno pa smo po osebnih dohodkih za 8 % pod republiškim povprečjem. Zelo važno pa se mi končno zdi tudi to, da 800 dinarjev dandanes pomeni neprimerno manj kot pa v mesecu juniju, ko se je za tak najmanjši zaslužek zavzela konferenca slovenskih sindikatov. Prav zaradi tega celjski sindikati predlagamo, kot sem že omenil, tudi sprotno valorizacijo vseh osebnih dohodkov glede na gibanje življenjskih stroškov. Naše stališče je, da bi se osebni dohodki v1 letu 1971 morali gibati skladno z uspehi gospodarjenja, začenši z najmanjšimi zaslužki 800 din in upoštevaje porast življenjskih stroškov, kot bomo ugotovili za letošnje leto. Pri tem pa sodimo, da ne bi bilo prav, če bi zaslužke valorizirali v enakem odstotku za vse zaposlene. V takem primeru bi delavec, ki zasluži 800 din, na račun npr. 10 % višjih življenjskih stroškov prejel 80 din dodatka, tisti z osebnim dohodkom 3000 din pa 300 din več. S tem pa bi delavcu z najnižjimi prejemki le simbolično prispevali k povišanju življenjskih stroškov, tistemu drugemu z najvišjimi dohodki pa bi realno dvigali že tako ugoden standard. Prav zaradi tega predlagamo, naj bi nadomestilo osebnega dohodka na račun višjih življenjskih stroškov v vseh kolektivih izplačevali v absolutnem znesku in za vse enako. Šele s tem bi bila po našem mišljanju zagotovljena pravična rešitev tega nedvomno nadvse občutljivega in težkega problema.14 MOŽNOSTI SO, KAKO NAJ BI JIH URESNIČILI? „Tovariš predsednik! Vse to se lepo sliši, vendar kakšne so dejanske možnosti, da bi kolektivi vse to tudi uresničevali? “ »Verjamem, da je v naši občini nekaj kolektivov, v katerih se bodo pri uresničevanju naših zahtev znašli v težavah, vendar bomo celjski sindikati pri naši zahtevi dosledni in, upam, tudi uspešni. Pri tem imam v mislih naše izkušnje iz leta 1968. Z druge strani pa zaupam v vodstvene kadre, da bodo poskrbeli za potrebne premike in za spremembe v organizaciji dela in izboru takega asortimenta izdelkov, ki gredo v denar. Če vodstvene strukture v posameznih kolektivih ne bi znale doseči, da bi bili delavci zaposleni na takih delovnih mestih, ki bi zagotavljala najmanj 800 dinarjev mesečnega dohodka ob 100% izpolnjeni delovni dolžnosti, lahko v tak vodstveni kader in v njegove sposobnosti resno podvomimo. Vendar bi takoj poudaril, da nam tudi v Celju primanjkuje sposobnih kadrov in da tisti, ki jih imamo, po mojem mišljenju v mnogih delovnih organizacijah niso dovolj nagrajeni za svoje delo. Ukrepati bo torej treba v obeh smereh, pri najnižjih in pri visokih zaslužkih. In še nekaj: dandanes Celje predstavlja ,star industrijski center4 *, na račun katerega pa se je nekdo v naši družbi razvijal. Zato tudi od družbene skupnosti v širšem pomenu besede zahtevamo, da bi programe in načrte delovnih organizacij z našega območja obravnavala enakopravno s tistimi, ki so jih izoblikovali v drugih, trenutno bolj razvitih središčih!44 MILAN GOVEKAR Kako do lastne hišice? (Nadaljevanje s 1. strani) Delavec, ki je zaposlen v tujini in razpolaga s stavbno parcelo v takšnem urbanistično urejenem zazidalnem okolju, lahko za zmerno ceno naroči, ‘ na primer stanovanjskemu pod- -jetju v Kranju, da zanj pripravi vso to dokumentacijo do gradbenega dovoljenja. To naredi tudi stanovanjsko podjetje »Standard44 v Ljubljani in še nekatera druga podjetja. Pred tremi leti, ko je bil v gradbeništvu precejšen zastoj, pa so nekatera gradbena podjetja izvajala tudi gradbena dela na takšnih hišicah do tretje faze ali celo „na ključ44. V Sloveniji torej imamo nekaj urbanistično urejenih področij, kjer delavec lahko naroči pri stanovanjskem podjetju ali kaki drugi delovni organizaciji potrebno gradbeno dokumentacijo, pri gradbenem podjetju pa sklene pogodbo za gradnjo stanovanjske hišice po njegovi želji. Žal pa takšnih področij ni velilco. Izdelava urbanistične dokumentacije je v mnogih občinah v velikem zaostanku, postopek za pridobivanje gradbene dokumentacije pa tako zapleten in počasen, da ljudje marsikdaj izgubljajo živce, ko se lotijo gradnje novega doma. Premalo informirani graditelji prihajajo na ta način v velike težave, ki se jih često za« vedo šele takrat, ko je gradbeni material že deponiran na stavb- ni parceli. Potem se začne dolg postopek za izjemno dovolitev gradnje, ali pa pride do gradnje „na črno44 itd. Dokler ne bomo dosegli boljše družbene organizacije celotnega stanovanjskega gospodarstva, gradbena podjetja ne bodo imela interesa, da bi posameznim graditeljem družinskih hišic urejala gradbeno dokumentacijo. Resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, ki jo pripravlja republiška skupščina, bo na tem področju marsikaj spremenila, s tem pa bo prav gotovo povečan tudi interes gradbenih podjetij za tovrstno dejavnost. VPRAŠANJE: Ali menite, da bodo gradbena podjetja v bodoče pokazala kaj več zanimanja za gradnjo zasebnih stanovanjskih hišic tudi s tem, da bi se obvezala za njihovo gradnjo „na ključ"? ODGOVOR: V sedanji nenormalni konjunkturi v investicijski izgradnji je takšen interes jgradbenih podjetij, zlasti večjih, res minimalen. Pred tremi ali štirimi leti pa so se nekatera gradbena podjetja - kot že rečeno - že začela usmerjati tudi v gradnjo stanovanjskih hišic „na ključ44, največkrat pa samo do tretje faze. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti NOVO • NOVO • NOVO • NOVO Tudi pori čiščenju čevljev pričakujete uspeh. Krema TRIUMF vam to zagotavlja, ker vsebuje poleg drugih sestavin tudi lanolin in silikone — lanolin najbolje neguje usnje ter mu daje visok in trajen sijaj; — silikoni ščitijo usnje pred škodljivim vplivom vode. Usnje bo bolj odporno in ne bo prepuščalo. Kremo TRIUMF lahko uporabljate za vsakodnevno nego čevljev. Po potrebi je zelo primerna tudi za nego drugih usnjenih predmetov, TRIUMF — nova krema za čevlje z vsemi dosedanjimi izkušnjami in izsledki v laboratorijih Ilirije, največjega proizvajalca sredstev za nego čevljev. Tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana-Vič Gradbena podjetja ustvaijajo pri stanovanjski izgradnji nasploh največkrat zelo majhen ostanek dohodka. Pri gradnji individualnih hišic pa je gospodarski rezultat še manjši. Zaradi tega pa tudi zaradi naglega naraščanja cen gradbenih materialov je interes večjih gradbenih podjetij za tovrstno gradijjo popolnoma presahnil, tako da je ta gradnja danes v glavnem v rokah zasebnih obrtnikov. V takšnih razmerah si graditelji še posebej prizadevajo, da bi z lastnim delom in sploh s čim nižjimi stroški prišli do lastne strehe. V načrtovanju nadaljnjega razvoja stanovanjske graditve pa se gradbena podjetja resno pripravljajo, da bodo kupcem nudila občutno večje število enodružinskih stanovanjskih hiš različnih tipov in kakovosti, Id jih bodo delavci lahko kupovali po izbiri. Osnovni pogoj za to pa je seveda zazidalno zemljišče. M. P. 0*0,/,***r**M*0Wf0**0*00001* m j* mm m s mmmr0*/irM*0**M*Mf************************************ g0**g**0gMM ^.GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Družbeno-politične organizacije pomagajo urednikom ^lrtK>'sindikati k' ^ pove^a*° zanimanje za tisk v delovnih organizacijah. Ne ^Bah0^*^.?0^^, jih analizirajo ter prek njih seznanjajo svoje člane o neposredne, danasif,[ naija več kot naloge, pot nadaljnje afirma samoupravnih temeljev dru*^ V ZIS smo odločno za to <■ pot. Nevzdržno je, da mora ral' 1 * gospodarstvo "plačevati za lične državne, poldržavne in godbene obveznosti več kot o, milijard novih dinarjev 1 hkrati pa za lastno akufflU* ,))■ lahko izloči samo kake 3 ^ jarde dinarjev. Vse, kar pr realne možnosti gospodar ^ moramo revidirati! Krepit* produktivne sposobnosti g *,) darstva in odločna usmerit* (e, konvertibilnost dinarja meljna pogoja za odpravu pritiska na cene, za povezovanje našega gospomu , s svetovnim gospodarstvo« -j skratka, to sta temeljna pp*^ za večjo gospodarsko statm" j, Bilanca federacije za naši* obdobje ne more na stran* „ hodkov zadržati obresti n siovni sklad pa tudi ne zna ^ dela dohodkov od obresti n iŠ plačil posojil iz emisije NtLji banke in drugih federalnih v ^ ■ nerazvite republike Makedonije usklajene z razvojnimi načrti drugih j delov Jugoslavije. Malo napak bi 1 bilo, če bi gradili nove objekte, namesto da bi naše industrijske zmogljivosti le dopolnjevali. Revidirati moramo —- 0 spevke zveznemu proračun , osebnih dohodkov del®. ^ Hkrati s tem moramo zace j; ločno „rezati repe“ in °SrV| starega v porabi federacij, na rpmihlike & prenašati na republike dejavnike, še zlasti pa na ^ ženo gospodarstvo vse tis* lahko prispeva k zmanjšanj livanja sredstev preko fcu^jJj1 Noben porabnik feder® A (r sredstev, ki se bo v bodo ^ nanciral iz zveznih sredst* jj' bi smel povečati svojega d* narodnem dohodku. ..ali1: Položaj je takšen, d® za določen čas preložiti r®^ f investicijske programe m " " od - „ B Sob lihi Polj Prei a‘n SV0j 2 •Ura Piso Jese, ^lij Peza Č ' Piot, ^ei ''Zet, moramo posloviti od " lepih zelja. Cas je že, daO darstvo," da združeno d znanie nostaneio resnični • • j) znanje postanejo resniv*-^ r obveznosti in odgovoril'-'' ^: lastno stabilizacijo, s tem V ^ stabilizacijo celotnega darstva in družbe. Gospo . ^ mora biti tisti dejavnik. j f lastni organizaciji in v,«,pf, žiji urejal pretežni del tis blemov, ki se še vedn0 _ r mimo njega, bodisi v deracije, republik ali kom. diši v tako imenovanih nih skupnostih prek ra^jj državnih ali pa poldrzavn dov in podobno. STRAN 6 DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 44 - 7. NOVEMBRA Si Potr Pjihc Ni S 'eklc »c »5 IZ NAŠE DRUŽBE PODOBE NAŠEGA ČASA - Kako pa vi ocenjujete stvar? — Mislim, da so reakcije v bazi zelo ustrezne ... - A vi osebno? — Mislim, da bo treba nekatere stvari še bolj domisliti •n doreči... - Niste najbolj zadovoljni, ne? - O, to pa ne! Mislim, da je bil storjen ogromen korak naprej. — V čem? - Prvič: ljudem se je nalilo čistega vina. Drugič: jasno se je povedalo, da naj dobi škarje in platno v roke fjaš delavski razred. In tre: jic: šlo se bo v akcijo! - V kakšno akcijo se bo a0? - V konkretno! - Bi lahko posebej zz naše bralce razčlenili, kaj ra-znmete pod aktualnim poj-jnorn: konkretna akcija. Kako se bomo lotili stališč na našem nivoju, tovariš Ko-motnik? - Ja, stališč se bomo lo- tili: prvič odgovorno, drugič organizacijskimi ukrepi dosledno, tretjič učinkovito. bomo šli v akcijo? To so tri zahteve aktualnega - Kot vsakič, mladi tova- trenutka, ki so v središču riš. Niste Te dolgo pri listu, pozornosti naše široke jav- ne? Postopek je že utečen. nosti. Najprej bomo sklicali bazo, — A na kaj bomo akcijo da bi se videlo, kako reagira oprli? in kaj predlaga. Potem bomo — Na neizpodbitno dej- ustanovili komisije: posebno stvo, da je perspektiva od- za odgovornost, posebno za prta. doslednost in kontrolo in — Kaj pa pravite na za-. posebno za učinkovitost. Te htevo, ki jo je bilo slišati —i komisije bodo opravile no- učitev ustreznim organom ali znanstvenim institucijam. Tako bo vse delo razdeljeno v tri faze: v . .. — O, saj bo dovolj, hvala lepa, tovariš Komornik. Urednik mi je rekel le: „Pri-nesi aktualno izjavo o pripravljenosti! “ nič drugega. Pol tipkane. - Lepo ga pozdravite! Recite mu, da vam ostajam še naprej naklonjen — tako Na tretjem nivoju (ne tirni da bo treba zategniti pas? — Ja, mislim da bo treba zategniti pas! — Kdo naj ga zategne? - Vsi! — Od spodaj navzgor? — In od zgoraj navzdol! i — Tudi spodaj? — Ja, na vsak način! Ampak zgoraj tudi. — Se eno vprašanje, tovariš Komotnik. S kakšnimi tranjo delitev dela in zadolžitev po posameznih vprašanjih in sprejele akcijske programe. V akcijskih programih bodo vse svoje naloge razdelile na tri poglavja: na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. Pri kratkoročnih bodo nato predvidele konkretne nosilce izvedbe, srednjeročne in dolgoročne naloge pa bodo dale v pro- kot doslej! V slogi je moč! Vi pa kar pridite še kdaj mimo. - Kdaj? — Takole čez dva, tri mesece, mislim, bodo že znani rezultati. Takrat, če ne prej, bom prav gotovo že imel nekaj za vas. Zakaj bi vam ne dal podatkov, če jih imam. Za koga pa delamo, če ne za javnost. v. B. I I I I I I I I I I I I I I I I I V ZASAVJU OB MESECU AKCIJE »ALKOHOL IN DELOVNI ČLOVEK« Preprečevati, ne samo zdraviti! V revirjih se bržas nikoli več ne bodo ponovili časi, ko so ob plačilnih dneh „oštarije“ kar kipele od razigranosti in ko je pijača tekla z miz, trdo zaslužen denar delavcev pa se je preselil v žepe gostilničarjev, dostikrat celo prejemki dveh tednov. Povojno obdobje, nov položaj neposrednega proizvajalca in samoupravljavca hkrati, njegov dolgoročni interes in drugi dejavniki so pregnali tudi ta, po domače rečeno, ponižujoč pojav, čeprav še ni izkoreninjen, četudi se tu pa tam še pojavlja na površju v obliki alkoholizma, ki pa seveda ni nič manjše družbeno zlo. Njegov stalni spreirdjevalec so razdrte in sprte družine, kronične bolezni, zanemarjanje delovnih in drugih dolžnosti, kvartanje za denar in številni drugi asocialni pojavi. Čeprav še nimamo pri roki akcijskih programov v zvezi z dejavnostjo občinskih odborov RK, krajevnih skupnosti in njenih- komisij, socialno-zdravstvenih in drugih komisij ter organov v mesecu boja zoper alkoholizem, v Zasavju poudarjajo, da bi se kazalo lotiti dveh osnovnih opravil: okrepiti preventivno delovanje, kar pomeni v prvi vrsti preprečevati alkoholizem in to s široko, skrbno pretehtano, s podatki podkrepljeno akcijo in vanjo vključiti tudi sindikalne organizacije, in drugič: širše proučiti, kaj vse pogojuje relativen porast potrošnje alkoholnih pijač, predvsem žganih. To je osnova za katerokoli akcijo, ki pa se ne bi smela omejiti zgolj na november, marveč bi morala postati sestavni del samoupravnega delovanja pri nas. Nekatere parcialne ugotovitve namreč kažejo, da je treba imeti pred seboj obe plati medalje, ko je govora o alkoholizmu. Nemogoče, skoraj bučne reklame za večjo potrošnjo alkohola, pravijo v revirjih, niso v skladu z našimi družbenimi hotenji. Za reklamo izdajamo težke milijone družbenega premoženja, ki ga seveda plača v prvi vrsti delovni človek. V Zasavju pa so med drugim tudi ugotovih, daje treba med vzroke alkoholizma všteti tudi težke razmere enega dela ljudi. Ni tako malo primerov, ko so se delovni ljudje zapisali alkoholu zaradi neurejenih stanovanjskih in drugih razmer, potem ko so spoznah, da jim nihče noče pomagati. Sploh je zanimivo sicer ne novo spoznanje, da je v revirjih največ alkoholizma zavoljo neurejenih stanovanjskih razmer ljudi, sledijo pa drugi vzroki, nezadovoljstvo na delovnem mestu, neperspektivnost in drugo. V našo vsakdanjo skrb za delovnega človeka bi potemtakem morah vsestransko vključiti prizadevanja za njegovo rekreacijo, smotrnejše izkoriščanje prostega časa in stalno opozarjanje o škodljivosti prekomernega uživanja alkohola. -m- m b Sob°Nci *n Vanča vas pri Murski jin-,2 \ ciganski vasi, dvojčici, bi Poijoufnk0 rekli. Loči ju le ožja, Prebjv.P01-. Ko smo obiskali njune s°nce alCe’ j6 na strehe koč sijalo ii f,, ’ °tr°ci so bili bosonogi in sre-Sv°je v 3 80 Hhadi muzikanti ubirali 2dafs?*e Pa tudi otožne pesmi, •»raz sir hladneje tudi pri njih, >>iso skozi okna, razmajana so in ksejKi,- kaj dober ščit proti mrzlim 2akam vetrovom. sliia ,v tem mrazu toliko bolj mi-Vi%0 V njihovih družinah je k’ odrasli pa so v večini ta 0?, 'eni- So imeli dovolj denarja '»Orrta m!co- za kurjavo? Bodo Jtljenj ..^kateri med njimi spet pri-vZetj ta,^1^.1.* p?t svodih prednikov in se mraza bojijo bolj kot ''■ke i’ Vedo povedati o njih kro-jkfhiog fa Pa tudi ne kličejo na Jhhovjr. j‘m, kot pravijo, v vsej Porno|0dovin* n’k°h m priskočil Kl^^kdaj poprej mi Srn so se se Ndo adi oni začeli zavedati, da k^Osti • sami rešiti oklepov pre-Vrni ln vs6ga, kar še bremeni nji- Sui!° nas lahko ln najglasnejša tožba, izmed Nit mi ^Vha^in6 ^.°himo. izenači z osta-to vemo, toda dela, za-'mr' “ je bila njihova post toelbrosia0 Pt Id. Lj uMj« n a mladih pa ni zaposlen nihče. Da bi mladi dobili zaposlitev, so se celo združili in ustanovih mladinski aktiv. Toda vse njihove prošnje so bile zavrnjene ali pa odgovora sploh ni bilo. Tako so se začeli tudi mladi drug za drugim odpravljati na delo v tujino. Tam si najdejo sezonsko ali tudi daljšo zaposlitev. Predvsem dekleta se pri delu v tujini dobro izkažejo, so povedali na Zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti. Možje in fantje iz rodu Romov pa so pri delu manj stanovitni, marsikaterega dela ne zmorejo. Sicer pa je njihova stanovitnost največkrat odvisna od okolja, v katerem delajo, od sprejema, ki ga doživijo. Med redkejšimi v Vanči vasi, ki imajo v svoji delovni knjižnici vpisano že kar desetletno zaposlitev, je 35-letni Vlado Sarhezi. Zaposlen je vseh deset let v podjetju Pomurski tisk v Murski Soboti kot polkvalifi-ciran kartonažar. Tudi on je pred desetimi leti silil v Nemčijo za delom, pa so ga na Zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti pregovorili, naj se zaposli doma. „Zdaj mi te odločitve ni žal," je priznal in povedal, da zasluži po 120 . starih tisočakov mesečno. Dobil je tudi posojilo za izgradnjo stanovanja. Ker pa je šest otrok pri hiši, je njegov zaslužek še vedno boren. Očetje in matere ciganskih vasi so na splošno zelo navezani na svoje otroke, zato se tudi za zaposlitev v tujini odločajo toliko težje. Navezanost na otroke je tolikšna, da je celo že njim samim v škodo. Zgodi se na primer, da so otroci potrebni zdravljenja v bolnišnici ah zavodu, a jih očetje ah matere ne pustijo od doma. Tudi v otroške ustanove in v šolo jih redneje pošiljajo šele v zad-. njih letih, ko je vpliv teh ustanov in! socialnih služb močnejši. Vlado Sarhezi je ob tem kar najresneje povzel: „Skrbi nas bodočnost naših otrok in mladine. Večina med njimi ne zaključi vseh razredov osnovne šole. Zato se tudi ničesar ne morejo izučiti. Priučevanje na BUMEST POHIŠTVO delovnih mestih bi moralo biti za take posebej urejeno, saj jih sicer čaka poguba. Na srečo so prav letos začeli uvajati male šole, v katere tudi Cigani radi pošiljajo svoje otroke. Težava se namreč začne zanje že kar v prvem razredu, ker ne poznajo slovenskega jezika. Od rojstva dalje slišijo namreč le cigansko govorico. Takšna vprašanja obravnava v naši vasi tudi odbor SZDL, katerega predstavnik sem. Zakaj no govorite z otroci predvsem slovensko, je bilo naše vprašanje. Dobih smo presenetljiv in odločen odgovor: Hočemo, da spozna otrok najprej govorico svojega rodu! Ponosen rod torej. Rod, kije bolj kot katerikoli raztepen po vsem svetu, povsod in nikjer doma, a si prav zato tohko bolj krčevito prizadeva, da bi se ustalili, pognal čvrstejše korenine in tako tudi bolj-, šo rast. Vlado Sarhezi je prav gotovo ■ ena izmed teh korenin. M. B. ' ZAKAJ SVETOPISEMSKO Valu zahtev ljubljanskih trgovcev, da bi trgovine ob nedeljah enostavno zaprli in si tako priborili zasluženi dan počitka v tednu, so se te dni na prvi konferenci žalskih sindikatov pridružih še žalski trgovci. Mlada mamica, predstavnica trgovcev, je glasno zahtevala: ,,Tudi v Žalcu naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte . . .“ In to podkrepila: „V trgovini smo v glavnem zaposlene ženske, po večini matere z otroki. Ze med tednom smo ves dan zdoma, povrhu vsega pa delamo še ob nedeljah, ko drugi počivajo----“ Ogorčen je v zadnji vrsti vstal mlad strokovnjak žalskega Kmetijskega kombinata: ,,Kam bi pa prišli, če bi se zdaj še mlekarji, zdravniki, šoferji in kaj vem kdo še vse spomnih, da ob nedeljah in praznikih ne bodo delali. . Ukinitev nedeljskega dela v žalskih trgovinah — ki pa so mimogrede povedano tudi ob nedeljah presneto dobro obiskane - zanesljivo ni edina rešitev za proste dneve res mnogokrat prezaposlenih mater z otroki. To je stvar organizacija dela v vsakem podjetju posebej, tudi v trgovskem. Saj v sodobnem svetu poslovanja ni nikjer tako, kot v svetem pismu zapisano, da mora biti prav in izključno nedelja dan počitka. Tekstilci, železarji, papirničarji, železničarji in še marsikateri so si ta problem že zdavnaj drugače ure-dili. . Pa še resje! M. Ž. ! VEČJE POKOJNINE Dvojna uskladitev pokojnin, zaradi naraslih življenjskih stroškov in zaradi višjega poprečja osebnih dohodkov, ki jo je minuli teden sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, je prav gotovo dokaz resnih prizadevanj, kako vsaj nekoliko popraviti materialni položaj zlasti tistim, ki imajo nizke pokojnine. Delo je bilo opravljeno pravočasno in pravočasno so bili sprejeti tudi sklepi, tako da bodo upokojenci dobili povečane pokojnine takoj v začetku prihodnjega leta. Kolikšno bo povečanje? Starostne, družinske in invalidske pokojnine, ki so bile uveljavljene do 31. decembra 1970, se zaradi večjih življenjskih stroškov povečajo za 10% in za 20 din mesečno. Ta uskladitev pa ne velja za letošnje pokojnine, ki so bile odmerjene od pokojninske osnove, v katero so bdi všteti osebni dohodki iz leta 1970. Dalje se vse pokojnine. ki so bile uveljavljene do 31. decembra 1969, uskladijo z gibanji osebnih dohodkov (po 102. členu) takole: za 7 % se povečajo pokojnine, ki so bile uveljavljene do 31. decembra 1968. leta. Za 4,5% se povečajo pokojnine, ki so bile uveljavljene v letu 1969, če se osebni dohodek iz tega leta ni štel v pokojninsko osnovo. Kljub mnogim variantnim predlogom za uskladitev pokojnin se je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev odločila za dvojno uskladitev, in sicer zaradi porasta-življenjskih stroškov in višjega poprečja osebnih dohodkov. Takšna odločitev ima pre- * cejšnje prednosti pred enkratnim zneskom pomoči, za kakršnega so se odločili v nekaterih drugih republikah. Prednost je predvsem v tem, da je takšna uskladitev trajnejša, saj se pokojnine za stalno povečajo. Tak način povečanja pokojnin so med drugim odločno podpirali tudi sindikati. Razen tega so podprli tudi predlog. naj bi uskladitev pokojnin z naraščanjem življenjskih stroškov vsebovala degresijo. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja je to rahlo degresijo. upoštevajoč letošnjo, kije bila močnejša, tudi sprejela. To pomeni, da bodo tisti z nizkimi pokojninami dobili na račun zvišanja življenjskih stroškov nekaj več, kot tisti z višjimi pokojninami. Vsakemu je namreč razumljivo, da podražitve najbolj prizadevajo tiste, ki imajo nizke pokojnine. To je rešitev, ki je bila v dani situaciji najboljša, čeprav mnogi ne bodo z njo povsem zadovoljni. Dejstvo je. da razlik med starimi in novimi upokojenci ne smemo poglabljati, temveč da jih je treba manjšati.Tn tudi to je res, da se naši napori ne smejo usmeriti k uravnilovki. Obdržati sorazmerja in obenem realno vrednost vseh pokojnin v primerjavi s cenami, ki dirjajo navzgor, ob tem ko so sredstva skladov prikovana na zemljo, ni lahka niti hvaležna naloga. In tudi s te strani je treba ocenjevati prizadevanja družbeno-političnih dejavnikov in republiške skupščine socialnega zavarovanja. N. L. DOKUP LET V javni razpravi o novem pokojninskem sistemu je bila debata zlasti ostra v zvezi z dokupom pokojninske dobe (zvezni dokument ga ne predvideva). Proti možnosti dokupa so Črna gora, Slovenija, Kosovo in Zveza upokojencev in invalidov. V Makedoniji so se zedinili, da bi bilo moč staž dokupovati samo za povečanje pokojninske dobe, ne pa za pridobitev pravice do pokojnine. Srbija se zavzema za dokup pokojninske dobe največ do pet let in ob polnem nadomestilu. BiH predlaga dokup (največ 2 leti) samo za invalide prve kategorije oziroma za ljudi, ki se zaradi slabega zdravja morajo upokojiti, socialno zavarovanje pa dopušča možnost dokupa dveh let za ljudi, ki imajo starostna leta, nimajo pa minimalne pokojninske dobe. Trdno medobčinsko sodelovanje Občinski družbeno-pofitični aktivi začenjajo razprave o predlogu za ustanovitev sveta koroških občin Na Koroškem, to je na področju občin Ravne na Koroškem, Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi, razpravlja za zdaj o vseh ključnih vprašanjih v zvezi z nadaljnjim razvojem tega področja v glavnem medobčinski svet Zveze komunistov. Občasno se sestajajo tudi predstavniki občinskih vodstev drugih družbeno političnih organizacij, vendar ugotavljajo, da to sodelovanje še ni razvito v zadostni meri. Ker je bila že večkrat doslej poudarjena odločna potreba in zahteva po bolj usklajenem in tesnejšem sodelovanju na vseh področjih, tudi med samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, je zdaj izoblikovan predlog za ustanovitev Sveta koroških občin. O tem začenjajo z razpravami prav zdaj v okviru občinskih družbeno-političnih aktivov. Koroška je, o tem ni nobenega dvoma, zaključen družbeni in ekonomski prostor, na katerem je ne samo koristno, pač pa tudi nujno in potrebno, reševati probleme in naloge skupaj, da bi na ta način temu predelu Slovenije zagotovih v prihodnje hitrejši in še uspešnejši tako gospodarski kot družbeni razvoj. O ustanovitvi Sveta koroških občin bodo predvidoma v de- po 6 članov iz vsake občine, cembru razpravljale tudi skup- razpravljali pa naj bi o vseh ščine občin Ravne na Koro- ključnih vprašanjih in nalogah v škem, Dravograd, Slovenj Gra- zvezi z družbeno-ekonomskim dec in Radlje ob Dravi. Svet naj in samoupravnim razvojem Ko-bi, kot predlagajo, sestavljalo roške, torej o vprašanjih, ki so l r M, Modna hiša je za jesensko — zimsko sezono 70/71 pripravila bogato kolekcijo damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. V prodaji bodo tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK l Kdaj po novem? | V vsakdanjih pogovorih pomeni (še posebno zdaj, ko se vse draži) pojem ,,nove pokojnine" - višje pokojnine. Zato je razumljivo, da zahtevajo upokojenci „nove pokojnine" že danes, ne šele jutri. Tistih nekaj odstotkov, za kolikor se povečajo pokojnine na začetku vsakega leta na račun dražjega življenja, se že v prvih mesecih raztopi v novih cenah. Tudi zato tako odločen klic po novem pokojninskem sistemu Kdaj ga bomo torej uveljavili? Nič ne kaže, da že jutri! Povsem gotovo je, da bo novi sistem pokojninskega zavarovanja pričel veljati šele 1. januarja leta 1972. Se vedno namreč ne vemo, kohko sredstev bo terjal predlog, da se zavarovancem zagotovi usklajevanje pokojnin zavoljo naraščanja življenjskih stroškov in osebnih dohodkov zaposlenih. Ne ve se tudi, kakšno obremenitev narodnega dohodka pomeni ta zahteva. Ni še povsem jasno, iz katerih virov naj bi izplačevali prispevek delovnih organizacij, kije eden izmed glavnih virov uravnovešenja pokojninskih skladov. Z eno besedo: še precej je odprtih vprašanj in še celo leto dni in več bomo usklajevali pokojnine še po starem. * f# * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t t 0 t 0 0 0 0 0 0 0 skupnega pomena za vse štiri koroške občine. O stališčih in predlogih pa bi razpravljale in odločale občinske skupščine. Ob tem naj mimogrede zapišemo tudi, da občinska sindikalna vodstva Koroške (vključno z občino Velenje) že dalj časa sodelujejo. Prihaja do skupnih sestankov in posvetovanj predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov in do sodelovanja na posameznih delovnih področjih. Morda bi ne bilo napak, da bi v okviru koroških občinskih sindikalnih svetov preučih možnosti za red-nejše sestajanje in za bolj.poglobljeno razpravljanje o vseh ključnih vprašanjih. Morda bi prišle v poštev skupne problemske konference, skupni sestanki posameznih komisij, ki delujejo pri posameznih OSS ali še kaj drugega. Okrepljeno in rednejše sodelovanje, pri tem mislimo na organizirane oblike sodelovanja, lahko vsem samo koristi. (maj BOGATI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI DELAVSKIH UNIVERZ V VELENJU, SLOVENJEM GRADCU IN NA RAVNAH NA KOROŠKEM Premik Da bi se lahko lotili načrt- | nega izobraževanja kadrov za gospodarstvo, so v kranjski občini izdelali analizo trenutnega stanja. Podatkom o številu zaposlenih in potrebah po kadrih v kranjskih podjetjih so dodali še pregled šol in ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Razen tega so pregledali tudi. kako v delovnih organizacijah j skrbijo za izpopolnjevanje kadrov, koliko sredstev so v minulih letih namenili za to in kako imajo ta vprašanja urejena v samoupravnih aktih. Dejstvo, da so v statutih opredeljena načela o strokovnem izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju, v pravilnikih pa pravice delavcev med odsotnostjo zaradi izobraževanja in višina nadomestil osebnih dohodkov, še ne pomeni, da so v | delovnih organizacijah tudi ■ j resnično skrbeli za te stvari. | Predvsem presenečajo po- f datki, da so < podjetjih od I leta 1967 dalje porabili vsa- 1 ko leto manj sredstev za te namene. ' s Sistemizacije delovnih mest so marsikje zelo formalne, brez natančnih opisov znanj, ki jih mora obvladati posameznik, da lahko zasede določeno delovno mesto. Marsikje nimajo programov izobraževanja, čeprav moramo tudi priznati, da se v mnogih delovnih organizacijah tega problema sami ne morejo lotiti, ker nimajo za to primernih služb. Ker gre tu predvsem za manjše delovne organizacije, so sindikati podprli predlog za ustanovitev medpodjetniškega centra za izobraževanje zaposlenih ob delu, ki bi s svojimi kadri in organizacijo dela lahko pomagal pri izobraževanju bodisi ozkih profilov v nekaterih gospodarskih panogah, bodisi manjšim delovnim organizacijam. Kljub vsemu pa je to le ena od rešitev, da bi izboljšali neustrezno kadrovsko strukturo zaposlenih v kranj- ski občini. Se vedno ostaja tudi po mnenju sindikatov najvažnejša naloga delovnim organizacijam, da ob svojih programih razvoja programirajo tudi ustrezno strukturo kadrov. Razen tega morajo delovne organizacije posvečati posebno skrb prekvalifikaciji delavcev, ki bo potrebna zaradi izpopolnjene in tudi spremenjene tehnologije. V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje in učno-vzgojnimi institucijam) bodo morale delovne organizacije zagotoviti načrtno in pravočasno prilagajanje tem zahtevam. To je samo del predlogov, ki naj bi pripomogli do boljše kadrovske strukture zaposlenih. Sindikati so jih izdelali skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo, predložili pa so jih občinski skupščini. Na zadnji seji je občinska skupščina Kranj sklenila, da bo prevzela pobudo za uresničitev vseh prizadevanj glede zboljšanja kadrovske strukture, poseben poudarek pa bodo dali stalnemu izobraževanju vseh zaposlenih- Približane možnosti za izredno šolanje Na Ravnah na Koroškem prvič oddelki več novih srednjih, višjih in visokih šo! # Gospodarstvo vse bolj podpira dopolnilno izobraževanje in u5.r sabljanje zaposlenih # Na Koroškem se zavzemajo za združitev programov delavskih univerz # Pomanjkanje prostorov ovira še večji razmah braževalne dejavnosti Občine Velenje. Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem so odmaknjene od središč predvsem višjega in visokega šolstva. Redno šolanje v Ljubljani oziroma Mariboru je drago, še teže pa je z izrednim šolanjem, saj vožnje na predavanja in vaje pravzaprav ne pridejo v poštev. Medtem ko je bilo mogoče vse doslej ugotavljati, da so delavske univerze storile premalo, da bi približale zaposlenim čim več srednjih, višjih in visokih šol, pa je bil storjen v novi izobraževalni sezoni 1970/1971 pomemben napredek, da se zagotovi hitro razvijajočemu se gospodarstvu nove strokovnjake. V ta prizadevanja se je v novi izobraževalni sezoni vključila predvsem ravenska Delavska univerza. Večkrat doslej je bilo slišati mnenja, da so prav v Mežiški dolini storili premalo, da bi z ustanavljanjem oddelkov posameznih srednjih, višjih in visokih šol približah možnosti za izredni študij, in to navkljub velikemu zanimanju za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje. Tako so na Ravnah na Koroškem v tem letu ustanovih 5 oddelkov srednjih, višjih in visokih šol, računajo pa tudi na odpiranje novih v prihodnjih letih. Odločbi so se, da bodo — kolikor bo pač najbolj mogoče — prisluhnih željam občanov in jim približali možnosti za dodatno šolanje in usposabljanje. V Velenju pa poteka program strokovnega usposabljanja po že ustaljenih programih. Pri delavskih univerzah v Velenju, na Ravnah na Koroškem in v Slovenjem Gradcu deluje v novi izobraževalni sezoni vrsta oddelkov matičnih šol iz Ljubljane, Maribora in Celja. V okviru vseh treh delavskih univerz delujejo tudi večerne osemletke, razpisani so jezikov- ni tečaji angleščine in nemščine, pripravljenih pa bo tudi več tečajev za pridobitev kvalifikacije. Podrobnejši pregled izobraževalnih programov delavskih univerz Ravne na Koroškem, Velenje in Slovenj Gradec (v Dravogradu nimajo delavske univerze občani pa se izobražujejo v Slovenjem Gradcu in na Ravnah na Koroškem), kaže, da bo v tej sezoni dokaj razvejano tudi družbeno-pobtično izobraževanje. Na Ravnah na Koroškem bodo organizirali več sin-dikalnih seminaijev, politično šolo, šolo za upravljavce, pre- davanja za člane ZK in marksistične krožke po šolah. V Velenju imajo v načrtu predavanja v okviru programa družbenoekonomskega izobraževanja. V Slovenjem Gradcu še posebej opozarjajo na tečaje za samoupravljavce in sindikalne delavce. Spričo vehkih potreb po kadrih na Koroškem in nujnosti, da bi bilo strokovno usposabljanje v prihodnje kar najbolj usklajeno in načrtno, se na Koroškem zavzemajo za združitev izobraževalnih programov delavskih univerz Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi. O tem so stekle p‘ razprave, seveda pa bo $ nadaljevanju razprav s P0“fj, nejšimi analizami podkreF. potrebnost usklajevanja iz°B ževalnih programov. Še vedno pa ostaja odP vprašanje pomanjkanja pm „ rov, ki po vsej verjetnosti *,f zavira večji razmah '/0 vanja v teh predebh. Svojo'^ no zgradbo ima namreč Ifaj lavska univerza Velenje, dejj ski univerzi Slovenj Grad^ Ravne na Koroškem pa g°s jeta v drugih prostorih. IZ NASE DRUŽBE - Ž1MonA plečih delavcev gradili komercialni turizem? TUJIH ŽULJIH '^dikati so bili prvi, ki so začeli prodajati največje počitniške domove • je turistična agencija za delavski turizem »Alpe-Adria« izpolnila pričakovanja? 9 Bomo ostali brez domov za delavski turizem? Osrednja točka na minuli seji f Sosedstva ljubljanskih sindi-« 0v o izkoriščanju počitni-uj1 domov ljubljanskih delov-J1 organizacij, je povzročila l 0 kritično in na trenutke nto razpravo. S to razpravo ljubljanski sindikati načeli j., v° področje problemov, ki se ?°slej ni lotil še nihče. Oe takoj strnemo poglavitne j^leifle, ki smo jih slišali in ki navedeni tudi v material-v ^ključkih, potem je dej- ta' 7 v Ljubljard °d sku- , J J65 le 112 delovnih organi-lasten počitniški dom. ^ kend hišico ali planinsko " da je bilo v minulem letu domovih na dopustih od juhi'00 delavcev le tretjina ^“'Janških delavcev in od tega neposrednih proizvnjsl- — da delovne organizacije iz leta v leto namenijo vedno manj sredstev za letovanje delavcev iz sidada skupne porabe. Po nekaterih podatkih so v minulem letu delovne organizacije Ljubljane namenile za dopuste delavcev le 2 odstotka sredstev iz sklada skupne porabe; — in slednjič, da imajo vpliv na delitev sredstev za dopuste delavcev predvsem vodilni ljudje v posameznih podjetjih, Id pa so si že tako in tako uredili dopustovanje in jim je skrb za letovanje lastnih delavcev največkrat deveta briga. Kateri so torej osnovni vzroki, da je ljubljanski delavsid turizem malone že v slepi ulici in da delavci kmalu ne bodo imeli več kje letovati? Pred tremi leti, ko so ljubljanski sindikati ustanovili turistično agencijo za delavski turizem „Alpe-Adria“, ki je pod skupno streho spravila številne počitniške domove ljubljanskih delovnih organizacij, je bil namen sindikatov, da na ta način organizirajo za ljubljanske delavce poceni dopuste, zelo dober. Toda zdaj se je vse obrnilo drugače. Turistična agencija „Alpe-Adria“, ki ima danes v raznih počitniških domovih po Sloveniji in ob Jadransld obali že nad 1.700 ležišč, se je na mah spremenila v podjetje komercialnega turizma. Na to jo kajpak silijo bolj ali manj objektivni pogoji, kot je razložil njen direktor Zlato Šindič, kajti tudi ta organizacija posluje kot podjetje z ekonomsko računico. Razen tega pa so začele številne delovne organizacije, ki so odstopile počitniške domove ,Alpe-Adrii“ v upravljanje to podjetje tudi izsiljevati, da mora za razmeroma visoke denarje domove odkupiti, ah pa jih bodo prodali drugam. Člani predsedstva ljubljanskih sindikatov so s tem v zvezi še posebej obsodili ravnanje republiškega sekretariata za' notranje zadeve, ki je „Vojkov dom“ v Portorožu odvzej „Alpe-Adrii“ in ga prodal občinski skupščini v Piranu, ki ga bo uporabila za komercialne namene. Po drugi strani pa drži podatek, da so ljubljanski sindikati iz Uprave javne varnosti Ljubljana in Republiškega sekretariata za notranje zadeve samo letos poslali na preventivni dopust 120 svojih članov, kar je veljalo 42.000 N-dinarjev. Podobno je s prodajo storil tudi Republiški zavod za socialno zavarovanje z domom v Poreču, Id je tudi deloval v okviru agencije ,Alpe-Adria". svoj ugled in se „prodala“ avtobusnemu turističnemu podjetju SAP Ljubljana. Še bi lahko našteli nekaj primerov. Po vsem, kar se dogaja s počitniškimi domovi ljubljanskih delovnih organizacij in fudi s turistično agencijo za delavski turizem „Alpe-Adria“, zdaj v Ljubljani nimajo organizacije, ki bi bila sposobna na manj komercialen način omogočiti delavcem, da bi lahko poleti ah pozimi poceni letovah. Ah je izhod iz takšnega položaja? Sindikati bodo morah na vsak način poskrbeti, da rešijo tisto, kar se v tem primeru rešiti da. Predsedstvo ljubljanskih sindikatov na primer predlaga republiškemu vodstvu sindikatov, da bi le to podprlo in v svoj program uvrstilo tudi akcijo za gradnjo rekreacijskega centra ljubljanskih in slovenskih delavcev ob Jadranski obali. Zamisel o tem, da bi z denarjem ljubljanskih podjetij zgradili celo več takih centrov ob obali, je naravnost odlična. Toda glede izkušenj, ki jih imamo z obstoječimi počitniškimi domovi, se kaj lahko zgodi, da bodo ljubljanska podjetja zgradila te centre za nekoga, ki bo potem nadaljeval s komercialnim turizmom. Sicer pa, tudi če bi hoteh, bi te zamisli verjetno težko uresničili, ker je zemlja ob Jadranski obali že „rezervirana“ za komercialni turizem. M. ŽIVKOVIČ To pa še ni vse, kar nekateri počenjajo s počitniškimi domovi. Hcf domov je na Veliki planini tudi počitniški dom vevških papimičaijev. Zdaj razmišljajo, h Zm°g1Jivosti doma še povečali da bi v njem letovalo še več njihovih delavcev. Še vedno je delovnih organizacij, kjer skrb za delavca ni le prazna fraza. Celo sindikati, v tem primeru posamezni centralni odbori strokovnih sindikatov Jugoslavije, so bili pravzaprav med prvimi, ki so najlepše počitniške domove na Krku, v Šibeniku in nazadnje na Rabu prodali organizacijam, ki se ukvarjajo s komercialnim turizmom. Ob teh domovih so že zrasli še drugi objekti komercialnega turizma in delavci so ostali praznih rok, saj je skoraj nemogoče, da bi še kdaj letovah v omenjenih objektih. In še en primer, ki je vreden kritike! Počitniška skupnost v Mostah, ki je še do nedavnega slovela kot dober in cenen organizator dopustov za ljubljanske delavce, je zapravila Stanarine SKRB TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME GORENJE VELENJE ZA ZAPOSLENE (j, v naslednjih petih le-Povečanje stanarin - mnenju predlagateljev 0cjne bi smelo biti večje ✓ )\!. ^inri tj , rasti realnih osebnih jelkov zaposlenih. Po aterih ocenah naj bi srebni dohodki v na-do^Jem petletnem ob-■/., lu vsako leto povečah Se k \ a za tohko naj bi rine°Večevak tuc*‘ stana" konferenca Prih f' prizadeva, da bi suh 0anie leto stanarine ciraVenC*on‘ra^ diferen- Velika samopostrežna restavracija in trgovina V novi samopostrežni restavraciji bodo, ko bo povsem urejena, pripravili dnevno 5000 toplih obrokov ter 1500 kosil in 1000 večerij žein^novejši podatki ka-SO bili s stanari- obh najk°lj obremenjeni ani z najnižjimi oseb- P/ečno dohodki. Za po- shiku” stanovanje indu- •Jskega delavca je bila v preteklem le- ,|C neJSota »jegovega 8-let ' sa zaslužka. je medtem 2 7 Jvj na zahodu znašala C ° 4'9 let dela. Ob ja n u Petletnega obdob-šaUJ bi se ta let Pn nas čas zmanj-na 6 do 6,5 Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje“ v Velenju se širi, ob tem pa je v zadnjem času zaposlila tudi vehko novih delavcev. Zato ni čudno, da so postali prostori obrata družbene prehrane pretesni. Problem je tem bolj pereč, ker v središču Šaleške doline nasploh manjka gostinskih obratov, kjer bi lahko delavci po zmernih cenah dobili kosilo ah večerjo. V velenjskem Gorenju so se zavoljo tega odločili, da bodo v neposredni bližini tovarne zgradili samopostrežno restavracijo. Ko bo povsem urejena, bodo lahko na dan pripravili 5000 toplih, malic, 1500 kosil in 1000 večerij. To pa bo za precej časa dovolj. neko novost. Zraven restavracije bo tudi trgovina, v kateri bodo vpeljah poseben sistem poslovanja. Zjutraj ah med malico bodo zaposleni iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje lahko oddali v trgovini naročilo za nakup živil in blaga. Ob oddaji naročila bodo dobili številko. Ob koncu dela bo zaposlene želeno blago že čakalo, pripravljeno v posebni embalaži. Za majhno odškodnino bodo blago, po želji, dostavljali tudi na dom. To bo vsekakor močno olajšalo delo zlasti zaposlenim gospodinjam in materam. ne restavracije in trgovine tudi še posebna prodajalna. V njej bodo prodajah izdelke tovarne gospodinjske opreme Gorenje-Velenje in vse rezervne dele za njihove izdelke. (ek) Kako iz stiske? Vse več znamenj priča, da je naše stanovanjsko gospodarstvo zašlo v resno krizo. Največ škode mu nedvomno povzroča upadanje kupne moči dinarja, inflacija, ki prebuja v ljudeh zaskrbljenost, kako bo jutri. Tisti, ki imajo denar, ga vlagajo v nakup trajnih potrošnih dobrin, še zlasti v nakup stanovanj, kar nenehno dviguje ceno gradbenemu materialu in gradbenim delom, tisti pa, ki ga imajo malo, ne varčujejo, ker bi s prihranki ne dohiteli naglega naraščanja cen, ampak porabljajo denar za druge stvari. A ob vsem tem pride še vedno večina ,,nujno potrebnih" strokovnjakov in drugih ,,potrebnih" do stanovanj poceni, brez lastne udeležbe, z nizkimi najemninami, kar spet ne koristi kaj prida smotrnemu razvoju stanovanjskega gospodarstva. Ob vseh teh dejstvih pa smo si v dosedanjih javnih razpravah o naših stanovanjskih razmerah ustvarili tudi že nekaj mnenj in predlogov, kako iz stanovanjske stiske. Tako drži kot pribito, da stanovanjskega gospodarstva ne bo moč razvijati, če ga ne bomo družbeno usmerjali prav zaradi njegovih specifičnih socialnih, ekonomskih in političnih vidikov. Družbeno usmerjanje stanovanjske gradnje pa ne bo rodilo sadov, če ne bomo delovali usklajeno in na podlagi vsestranskega družbenega dogovora. Splošno znano je dejstvo, da sedanje zamrznjene stanarine ne krijejo niti.vseh stroškov investicijskega vzdrževanja stanovanj. Zaradi zastoja pri gradnji stanovanj je nujno potrebno, da tudi na tem področju postopoma uveljavimo ekonomske odnose. Stanarina naj bi kot najpomembnejši element stanovanjskega gospodarstva dobila svojo pravo vrednost s tem, da bi v prvih obdobjih povečanja z njo lahko krili le vse stroške sprotnega in investicijskega vzdrževanja in upravljanja. Sele v daljšem časovnem razdobju pa naj bi stanarino povečali do ekonomske vrednosti stanovanj, to je, razen vseh stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja ter stroškov upravljanja naj bi z njo krili še stroške za amortizacijo. Slišati je mogoče vse več predlogov, naj bi hišni sveti spet upravljali materialna sredstva za tekoče vzdrževanje hiš ter naj bi se skupno s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi organi stanovanjskih podjetij, bolj aktivno vključili v samoupravno organizacijo stanovanjskega gospodarstva. Mnogo bolj načrtno bi moral v prihodnje delovati tudi naš sistem urbanizacije, saj dobro vemo, da ne razpolagamo z neomejenimi prostorskimi površinami. Že s pravilno zemljiško politiko je mogoče preprečevati sedanje mahinacije s prodajo zemljišč. Na dlani je torej, da po starem stanovanjskega gospodarstva ni več mogoče usmerjati. Po novem naj bi ga usmerjale občine, ki bodo morale tako odslej postati ejejanski odločilni dejavnik pri oblikovanju naše nove stanovanjske politike. Samb po sebi pa je razumljivo, da brez povečevanja materialnih pristojnosti teh nalog ne bodo mogle uspešno opravljati. ^ v ~ Pik ~ Pri načrtovanju te nove velike samopostrežne restavracije pa so se v Gorenju odločili še za V okviru tega novega objekta, ki bi moral biti dograjen že do konca novembra, pa so se dela zaradi pomanjkanja nekaterih gradbenih materialov zakasnila, bo zraven samopostrež- OB NAKUPU NE POZABITE E3 MARKET Spccial E3 SUPERMARKET IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV LIBELA, CELJE: ZABELEŽENO Na letošnjem sejmu sodobne elektronike je celjska tovarna tehtnic LIBELA predstavila tudi svoj najnovejši proizvod - elektronsko digitalno tehtnico sitema „Digi-pond“. Elektronski sistem, vgrajen v tovrstnih tehtnicah,, omogoča izredno hitro tehtanje in zapisovanje teže, datuma tehtanja in še morebitnih posebnih znakov. Čeprav gre za industrijsko vrsto tehtnice, je bila dosežena tudi izredna velika natančnost tehtanja: odstopanja znašajo največ pol odstotka navzgor ali navzdol... - Foto: Andrej Agnič llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||lilll||||||||||||||||!lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| n Mir st POHIŠTVO VASE POHIŠTVO V LETU 1*70 Izbiraj tv PATRICIJA . CLAUDI J A ALEKSANDRA ali nova FLORIDA Za vas izdeluje BREST Cerknica Uspešno tričetrtletje Za gospodarska gibanja na območju občine Slovenske Konjice v prvih devetih mesecih letošnjega leta je značilna umirjena rast proiz-vodnje, le rahlo povečana zaposlenost in zelo ugoden izvoz. V industrijski proizvodnji je bil letni plan po fizičnem obsegu izpolnjen z 69,8%, po vrednosti pa z 75,7 %. Proizvodnja je najbolj porasla v Kovaški industriji v Zrečah, v Tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju in v podjetju za proizvodnjo umetnih brusov „Comet“. Tovarna kovanih izdelkov v Vitanju je do konca septembra že v celoti izpolnila svoj letošnji proizvodni plan. Svoje letne obveznosti pa izpolnjujeta tudi dve največji podjetji v občini, to je industrijski kombinat ,JCo-nus“ in lesno industrijsko podjetje LIP v Slovenskih Konjicah. Industrijski kombinat „Konus“ je na vrhu lestvice, kar zadeva izvoz, saj je doslej na tuja tržišča prodal že za več kot 3 milijone dolaijev svojih proizvodov in je tako za več kot 92 % izpolnil svojo letno obveznost. Podobno velja tudi za LIP Slovenske konjiče. Zahvaljujoč tema dvema največjima izvoznikoma, so do konca septembra industrijska podjetja v konjiški občini izpolnila že 90 % letnega plana izvoza. V BLIŽINI DRAVOGRADA NASTAJA: PAPIRNIČARJI TRDIJO, DA NISO KRIVI PODRAŽITVE ČASOPISOV REZERVIRANO ZA POLEMIKO NEKOREKTNE IZJAVE V ŠKODO PAPIRNIČARJEV i Generalni direktor Združenih papirnic Ljubljana ALBIN VENGUST izjavlja: »Na papirno industri* jo ni mogoče valiti krivde v tem smislu, da bi bila povzročitelj višjih cen papirja, kakor je razbrat' iz obvestila bralcem, ki ga objavlja časopis Delo. Vsak trenutek lahko dokažemo, da se je pap'r' podražil neprimerno manj, kot pa so porasle cene surovin. To pomeni, da je papirna industrija drugje iskala možnosti za kompenzacijo večjih stroškov...« it Z odredbo Zveznega urada za cene, objavljeno v 42. številki letošnjega Uradnega lista SFRJ, je bilo dovoljeno že tretje zvišanje cen rotacijskega papirja v zadnjih desetih mesecih. Rotacijski papir, ki je dne 1. XII. 1969 veljal 1,62 din za kilogram, zdaj stane okroglo 2 dmaija. Ker so se na sploh povišali še drugi proizvodni stroški, je poslovno združenje jugoslovanskih časopisnih podjetij sklenilo, naj bi se vsi jugoslovanski dnevniki z 10. X. podražili v kolportaži od 50 na najmanj 80 par za izvod. V Sloveniji so dnevniki to storili s prvim novembrom. za to, da cene papirja niso narasle toliko, kot zdaj navaja grafična industrija. Tretjič, pomembno se mi zdi tudi to, da se v primerjavi s podražitvami surovin papir še zdaleč ni podražil toliko, kot pa so se surovine. V Sloveniji je podražitev najprej napovedalo „Delo“ in jo pojasnilo s podražitvijo roto papirja, PTT stroškov, reprodukcijskih materialov, svinca, cen agencijskih storitev in še z drugimi vzroki. Taka obrazložitev pa je nadvse razhudila direktorja Združenih papirnic Ljubljana Albina Vengusta. „Nas papirničarje moti predvsem to, da časopisna podjetja v nas vidijo glavnega povzročitelja višjih cen časopisja, kar pa še zdaleč ni točno. Prvič, gre za to, da stroški za papir pri tiskanju knjig in časopisov znašajo le tretjino proizvodnih stroškov, dnevni časopisi pa so se podražili od 60 do 100 %. Drugič, gre Iz podatkov našega podjetja sledi, da so se najvažnejše surovine v času od 1962 do letos podražile tako-le: očiščeni celulozni les od 121,90 na 225 din za kubični meter, hlodovina listavcev od 101 na 156 din za kubik, tona beljene celuloze iz iglavcev od 1000 na 2800 din in celuloza iz listavcev od 981 jra 2600 din. V tem času se je naš ofset papir podražil od 3,Q5 na 4,25 din za kg, kar znaša le 40 % v primerjavi s podražitva- mi surovin, ki praviloma izkazu- rE jejo 100 in več odstotkov. ^ izdelavo časopisnega roto pa' c' pitja sicer uporabljajo druge su- rovine, kot jih potrebujemo ^ ofset papir. Vendar na kalkulai ,a cijo stroškov proizvajalcev roto c papirja v primerjavi z n asu* l podjetjem najbolj vplivajo p°' * dražitve celuloznega lesa, 1 ni mogoče pokriti z nobeno, š tako sodobno tehnologijo. Za' ■' tudi v njihovem primeru velJ vem primeiu trditev, da na papirno industr'] * krivde v tei* Ze ni mogoče valiti isaivu^ ..j smislu, da bi bila povzročit*) višjih cen v grafični in predel0 . valni industriji. Primer na^\|tyf ofset papirja-nasprotno dok3 zuje, da smo iskali možnosti z . kompenzacijo višjih proizvo ^ nih stroškov vsepovsod drug00' pobita < šele nazadnje pa v pouraiH’- .^ Pomembne odločitve šHSrEsS ——---------------------- cen. Končno bi rad vprašalna Trboveljska STT navezuje stike s tujimi partnerji slednje: naj se oglasi časopi is*'-’ ali grafično predelovalno P' ,cil- je tje, ki je v petih letih, tak" Poznavalci dosedanjega razvoja gospodarstva v Zasavju že lep čas opozarjajo na pomen njegovega prestrukturiranja, kar bi omogočilo njegov hitrejši razvoj. Za dosego tega cilja pa je bistvenega pomena nadaljnje povezovanje večjih zasavskih podjetij navzven in navezovanje poslovno-tehničnega sodelovanja ter kooperacijskih stikov s tujimi partnerji. V revirskem gospodarstvu ima nedvomno pomembno mesto kovinsko predelovalna industrija in kot zatrjujejo poznavalci, ima ta industrijska panoga dokajšnjo perspektivo. Strojna tovarna v Trbovljah se je žc začela deloma preusmerjati: kolektiv opušča proizvodnjo nekaterih vrst izdelkov in se loteva izdelovanja novih. Podjetje je pred dnevi podpisalo prvo pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju z zahodnonemško tvrdko Salzguetter, A. G. Dogovor predvideva, da bo Strojna tovarna začela proizvajati tako imenovano hidravlično pod-porje za potrebe jugoslovanskih rudnikov pa tudi za izvoz na Vzhod. Hkrati so predstavniki tega zahodnonernškega podjetja izročili Strojni tovarni naročilo /a proizvodnjo nekaterih vrst izdelkov v vrednosti 1 milijon DM. Trboveljska strojna tovarna pa se v dogovoru z Investicijskim birojem in Poslovnim združenjem Rudis pripravlja na podpis še dveh pomembnih pogodb o navezavi poslovno-tehničnega sodelovanja, in sicer s Siemensom in BMW. Prva pogodba predvideva, da se bo Strojna tovarna lotila proizvodnje grelnih elementov v vrednosti 90 milijonov din na leto. Druga pogodba pa predvideva v okviru Strojne tovarne gradnjo velikih obratov orodjarn v Zasavju. kot mi — zmanjšalo število v\ poslenih kar za 250 ljudi. 0s enem pa močno povečalo obs4 proizvodnje. Tudi zaradi nas prizadevajo nekorektne a jave vseh tistih, ki podraži'^ lastnih proizvodov pripisuj*), predvsem papirni' industriji:^ pravljeni smo sprejeti slehe** kritiko, toda naj bodo stvari P2 imenovane s pravim ime*0 2 Sodim, da imamo do tega v.j pravico!4 TIK tovarna igel Kobarid i v !S»i! NOVO SREDISCE KOROŠKE INDUSTRIJE V bližini Dravograda, na Oti-škun vrhu in Šentjanžu, se je začelo dokaj hitro razvijati novo središče industrije na Koroškem. Ugodna lega, saj ležita Otiški vrh in Šentjanž na stičišču Mežiške, Dravske in Mislinjske doline ter bližina meje s sosednjo Avstrijo utegne vplivati na to, da bo v bližini Dravograda že v nekaj letih nastalo veliko središče predelovalne industrije na Koroškem. Najstarejša je v novi industrijski coni blizu Dravograda Tekstilna industrija Otiški vrh. ki prav zdaj preusmerja svojo dejavnost. IMONT iz Dravograda jc tam uredil tudi nov obrat za kemično predelavo lesa, nove proizvodne prostore pa ima tudi dravograjski Monter, Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec je uredilo centralno žago za Koroško, v bližini pa je tudi asfaltna baza Cestnega podjetja Maribor. Na Otiškem vrhu pri Dravogradu so nedavno tega začeli graditi novo bazensko klavnico za Koroško. Gozdno gospodarstvo iz Slovenj Gradca se pri- pravlja na ureditev centralnega skladišča hlodovine. Združeni investitorji — Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Slovenija les iz Ljubljane - pa bodo v kratkem začeli z gradnjo nove tovarne iver-nih plošč. V Gradbenem podjetju Dravograd pa razmišljajo o tem. da bi ob gramoznici, ki je v neposredni bližini te novo koroške industrijske cone. postavili obrat /a proizvodnjo gradbenih elementov. (ek) GARNITURE ORODIJ IN IZVIJAČI »TIK« E SO KVALITETNI IN LEPO TER FUNKCIONALNO OBLIKOVANI. KOVINSKI VLOŽKI VSEH IZVIJAČEV SO SPECIALNO KALJENI . ^01 ^yc M* bi Ipi« S? IN NIKLJANI, ROČAJI PA SO G-83 — Komplet kovinskih vložkov 0 6 nun. kladivo, izvijač 0 3 x 135 nun IZ PROZORNE IZOLACIJSKE MASE. Preizkusite uporabnost naših izvijačev! ta 'Per S S N dr v Ni o* 0Ue # 0 * /s # |nle% ribnica PRODAJA POLKNA VRATA J OKNA , NA KREDIT g '*AXX%'|kx%XXXX%%X%X%Xl i- CELJE II ZADNJfi SREČANJA Sindikalne športne igre v Ce-|u gredo h koncu. Preostalo je " e nekaj tekem jesenskega dela ekmovanja v odbojki za sta-f ^ člane in članice in tekmo-li' »anje v kegljanju za člane in >a- članice. ;u- za , ^ri članicah nastopa v odboj-la l arski ligi osem ekip, kar je do-t0 , eJ največje število. Prvi rezul- t ” jl i vi in. o . Ingrad : Kovinotehna 2:0, '° avinja : Cinkarna 2:0, Savinja l*n8rad 2:0, Cinkarna : Kovi-„ r^hna 2:0, Ingrad : Cinkarna ... ,'7 Železarna : Cetis 2:0, Pro-i Tnta ' Toper 2:0, Železarna : 1 i P61 2:0, Toper : Cetis 2:0 in :l kzama : Prosveta 2:1. el) Iptf1' starejših članih (nad 35 nastopa šest ekip, ker sta ;a h...Y ^n Cinkarna v zadnjem tre- Predsednik ObSS Velenje Teodor Jelen podeljuje prehodni pokal predsedniku sindikalne organizacije TGO Gorenje Jožetu Kovaču ZAKLJUČEK DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V VELENJU_ Gorenje pred Rudnikom Z3>tkU odpovedali sodelovanje. )Cj’ jFai0 prav tako po liga'sistemu. ■ n ^Pomladanskem delu je bila lZ ekipa Cetisa. Prvi ezul- aV v,.1' Cetis : Železarna 2:1, ,r.1’ r?®.: Emo 2:0, Cetis : Klima 3 to?! železarna : Emo 2:0, In-l3i ^ : Prosveta 2:0. T. GORSlC V domu kulture je bil v okviru zabavno glasbene revije domačih ansamblov svečan zaključek delavskih športnih iger občine Velenje. Letošnje tekmovanje, ki ga organizira komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, je bilo že četrto zapored. Tokrat je več kot 800 delavcev-športnikov iz štirinajstih delovnih kolektivov tekmovalo med seboj v devetih športnih panogah: smučanju, namiz- pohištvo in oprezna. za vaš dom lesniziai centrala Ijubljana titova 51 nem tenisu, streljanju, Šahu, odbojki, rokometu, malem nogometu, kegljanju in plavanju. Največ uspeha so imeli tekmovalci TGO Gorenje, ki so osvojih kar pet pokalov za ekip-■ ne zmage in devet kolajn (6 zlatih, 1 srebrno in 2 bronasti). j Drugo mesto v skupnem seštev-* ku so osvojih športniki Rudnika lignita Velenje, ki so osvojih šest kolajn. Tretji so bili tekmovalci Rudarskega šolskega centra, Termoelektrarna Šoštanj pa je zavzela četrto mesto z dvema osvojenima pokaloma. Komisija za oddih in rekreacijo si bo v bodoče prizadevala, da bo pritegnila k rekreacijski dejavnosti še večje število delavcev, predvsem k tistim športnim panogam, ki ne zahtevajo posebne telesne pripravljenosti. Pri tem misli komisija na kegljanje, streljanje, šah, smučanje, plavanje .., Rezultati najboljših ekip: Smučapje: 1. Termoelektrarna Šoštanj, 2. Rudarski šolski center Velenje, 3. Rudnik lignita Velenje. Namizni tenis: 1. TGO Gorenje, 2. Rudarski šolski center Velenje, 3. Rudnik lignita Velenje. Šah: 1. Rudarski šolski center Velenje, 2. Rudnik lignita Velenje, 3. Društvo telesnih delovnih invalidov Velenje. Streljanje: 1. TGO Gorenje Velenje, 2. Rudnik lignita Vele- nje, 3. Rudarski šolski center Velenje. Kegljanje: 1. Termoelektrarna Šoštanj, 2. Rudnik lignita Velenje, 3. TGO Gorenje Velenje. Odbojka: 1. TGO Gorenje Velenje, 2. Rudarski šolski center Velenje, 3. Rudnik lignita Velenje. Rokomet: 1. TGO Gorenje Velenje, 2. Rudnik hgnita Velenje, 3. Termoelektrarna Šoštanj. Plavanje: 1. TGO Gorenje Velenje, 2. Rudnik hgnita Velenje, 3. Rudarski šolski center Velenje. Nogomet: 1. SGP Vegrad Velenje, 2. Rudarski šolski center Velenje, 3. TGO Gorenje Velenje. Končni vrsti red ekip v tekmovanju za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Velenje: . 1. TGO Gorenje Velenje 1285 točk, 2. Rudnik hgnita Velenje 1135 točk, 3. Rudarski šolski center 1040 točk, 4. Termoelektrarna Šoštanj 965 točk, 5. Skupščina občine Velenje 580 točk, 6. Prosveta Velenje 400 točk, 7. Tovarna usnja Šoštanj 385 točk, 8. Polypex Šoštanj 370 točk, 9. Društvo telesnih delovnih invalidov Velenje 205 točk, 10. Gozdna uprava Velenje 200 točk itd. RUDI ŽEVART U SMO DRUŠTVO ZA PODVODNE DEJAVNOSTI SLOVENSKE OBALE Delavni poleti in pozimi PO(iVo® ljubljanskega Društva za "Ulilo v! dejavnosti imamo tre-^Ufcino ,.lovenih samo še eno veliko .ljubite jev „sveta brez son-^uuje se Društvo za pod-»$ed ejavnosti slovenske obale. ^Pliačjem let -i6 te6a’ ko 80 s* P°' Uiteijj 'Podvodni lovci in drugi Iju-Vju 0lja na našem obalnem ob-Jltujij Izdali roke in sklenili, da 7vanja . "u0!® znanje in svoja priza-U«lo JJ1 v slogi nadaljujejo zečeto Jili, ’' ’ Pripoveduje' danes Boris I i°Per jj.VllateS Splošne bolnišnice 1 N za jL!jt0Časno predsednik Dru-! •'u Qba]p V°dne dejavnosti sloven- ,UQ tuiii,V0 domačih članov in Biljani 4 ^1 slednji so predvsem Velika rancozi in Avstrijci... “ k "v°dni. V?^*na klanov Društva za % ^ dejavnosti slovenske oba-HeLv°?ni lovcl Slede jim po-^Vodnef°gi’ “heotogj, ljubitelji .NkT6 fotografije in drugi. Gre ^ pisano družino, ka- 1'Čke v-. lmajo zelo različne ko-skrivnosti "“ri® i" nie‘ 'L deiavnosti Društva za podvod- ne dejavnosti slovenske obale, ki šteje med najbolj pridna športna društva sploh, skromno pripoveduje Boris Fili naslednje: ,,Društvo organizira vsako leto svoja tekmovanja v podvodni tehniki, podvodnem lovu in trnkarjenju. Tovrstna športna srečanja so priljubljena med našimi ljudmi in zato dobro obiskana. No, letos poleti smo organizirali tudi državno prvenstvo v podvodni tehniki, ki je prav dobro uspelo. Poleg tega je naš delovni program zajel še tri potapljaške tečaje: dva za prvo in enega za drugo kategorijo ... “ Seveda so zmagovalci na internih društvenih tekmovanjih vedno lepo nagrajeni. Običaj je, da je za prvega vedno pripravljen pokal, za tri naj-boljše v posamezni disciplini pa praktične nagrade. Društvo za podvodne dejavnosti slovenske obale ima danes v svojih vrstah, prav na račun dolgoletnega in vztrajnega dela, že več odličnih podvodnih lovcev hi tekmovalcev. Spomnimo se le Fonda, Matevlje-viča, Kralja ... Razumljivo vključuje velika družina ljubiteljev morja tudi vrsto šolanih potapljačev, ki se uspešno lotijo še tako težavnega in zahtevnega dela precej metrov pod vodno površino. „0 prvomajskih mednarodnih tekmovanjih v podvodnem ribolovu ne bi veliko govoril, saj gre pri tem že za znane stvari. ..“, nadaljuje predsednik društva. ..Prihodnje leto bo na programu že šesto tovrstno srečanje reprezentanc podvodnih lovcev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Tekmovanje je torej že tradicionalno. Računamo, da bomo organizator te zanimive in lepe prireditve tudi v prihodnje ... “ Društvo se vzdržuje s pomočjo dotacij, članarine in seveda svojih uslug, ki so povsod in ob vsakem času zelo cenjene. Od članov, ki niso naši državljani, ima društvo kar lepe koristi, saj znaša letna članarina za te ljudi 400 dinarjev, od česar polovica ostane v društveni blagajni. „Svojo ladjico smo letos lepo obnovili in vanjo vložili kar precej denarja. Sedaj imamo na njej urejen dnevni prostor, pravimo mu salon, in enajst ležišč. Še nakaj stvari bo potrebno urediti na naši ladji, pa bo zares sijajna. Veste, veseli smo je, čeprav je v bistvu skromna. Vendar nam nudi na morju toliko lepega, da tega ni moč povedati. Škoda le, da ni še bolje izkoriščena ...“, je povzel naš razgovor Boris Fili. A. ULAGA Planica prvi organizator svetovnega prvenstva Na sestanku predstavnikov štirih velikih smučarskih skakalnic, ki je bil na Bledu konec minulega meseca, je zastopnik Obersdorfa predlagal, da bi v spomin na umrlega Heinija Klopferja osnovali tekmovanje za evropski pokal. Predlog je bil sprejet, prireditev pa bo vsako leto m dveh skakalnicah. Prva tekma bo prihodnjega februarja v Wikersundu in marca v Kulmu. Navzoči so na omenjenem sestanku tudi potrdili predlog, da bo Planica prvi organizator svetovnega prvenstva v poletih na smučeh. TGA KIDRIČEVO Zmaga domačinov Med delovnimi organizacijami ah bolje rečeno med predstavniki sindikatov TGA Kidričevo, tovarne Impol Slovenska Bistrica in Tovarne dušika Ruše. vladajo že nekaj let tesni odnosi. Tako je bilo nedavno v Kidričevem že tradicionalno srečanje sindikalnih moštev iz omenjenih delovnih organizacij, ki so se pomerila v petih disciplinah: streljanju z zračno puško, šahu, kegljanju, nogometu ter v gasilskih spretnostih. Zanimivo je, da je bilo to tekmovanje v Kidričevem prav na dan, ko je bila tu vehka vaja teritorialnih enot civilne zaščite in pripadnikov JLA, kar je dalo tekmovanju še večji pomen. Tako se je v Kidričevem zbralo več kot sto tekmovalcev, ki so si na razne načine prizadevah, da bi bil ta dan v Kidričevem kar se da prisrčen. Med prvimi, ki so pričeh boj za točke, so se spoprijeli strelci. Zmagah so domačini z majhno prednostjo pred Rušani in Bistričani. Domačini so zmagah tudi v zanimivem nogometnem tumiiju ter v tekmovanju v gasilskih spretnostih. V vseh teh panogah so si zagotovih tolikšno prednost, da so imeh skupno zmago in s tem lep prehodni pokal že v svojih rokah. Kakorkoli že, tradicionalno tekmovanje je povsem uspelo. Domača ekipa iz TGA Kidričevo pa bo torej eno leto čuvala v svoji vitrini dragoceni pokal, za katerega se bodo prihodnje leto spet borila tri sindikalna moštva iz omenjenih delovnih organizacij. Rezultati: Nogomet: 1. TGA Kidričevo (3 točke), 2. Tovarna dušika Ruše (2 točki), 3. Impol Slovenska Bistrica (1 točka). Streljanje: 1. TGA Kidričevo (809 krogov), 2. Tovarna dušika Ruše (803 kroge), 3. Impol (757 krogov). * Šah: 1. Impol 6,5 točke, 2. TGA Kidričevo 4,5 točke, 3. Tovarna dušika Ruše 4 točke. Kegljanje: 1. Tovarna dušika Ruše 1124 kegljev, 2. Impol Slovenska Bistrica 1060, 3. TGA Kidričevo 1048 kegljev. Tekmovanje v gasilskih spretnostih: 1. TGA Kidričevo 151 točk, 2. Impol Slovenska Bistrica 149 točk, 3. Tovarna dušika Ruše 146 točk. * F. MEŠKO ZA II. VELIKO NAGRADO HVARA Res je, da se je morje že precej ohladilo, pa vendar čakata slovenske podvodne lovce v letošnjem letu še dve zahtevni preizkušnji. Osmega novembra bo v vodah otoka Hvara mednarodno tekmovanje v podvodnem ribolovu za II. veliko nagrado Hvara, konec decembra pa bo na Malem Lošinju tradicionalno novoletno tekmovanje, ki se ga bodo udeležili najboljši lovci z vsega sveta. Težke preizkušnje na otoku Hvaru se bodo udeležile reprezentance vseh evropskih držav, ki v podvodnem ribolovu nekaj pomenijo. Za najbolj dragoceno lovoriko se bodo po vsej verjetnosti potegovale francoske oziroma italijanske ekipe. Ni pa še izključeno, da bo posegla v boj za najvišje število točk katera izmed jugoslovanskih ekip, saj bo velika preizkušnja konec koncev na domačem terenu. Pomembno mednarodno tekmovanje za drugo veliko nagrado Hvara organizirata jugoslovanska Zveza za športni ribolov na morju in podvodne aktivnosti in Hotelsko podjetje Hvar. Tekmovanje bo med drugim registrirala tudi svetovna konfederacija CMVS. Moštva bodo nastopila kot mestne reprezentance, ki jih bodo sestavljali po trije lovci Prireditelj bo upošteval samo skupne rezultate, to pomeni samo točke, ki si jih bodo priborile ekipe. Tekmovanje t» trajalo polnih šest ur, v poštev pa bodo prišle le ribe, ki bodo težje od pol kilograma. Tekmovanja na Hvaru se bo udeležila tudi ekipa Društva za raziskovanje morja iz Ljubljane. Ladjica „Armanda“ nudi ljubiteljem moija veliko lepega KMALU »ALFA ROMEO« TUDI ZA DINARJE Letošnje poletje je Zvezni sekretariat za gospodarstvo končno odobril pogodbo o dolgoročni poslovni kooperaciji med italijansko firmo ,Alfa Romeo” iz Milana in ljubljanskim podjetjem Cos-mos. Dolgoročna industrijska kooperacija predvideva proizvodnjo in medsebojno dobavo avtomobilskih delov. Cosmos bo torej na osnovi kooperacije močno popestril izbiro osebnih avtomobilov na domačem trgu. Doslej je bilo namreč moč kupiti alfo le za devize in vrhu tega so bili dobavni roki izredno dolgi, saj je bila količina uvoženih avtomobilov na račun izrednega povpraševanja po vsem svetu tudi pri nas izredno majhna. Že v začetku prihodnjega ter 132 KS in tipa Berlina 1750 s 1779 ccm in 132 KS. Še posebej pa se ljubitelji športnih avtomobilov vesele nove male alfe, ki jo bodo pričeli v Italiji prodajati prihodnje leto, pri nas pa na pomlad leta 1972. Novi model bo nosil ime Alfa Sud in bo imel za razliko od ostalih tipov le 1200 ccm. Ne glede na to bo tudi nova alfa obdržala vse kvalitete znanih avtomobilov Alfa Romeo, ki jih oblikuje v prvi vrsti izredno hitra in na moč udobna vožnja. V Ljubljani in pri številnih kooperantih Cosmosa doma je torej že vse nared za začetek proizvodnje nekaterih avtomobilskih delov in za pričetek montaže priljubljenih italijanskih vozil. For- leta bo torej moč kupiti pri malnih ovir ni več in potreb-nas za dinarje cenjene oseb- na sredstva za start so odo-ne avtomobile „Alfa Ro- brena. V Cosmosu obljub-meo“. Za začetek bodo kup- ljaj0> da bo moč kupiti alfo cem na voljo avtomobili tipa za dinarje že prihodnjega Giulia 1300 TI s 1290 ccm marca, morda celo februarja. m NOVA TOVARNA KOSOVNEGA POHIŠTVA V VELENJU Šestdeset novih delovnih mest V dveh izmenah bodo izdelali po zdajšnjih predvidevanjih približno 60.000 kuhinjskih elementov na leto — Najmanj 70 milijonov din realizacije letno V Šaleški dolini lesno prede-lovalna industrija nima večje tradicije. Kljub temu pa so zadnje čase vse bolj prisotna prizadevanja, da bi tudi ta panoga gospodarstva hitreje napredovala in se razvijala. V okvir teh prizadevanj sodi tudi gradnja nove tovarne kosovnega pohištva, ki jo gradi v industrijski coni v Velenju Lesna industrija LESNA iz Šoštanja. Gradbena dela so v glavnem že končana, ob koncu septembra pa so začeli nameščati tudi že prve stroje, tako da je mogoče pričakovati, da bo že v nekaj tednih stekla v tej novi tovarni poskusna proizvodnja. Večino strojev in opreme so za to novo tovarno kosovnega pohištva uvozili, in to v glavnem iz Zvezne republike Nemčije. Med drugim je gradnjo nove tovarne kosovnega pohištva v Velenju pogojila tudi odločitev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, da nudi gospodinjam v prihodnje celovit izbor strojev, pripomočkov in elementov za gospodinjstva. Zato je tudi proizvodni program nove tovarne kosovnega pohištva v Velenju prilagojen željam in potrebam TGO Gorenje Velenje. V tej novi tovarni bodo izdelovali kuhinjske elemente in kasete (ohišja) za televizijske sprejemnike. Ali bo res? Od novega leta naprej bomo - kot sporoča narodna banka - dinar neposredno uporabljali za mednarodna plačila. Tujim tvrdkam, ki izvažajo v Jugoslavijo, bomo lahko blago in usluge plačevali v dinarjih, ki naj bi jih nalagali na račune pri jugoslovanskih bankah. S tem denarjem bi lahko plačevali jugoslovansko blago, transportne in druge usluge. Lastniki teh dinarskih računov bi lahko pri domačih bankah vsak trenutek spremenili dinarje v konvertibilno valuto. Jugoslovanski izvozniki, ki bi prodajali tujim tvrdkam 'blago za dinarje, pa bi imeli iste pravice kot izvozniki v devizah. Tej novici ni kaj dodati! Morda le to, da vpliva dokaj pomirljivo v času, ko se ugled dinarja krha. -pik- Kuhinjski elementi, ki jih bodo proizvajali v novi tovarni v Velenju, bodo izdelani po novih konstrukcijskih in oblikovnih zamislih. Po prvih predvidevanjih bodo v novi tovarni na leto izdelali, in to pri proizvodnji v dveh izmenah, okrog 60.000 kuhinjskih elementov. Proizvodnja ohišij za televizijske sprejemnike pa bo odvisna od potreb TGO Gorenje. RAZLIČNE VARIANTE Pri načrtovanju gospodar- J skega razvoja Slovenije v ^ obdobju 1971—1975 naši go; / spodarstveniki računajo tudi J na denarno varčevanje pre- ^ bivalstva in udeležbo sred- štev prebivalstva v gospodar- 4 ...............h. Projekcija 0 skih investicijah. —-J; . denarnega varčevanja prebi- J valstva za investicije v gospo- / darstvu predvideva tri varian- 4 te. Prva izhaja iz sedanjih in- J, flacijskih teženj in njihovega y nadaljevanja. Po tej varianti ^ bi v tem obdobju priteklo v 4 banke na račun hranilnih j vlog po 3038 milijonov di- j narjev, tako da bi po odbitku 4 sredstev za potrošniške kre- 4 dite bilo na razpolago za in* 5j vesticije 2780 milijonov di-narjev. Delež neto varčevanja /j v gospodarskih vlaganjih 4 družbenega sektorja bi tako znašal 10,2. Druga varianta ^ predvideva relativno uravno- / vešenost gospodarstva in bi 4 za investicije v gospodarstvu C zagotovili 4680 milijonov, ^ pri tem pa naj bi delež neto j varčevanja v gospodarskih J vlaganjih družbenega sek- } torja dosegel 17,2%. Tretja ^ pa ob maksimalnih pogojih 4 razvoja zagotavlja za investi- 4. cije v gospodarstvu 6012 mi' 5 lijonov. Pri tem bi bil delež / ujuuuv. ru ICJ11 Ul UH r neto varčevanja v gospodar- / cIhk vioi družbenega y skih vlaganjih sektorja 22 %. ? Za različne gospodarske / razmere - različne variante, j toda en sam sklep: le če bo y naše gospodarstvo trdno, g? 4 bo krepil in razvijal tudi p11' 4 vatni dinar. Drugače ne! Pod plaščem samouprave V trboveljskem Graliku še zmeraj škriplje Trboveljsko slikarsko-ple-skarsko podjetje Gralik sodi med najmanjše delovne skupnosti v središču revirjev, vendar je v njem pred kratkim tako zakipelo, da bo skoraj verjetno moralo poseči vmes še sodišče. nim zasavskim podjetjem, pač podjetja kot priključenega k razplet dogodkov v Grahku^ pa je poiskal zvezo samo v Slikoplastu, svoje ugotovitve pa pa pravijo, da bi imel kolekb Kopru. Komisija je zaprosila je v pismeni obliki dala tudi jav- dovolj dela doma, če bi imel s°' koprsko okrožno sodišče, da nemu tožilcu. V Trbovljah se- dobno upravno vodstvo, počaka z registracijo njihovega veda z zanimanjem pričakujejo Poleti je delovna skupnost pooblastila direktorja, naj preuči možnosti integracije podjetja s katerim koli sorodnim kolektivom bodisi v revirjih ali nekoliko dlje naokrog, morda celo s tem ali onim ljubljanskim podjetjem. Direktor pa je po zatrjevanju enega dela zaposlenih na vrat na nos poiskal zveze v Kopru, kjer je bil svoj čas sam zaposlen in se začel dogovarjati s podjetjem Slikoplast za integracijo. Kolektivu je zagotavljal, da v Zasavju ni našel razumevanja za združitev s sorodnim podjetjem in prepričal kolektiv, da mu bo v okviru koprskega Slikoplasta šlo dosti bolje. Ko bo steklo delo v 2 izmenah v tovarni kosovnega pohištva šoštanjske Lesne v Velenju, bodo zaposlovali 140 delavcev. S polno zmogljivostjo bodo za-.čeli delati, kot računajo, sredi prihodnjega leta, ko bodo na novo zaposlili tudi okrog 60 delavcev. Prihodnje leto bo ta nova tovarna kosovnega pohištva šoštanjske Lesne ustvarila okrog 40 do 50 milijonov dinarjev realizacije, pozneje pa bodo dosegali najmanj po 70 milijonov dinarjev realizacije letno. (vš) Referendum za priključitev Gralika k Slikoplastu je bil v dokaj čudnih okoliščinah, celo na domovih nekaterih članov kolektiva. Gradiva v njem pa še doslej ni nihče imel v rokah, ker ga je direktor zaklenil v blagajno in ga .bo izročil šele, ko bo koprski Slikoplast prevzel trboveljsko podjetje Gralik. To in vrsto drugih pretvarjanj in potvarjanj, predvsem zapisnikov sej delovne skupnosti in na koncu spoznanje, da je bila integracija opravljena brez kakršnih koli pismenih analiz in strokovnih ocen o tem, kaj bi kolektiv pridobil z njo, je naposled streznilo kolektiv, da je imenoval' posebno komisijo, ki preučuje te in še nekatpre druge zadeve v zvezi z gospodarjenjem kolektiva in ravnanje direktorja. Značilno pa je, da direktor ne priznava komisije in ji niti ni dovo-lil uporabe poslovnih prostorov podjetja za delo, zato se je morala komisija zateči na občino, kjer so ji omogočih, da so natipkali nekatere zapisnike, ocene in orisah dejansko stanje v kolektivu. Že prve ugotovitve komisije kažejo, da direktor podjetja ni poiskal prav nobenih možnosti za priključitev Gralika k sorod- DELAVSKA ENOTNOST Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni ured*J*{t de'V ------------ ------- _ - -*— - - - v Ljubljani, št. NB 501-1-199*» . D VT-rlin Cttlt G _ H i n nnllptna V POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313,VI, telefon uredništva 316-672, 316-695. Račun pri Narodni banki „----, _ račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-10-3204-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna — 1300 S-din in letna 26 N-din — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana