91. številka.	Maribor, drse 15. novembra 1915.	Letnik YU
vi
Četrta velika bitka pred Gorico.
Naši junaki vse sovražne napade odbili, — Italijani s težkimi topovi obstreljujejo Gorico, — Sovražnik hoče spremeniti Gorico v razvaline. — Borcevič o obrambi Gorice. — Avstrijski zrakoplovci metali na Verono bombe. — V Srbiji prodiramo vedno dalje. — Boji med Bolgari in angleško francoskimi četami v južni Macedoniji.
Najaovejše avstrijsko urade poročilo
Uradno se razglaša :
Dunaj, dne 14. nov.
Italijansko bojišče.
Že v pričetku nove bitke so izpovedali italijanski ujetniki, da bodo Italijani s streli porušili Gorico, če bi se jim ne posrečilo zavzeti mesta. In res so padale v mesto že koj v 'prvih dneh velike bitke številne topovske krogle. Včeraj dne IB. novembra je sovražna težka artilerija preko nepremaganega obmostja hudo streljala, na mesto Gorico.
Medtem je pa bilo brezuspešno napadalno delovanje Italijanov naperjeno zlasti proti severnemu delu Doberdolske gorske planote.
Severno od gore Sv. Mihaela smo mimogrede izgubili kos bojne črte. Zvečer pa je bil v protinapadu zopet popolnoma pridobljen nazaj.
Ostali italijanski sunki so bili vsi krvavo odbiti. Fred ozemljem južno od Monte dei sei Busi in pred goriškim obmostjem je že naš artilerijski ogenj udušil vsak sovražni napadalni poskus.
Več naših zrakoplovov je vrglo bombe na Verono.
Srbsko bojišče.
Armada generala pl. Kövessa je v uspešnih gorskih bojih napredovala. Višegradska skupina se je po hudih bojih približala ozemlju spodnjega Lima.
Ob cesti na Javor je bila dosežena višina Ka-rageorgiev-Sanac, v dolini reke Ibar pa severni obronk grebena Planinica.
Na gornjem ozemlju reke Razina se je pora ženi sovražnik umaknil nazaj čez Brus in Ploco.
Armada je ujela v teh bojih 13 častnikov in 1200 mož.
Armada pl. Galhvitza potiska sovražnika nazaj v dolino Toplico.
V zvezi z njo povsod prodirajo naprej bolgarske čele.
[Ruska bojišče:.
Po upadu v sovražno postojanko pri Czarlo-ryskem je bilo ujetih čez 1500 Rusov in uplenjene štiri strojne puške.
Zahodno od Rafalovke smo odbili napade. Razven bojev z ročnimi granatami pri Sapanovu ni bilo drugače na celi bojni črti nobenega delovanja infanterije.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pL Höter,
podmaräal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 14. nov.
Rusko bojišče.
Pri Podgačicah, severozahodno od Cartoryske-ga so naše čete udrle v ruske postojanke in so ujele 1315 Rusov ter uplenile 4 strojne puške. Severno od železnice Kovel—Sarny so se ruski napadi pred avstrijskimi postojankami izjalovili.
Balkansko bojišče.
Armadi generala pl, Kövessa ia pl. Galhvitza sta v deloma trdovratnih bojih vrgli sovražnika na celi fronti iznova nazaj. 13 častnikov, 1760 mož je ujetih, uplenjeni sta bili 2 strojni puški.
Armada generala Bojadjeva prodira v zvezi z našimi četami od južne Morave dalje naprej.
Ängl©ü pred Bagdadom*
Dočim oiibija Turčija uspešno vse napade svojih sovražnic na raznih bojiščih, se razvijajo ob spodnjem delu rek Eufrata in Tigrisa dogodki, ki zahtevajo, da odpošlje Turčija v najkrajšem času v omenjene dele svojega ozemlja večje število svojih čet. Angleži, ki bi radi vsaj nekoliko popravili svoje poraze pred Dardanelami, ter se odškodih za nje, so odposlali precej veliko čet iz Perzijskega zaliva proti severozahodu ob rekah Eufrat in Jigris. Tur ki so se bojevali na tem ozemlju s pomočjo tamošnjih rodov, ki pa niso zanesljivi, ker so podkupljeni z angleškim denarjem. Angleške čete so se pomikale večinoma po veliki cesti, ki vodi iz mesta Basra čez Amaro navzgor ob reki Tigris. Pri tem podvzetju je podpirala angleške čete artilerija angleških topničark, ki so po vodi spremljale prodiranje angleških čet, Tudi po reki Eufrat navzgor so plule angleške topničarke ter so spravile kanal, ki veže med Nasirie in Kutel Amasa reki Eufrat in Tigris, popolnoma v angleško oblast.
Tako je prišlo, da je Anglež prikorakal pred Bagdad, ki v nemški orientski politiki igra tako veliko ulogo. Dosedaj še sicer ni znano, ali se bo Angležem posrečilo zavzeti Bagdad, ali pa bodo turške čete, ki korakajo proti Bagdadu, pravočasno prišle mestu nar pomoč.
Ime Bagdad igra v stari zgodovini, v poeziji in v bajkah na izhoda veliko vlogo. Njegov pomen je dandanašnji tako velik zato, ker je dalo mesto Bagdad ime veliki žele mici do Bagdada, pri kateri je zelo udeležen nemški kapital. V vojaškem oziru pa Bagdad ni posebno važno mesto. Stara citadela je v razvalinah in o moderni obrambi ne more biti govora. Pač pa je važno v trgovsko-političnem oziru. In zato se podvizajo Angleži, da bi ga pravočasno spravili v svojo malho.
Sv, Oce se resno trudi za mir,
»Vossische Zeitung« poroča iz Amsterdama :
Poslanec centroma Erzberger je v razgovoru z zastopniKom »New Yorker Journala« rekel, da papež stori za mir, kar je le v njegovi moči. Ko je bil Erzberger pri sv. Očetu, je bil papež resno pri delu za mirovno misel. Papež je bil vedno navdušen borilec za mir. Bil je neumoren in nepristranski v svojih poizkusih, da jenja spor. »Iz lastne skušnje vem, da sv. Oče še vedno pričakuje sodelovanja ©d strani ameriške vlade in ljudstva. Mislim, da bo tudi ameriška nota pripomogla, da bo Angleška bolj naklonjena mirovnim pogajanjem,
namreč, če bo ameriška nota tako krepko sestavljena, kakor to pričakujem.
Na Angleškem si želijo mira,
Tej želji je dal izraz lord Loteburn, ki je 8. novembra v angleški visoki zbornici med drugim izgovoril tudi te besede:
»Položaj je v celi zgodovini brez primera. Vsak večji narod je mnenja, da mu je bila vsiljena sedanja vojna. Vsi narodi so mnenja, da je pravica na njihovi strani ter da morajo le vztrajati, če hočejo zmagati. Človeške izgube, ki se jih ceni že na 15 milijonov mrtvih in ranjenih, ter mnogi tisoči milijonov vojnih dolgov, bodo spremenili vso civilizacijo. Če se bo vojna nadaljevala brez konca, bodo sledile revolucije in anarhije. Velike pokrajine v Evropi bodo spremenjene v pustinje na, katerih bodo prebivali le starčki, ženske in otroci. Ljudje bi morali biti čudno u4varjeni, če se ne bi oprijeli vsake čpstne prilike, da se zabrani nadaljevanje vojne do popolne onemoglosti, kar bi bila najgroznejša nesreča, ki more zadeti človeštvo. «
fluifpijsho-ifilijiasSiQ bojišče.
V četrtek dne 11. novembra so Italijani posebno pred Gorico začeli hudo napadati. Pričela se je četrta velika bitka na Goriškem. Srditi napadi Italijanov so predvsem namerjeni na goriško ob-mostje. Mesto Gorico bi Lah na vsak način rad dobil v svojo last še pred 1. decembrom, ko se bo sestal italijanski državni zbor. Naši junaški branitelji pod poveljstvom slavnega generala Boroeviča so dosedaj vse ljute napade na Gorico, tolminsko ob-mostje in druge dele soške fronte krepko odbili. Slava junakom!
Srdite bitka na Goriškem.
Kakor pravi avstrijsko uradno poročilo z dne 13. novembra, imajo veliki boji, ki divjajo na Goriškem, zopet značaj hude bitke. Boji se nadaljujejo. Zadnje dni je na celi goriški fronti sledil napad napadu. Vsi dosedanji obupni sovražni napadi so se zopet razbili na vstrajnem odporu naših čet, ki se borijo z brezprimernim junaštvom.
Boj za Gorico.
Iz uradnih poročil je razvidno, da so Italijani zbrali zadnje dni svoje rezerve, jih uvrstili in svoje čete pognali v boj za Gorico. Italijansko armadno vodstvo koče po vsej sili v najkrajšem času prisvojiti si Gorico. Hudi so boji za goriško obmostje, posebno divjajo pa od Plav do Grižega Brda, do tistih slovečih »Šest lukenj«, katere Cadorna tako rad omenja v svojih poročilih. Navali onega velikega obsega, ki so jih nam predstavljali najhujši dnevi tretje ofenzive, so sicer prenehali, ali vršijo se kar nepretrgoma napadi na vseh onih točkah dalje, na katerih bi Italijani tako radi predrli za
vsako ceno. Italijani ponavljajo svoje napade in vedno večje je hrepenenje njihovo po Gorici, ali naša straža stoji na svojem mestu in odbija napade; kakoršen napad, tako odbitje; čim huje se zaletava v mostišče, tem ljutejša je obramba. Ti izrastki ofenzive bodo stali Italijane ogromne žrtve, uspehov pa ne bo in ne bo. Italijansko armadno vodstvo žrtvuje po nepotrebnem sedaj tudi vpoklicane najmlajše iu naj starejše letnike v bojih za Gorico. To dejstvo, da je italijansko armadno vodstvo pritegnilo na soško fronto še zadnje rezerve, katere ima sedaj na razpolago, priča o obupnem razpoloženju v glavnem stanu Cadorne in v rimskih vladnih krogih; dalje priča to o popolnem virujenju italijanskih čet, ki so stale doslej na bojišču, in slednjič, da; ko opešajo še te, je izčrpan italijanski človeški materijal. Najbrže so težki notranjepolitični vzroki, vsled katerih tako neverjetno zapravlja svoje sile italijansko armadno vodstvo.
Boroevic brani Gorico.
General Boroevic je dne 12. novembra izjavil vojnemu poročevalcu Geyerju: »Držim še vse postojanke, ki sem jih prevzel od začetka vojske. Iz domovine dobivam neprestano pisma s vprašanji, ali je res, da je Gorica padla. Izjavljam, da se tudi pri Gorici nismo umaknili ne za korak. Nezaupnost ni prav umljiva. Tukaj na fronti pa je drugače. Od priprostega vojaka do najvišjega poveljnika vlada vsesplošno navdušenje zavoljo srečnega izida tretje soške bitke.«
Kako pa Dalmatinci,
Z italijanskega bojišča poroča nek častnik o zadnjih bojih sledeče zanimivosti: »Nek dalmatinski vojak je prišel s Kalvarije pred Gorico v mesto. Imel je prestreljeno glavo. Lobanja je bila noter do možgan odbita. Zdravnik se ni mogel zadosti načuditi, da more napraviti človek s tako rano še tako dolgo pot. Vprašal sem ga, kako mu kaj gre, nakar mi je odgovoril: »Dobro, hvala Bogu«. Dali smo mu cigareto' Parkrat je prav krepko potegnil, nato so ga začele zapuščati moči, m ko je zdravnik, obrnjen proti nam, izrekel besedo: »umirajoč«, je revež že izdahnil. Kljub najhujšim bolečinam umirajo vsi prav mimo. Nobene solze, nobenega zdihovanja.
Zopet drug Dalmatinec je prišel s Podgore z globokim zabodljajem v prsa. Stal je na straži v najsprednejših jarkih. Hipoma se je pojavil pred njim sovražni častnik, katerega je pozval, da se Uda. Častnik je dvignil roki kvišku in vojak ga je hotel preiskati, če ima kaj orožja pri sebi. Bliskoma je pa potegnil častnik bodalo izpod plašča ter je vojaka globoko zabodel v prsa, Ko je nameraval častnik to ponoviti, je vojak prijel bodalo ter je z njim zabodel zavratnega častnika v koleno tako, da se je zgi udii. Ko je že ležal na tleh. je začel prositi za svoje življenje. Vojak je imel usmiljenje in kljub temu, da je imel sam rano, ga je še nesel na obvezovališče.
MjsMsbo bojišče.
Na srbskem bojišču so prodrle naše čete do severnomacedonskega in novopazarskega gorovja. Napredovanje je vsled težavnega ozemlja silno otežkočeno. Čete, ki so se berile pri Višegradu, so prodrle v ozemlje reke Lim v severnem delu Novega pazarja, Oddelki Kövessove armade, ki je zavzela Ivanjico, so si 12. in 13. novembra izvoje-vali posest važnih postojank južno od Ivanjice, in sicer višine Velika Livada, Črvena, Smrcak in Ko-šutica, visoke do 1500 do 1600 metrov. Gallvitzeva armada pa je zavzela prelaze na gorovju Jastrebac (zahodno od Niša). Ker so Bolgari od juga dobili v svojo possi Kacanik, je Srbom pot na jug odrezana ter jim je sedaj za umikanje na razpolago le Novipazar in Črnagora, oziroma severna Albanija.
Putnik še vedno srbski vrhovni poveljnik.
Pariška »Agence Havas« poroča:
Tukajšnje srbsko poslaništvo je izjavilo kot odgovor na razne druge vesti, da vojvoda Putnik še vedno vodi srbsko armado. Srbska vlada ne misli na mir in sploh ne bo poprej nanj mislila, dokler ne zmaga četverosporazum.
Srbija predkoslej upa na bodočnost svojega plemena ter se bo bojevala do zadnjega vzdihljaja.
Živež in strelivo za Srbijo čez Albanijo in Crnogoro.
List »Republicain« poroča iz Pariza:
Ladje četverosporazumnih držav izkladajo v Baru in Draču velike množine živil in streliva za srbsko armado. Redna preskrba Srbije čez Črno-goro in Albanijo je sedaj kljub slabemu letnemu času in slabim cestnim razmeram zagotovljena.
Avstrijske ujetnike prepeljali iz Srbije v Italijo ?
Dopisnik »N. Fr. Presse« poroča: Povsod poizvedujem po naših vojnih ujetnikih. Najbolj verjetno je, da so jih prepeljali v Italijo. En del ujetnikov so že za časa, ko je divjal legar, spravili na Grško.
Francija hujska Rumunijo v
boj.
Iz Bukarešte se poroča dne 12. novembra: Filipescu, znani vojni hujskač in vodja rumunske vojne stranke, je prejel iz Pariza brzojavko, podpisano od francoskega ministra Denys-Cochin, bivših ministrov Pichon, Barihou, Jean Richepin, Ri-chet, Capus, Landouzy in Renee Doumicq, ki je član francoske akademije, sledečo brzojavko: »Fran cija vpraša, ali je Rumu ni ja zadovoljna s tem, da igra v tej uri s puško v roki vlogo mirnega gledalca. Ne moremo verjeti, da bi mog;a Rumunija mirno prenašati uničenje samostojnosti Balkana. Rumunija se mora zavzeti skupno s četverospora-mom za isto stvar, za katero se mi bojujemo na drugih bojiščih « Bukarešlanski. listi so objavili to brzojavko, toda s pristavkom, da ne more iti ljubezen do Francije, naj bi b la pri nekaterih Ru-muncih še tako velika, tako daleč, da bi smatrali ti Rumunci interese Francije za svetejše nego interese Gumunije.
Bolgarsho-srbstio bojišče.
Glavna bolgarska armada je na celi črti prekoračila Moravo, ter se bori s srbskimi oddelki, ki branijo umikanje srbske vojne med južno in zapadno Moravo. Ker so Bolgari dobili 11. nov. v oblast Prištino, so s tem napravili močan zid pred Kosovim poljem, in ker imajo v svojih rokah južni del Kačsnika, so najbrž Srbom zaprli pot v južno Macedonijo. Srbi še vedno upajo na Angleže in Francoze, ki pošiljajo vedno več novih čet proti Bolgarom. Na Babunagorovju so že bili večji spopadi med Francozi in Bolgari. Tudi pri Dojranu, Strami in Gevgjeliju se je začela bitka med bolgarskimi in francosko-angleškimi četami. Bolgari so v tem skrajnem kotu Macedonie bolj v defenziv«, ker nočejo, da bi se boj prenesel na grško ozemlje.
Bojišče bolgarskih in franco-sko-angleških čet.
»Südslavische Korrespondenz« poroča iz Aten:
Iz poročil, ki prihajajo iz Soluna, je razvidno, da so se v južni Macedoniji razvili obsežni boji med bolgarskimi in angleško francoskimi četami. Iz različnih vesti se da posneti, da se vrše na črti Strumica-Krivolak in v prostoru pri Vaiando vem neprestani boji. Na tem prostoru se nahajajo skoro same francoske čete, ki so se pri Strumici in Kri-volaku na levem Varde rje vem bregu močno zako pale. Kakor se zdi, je sedaj posebno Krivolak utrjen kot močno obmostje. Proti tej postojanki so pričeli Bolgari z ostro ofenzivo. V prostoru pri Valandovem se srditi boji nadaljujejo. Dozdeva se, da so se na sedanji bojni črti, na kateri si stojijo Francozi in Bolgari nasproti, razvili boji za posamezne postojanke. Bolgari se namreč z ozirom na bližnje grško ozemlje glede na svoja vojna pod-vzetja držijo v gotovih mejah in se za sedaj zadovoljujejo s tem, da zadržujejo francoske vojne sile	\
Angleži so zavzeli svoje postojanke severno od jezera Dojran in pričakujejo novih ojačenj. Do-
zdeva se, da namerava ta angleška skupina pričeti z ofenzivo v smeri proti Dubnici ob toku reke Strume, Ta nameravana prodiralna črta angleških čet pa je, kakor se zdi, zaprta. Bolgari so namreč višine na gorovju Belašica močno utrdili. Angleži bi imeli pri svojem prodiranju iz prostora pri jezera Dojran v dolino reke Strume le tedaj kak uspeh, ako bi to prodiranje izvršili z močnimi silami. Dosedaj pa še Angleži na tem prostora niso zbrali kakih posebno močnih čet.
Za rešitev Bitolja so Angleži odposlali proti temu mestu močne konjeniške oddelke. Na prt lazih gorovja Babuna se boji nadaljujejo. Manjkajo pa podrobni podatki o teh bojih.
Med tem pa se v Solunu francosko angleške čete dalje izkrcavajo. Izkrcavanje se ne vrši po^ sebtio naglo. Večina ladij, ki priplujejo v Solun, vozi seboj živila in strelivo. Dovoz za francosko angleške čete, ki še že nahajajo v Macedoniji, je zelo težaven.
Prvi boj med Bolgari in Angleži.
List »Secolo« poroča iz Soluna: V soboto, dne
6.	novembra so Bolgari prvokrat trčili v boju na Angleže. V prvi praski so imeli Angleži prt Doj' ranu 15 mrtvih in ranjenih. V Solun že 4 dni ni ni kakih poročil iz Stare Srbije.
Začetek francoske ofenzive.
List »Secolo« poroča 6, nov. iz Bitolja: Goji se upanje, da se bo francoskim četam, ki z Bahu-ne planine pritiskajo na Bolgare, posrečilo rešiti Bitolj. Upa se namreč, da bo z napadi v bok mo goče Bolgare tako dolgo odvračati od Bitolja, dokler ne bodo v 10 dneh Francori zbrali svojo armado v Macedoniji in bodo pričeli z veliko ofenzivo. Sedaj so zasedli Srbi črto Brod—Rostarasni —Gabro?nik—Stepanci—Trogiak, t. j. kakih 20 km severno od Prilepa.
Srbska obramba se opira na postojanke Mu-kos, Krstok, Nikodin, središče je pri Vlaprziahanu, skrajna levica pa pri Krcovi, da zaprejo cesto Tetovo—Bitolj.
Angleži napredujejo ¥ Macedoniji ?
Iz Soluna se poroča, da se je angleška bojna črta v Srbiji, katero so znatno ojačili, pomaknila dalje proti severu, S tem je olajšano gibanje Francozov, ki hočejo s krilnim premikanjem zmanjšati bolgarski pritisk na Srbe na Babuna prelazu.
Iz severnega dela Srbije še vedno ni nikakih zanesljivih porošil. Gotovo pa je, da se ta del dežele sme smatrati za izgubljenega. Angleži gradijo 10 kilometrov severno od Soluna novo taborišče.
*
0 0
Razpust grške zbornice.
Iz Aten se dne 11. novembra uradno poroča :
Grška zbornica je razpuščena. Nove volitve se bodo vršile dne 19. decembra.
Venizelos ne jenja,
»Generalanzeiger« poroča iz Londona: »Star«-ove mu dopisniku je rekel Venizdos, da je odločen nadaljevati svojo agitacijo proti »nesrečni politiki krone«. Po razpustu zbornice bo vprizoril agitacijska potovanja po Grškem.
Grčija najela pri četverospora-zumu posojilo.
Iz Londona se poroča: Anglija, Francija in Rusija so dovolile Grčiji posojilo v znesku 40 milijonov frankov. Denar je Grčiji že na razpolago. Glede najetja tega posojila so se vršila tozadevna pogajanja še takrat, ko je še bil Venizelos ministrski predsednik.
itostopo-riisHo bojišče.
Boji za Dvinsk.
Iz Kodanja se poroča dne 12. nov.:
Boji za Dvinsk, ki so v zadnjem času nekoliko potihnili, sp se pričeli z novo srditostjo. Vojni poročr valeč petrograjskega lista »Rieč« piše, da nameravajo Nemci očividno zavzeti trdnjavo Dvin3k, še predno nastopi huda zima, vsled česar pošiljajo neprestano številne čete proti Dvmsku. Po vsej Kur-landiji so zgradili Nemci nečuveno močno utrjene obrambne črte ter se pripravljajo na udarec, kakor hitro bodo imeli zbranih dosti čet in dosti artilerije.
Japonski častniki v Besara-
biji.
Iz Bukarešte se dne 10. novembra poroča : Pri ruskih armadah v Besarabiji in v izhodni Galiciji je pomanjkanje ruskih častnikov tako veliko, da poveljuje ruskim vojakom veliko japonskih častnikov.
Na morju.
Naše vojno brodovje.
L.	Hoellriegel, vojni poročevalec »Berliner Ta-geblatt-a«, je z drugimi člani c. in kr. vojnega po-ročevalnega stana obiskal našo vojno mornarico. O tem posetu poroča svojemu listu naslednje:
Še vedno odmeva na ladjah radost onega dne, ko je brodovje pet ur po vojni napovedi ob zvokih domoljubnih pesmi in gromovitih hura-klicih zapustilo pristanišče, da po natančno izdelanem načrtu admirala Hausa pustoši italijansko obrežje. Za 14 dni je to nezaslišano podjetje zadržalo nastop Italijanov. Velika zmaga v prvi bitki ob Soči je med drugim zasluga brodovja. Odtehdob so, kakor je znano, zlasti male enote podmorskih čolnov in morskih letalcev prizadele sovražniku velikansko škodo. Avstro-ogrske torpedovke in rušilci vojnega brodovja so dosihmal onemogočili skoraj ves dovoz za Črnogoro določenih vojnih sredstev. V teh razmerah si moremo misliti, kako »lahko« bo preskrbovati z morske strani srbsko vojsko, ako bi se umaknila v Črnogoro ali Albanijo, ali pa dovažati rezerve, ako bi se hoteli Italijani izkrcati. Vsa podjetja proti Baru so morski letalci sijajno pripravili in podpirali. Na dalmatinski obali nastanjeni letalci čet na suhem pa so podvzeli marsikaj proti sovražniku v gorah. Pri tem so dosegli čudovito sigurnost v merjenju. Iz višine 600 m zadenejo že male predmete.
Potopitev „Ancone“ razburja Italijane.
Iz Lugana se dne 12. novembra poroča:
Včerajšnji italijanski ministerski svet je trajal cele 4 ure. Udeležili so se ga vsi ministri. Ministerski svet se je bavil s stališčem Italije napram dogodkom na Balkanu, nadalje če bi kazalo poslati Vojaštvo v Albanijo Srbiji na pomoč in končno s potopitvijo parnika »Ancona«,
Milanski list »Popolo d’ Italsa« zahteva, da napove Italija Nemčiji vojsko. Vsi italijanski listi silno napadajo Avstrijo in Nemčijo. List »Corriere della sera« piše, da je potopitev »Ancone« mnogo hujša, kakor je bila potopitev angleškega parnika »Lusitania«, kajti potopljeni parnik »Ancona« je plul naravnost iz italijanskih voda in ni mogel prevažati nobenega prepovedanega blaga. List »Giornale d’ Italia« označuje potopitev »Ancone« kot čin ljudožercev.
Oba lista pa molčita o tem, da je hotel parnik »Ancona« uteči zaskdovanju avstrijskega podmorskega čolna. Potopitev »Ancone« je Italijane grozno razburila. Kar se dostaje števila rešencev je doslej znano, da je od 496 oseb bilo rešenih le 340.
Italijanski parnik „Firenze“ se potopil.
Iz Rima se dne 13. novembra poroča: Dne
9.	novembra je potopil avstrijski podmorski čoln italijanski parnik »Firenze«, ki je plul proti Fort Saidu. 96 mož posadke in 27 potnikov je bilo rešenih, ostali so utonili.
Angleški podmorski čoln v Dardanelah se potopil.
Dne 5. novembra se je potopil v Dardanelah angleški podmorski čoln »fi 20«. Od posadke, bro-ječe 100 mož, so rešeni 3 častniki in 6 mož, ostali so utonili. Potopljeni podmorski čoln je bil eden naj večjih angleških podmorskih čolnov. Dolg je bil 61 metrov. V Dardanelah je bilo dosedaj potopljenih 8 podmorskih čolnov, in sicer 5 angleških in 3 francoski.
Francoski podmorski čoln v
turški službi.
Iz Carigrada se dne 10. nov. poroča:
Danes dopolne se je ob Zlatem rogu pred ministrstvom uvrstil v turško vojno brodovje oni francoski podmorski čoln, katerega so Turki v Darda-nelskih bojih poškodovali; potem so ga dvignili iz morja in popravili. Čoln se je dosedaj zval »Turquoise«.
Podgeneralisimus Enver-paša in poveljnik brodovja admiral Součhon sta se udeležila parade turške mornarice. Izredno slovesno in med radostjo vojaštva in civilnega prebivalstva se je podmorski čo!n s turško zastavo vozil mimo množice.
Čolnu so Turki dali ime »Murstedjiv Onbaschi«, po artilerijskem korporalu, kateri je z dobromerje-nim strelom čoln tako poškodoval, da ni bil več sposoben 2 a boj
100.000	mož angleških čet za hrambo Egipta.
Ministrski svet v Londonu je sklenil odposlati
100.000	angleških čet v Egipt. Za hrambo Egipta je izdala angleška vlada zopet nove odredbe in izvršila nove naprave.
Kitchener v Atenah,
Po sklepu angleške senatne komisije za zunanje zadeve namerava iti Kitchener v Solun ter se potem sniti z grškim vojnim ministrom Janakica ter Kundiurriotisom, da dobi gotova pojasnila o obljubi glede nadaljne dobrohotne nevtralnosti, ki jo je podal novi ministerski predsednik Skulu-d's.
»Berlinske Tidende« poročajo iz Haaga: Tuše je namignilo od neke Angliji prijazne strani, da Kitchenerjeva pot na Izhod ni toli to vojaškega kakor dipiomatičnega značaja. Njegova naloga je, da pojasni grškemu generalnemu štabu, da vse četve-rosporasumove priprave popolnoma krijejo Grčijo pred vsako nevarnostjo v slučaju, če izpolni svojo dolžnost do Srbije.
»Hamburger Zeitung« poroča iz Londona: Lord Kitchener ie z novimi ponudbami na poti v Atene, kjer bo vsprejet cd kralja. Do tedaj počiva vse delo poslanikov v Atenah.
Angleški mornariški minister Churchill odstopil.
Iz Londona se dne 13. novembra poroča: Angleški monariški minister Churchill je odstopil, ker ga niso sprejeli v ožjr vojni svet, vsled česar se je čutil zapostavljenega. Baje se bo podal k svojemu polku na francosko bojišče. Churchill je bil eden izmed glavnih vojnih hujskačev.
Primerne ©ene && Spodnji
«fr
Staj er.
V petek, dne 12. novembra se je na okrajnem glavarstvu v Mariboru vršilo posvetovanje zaupnih mož-izvedencev. Določevale so se primerne cene za posamezne pridelke in živila. K posvetovanju so bili povabljeni zastopniki okrajnih glavarsiev in mest Maribor, Celje in Ptuj. Od naše strani so bili navzoči: poslanec Pišek in posestniki Cernej iz Frama, Kranjc iz Št. Jur ja v Sl. gor., Korpar iz Leitersberga, Robič iz Lembaha, Peklar iz Št. Jakoba in Žebot iz Maribora. Posvetovanje je trajalo
od 10. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Določile so se sledeče primerne cene, ki bodo veljale za celo Sp. Štajersko:
Mleko: 1 liter v hlevu posestnika 26 v., če se nese v mesto, pa toliko, kolikor določi mesto kot najvišjo ceno (2 do 4 v. pri litru).
Surovo maslo I. vrste (slabejše vodeno) 4 K, II. iztisnjeno 5 K in III. čajno surovo maslo (iz mlekarn) 6 K 1 kg.
Jajca: 16 komadov 2 K.
Krompir: 100 kg 12 K na bližnji železniški postaji ali na javnem trgu v Mariboru, Ptuju in Celju in sicer za množine do 1000 kg.
Strd (med), tekoč: 1 kg 3 K.
Češenj: 2 K 1 kg.
Čebula: 60 v. 1 kg.
Meso: za deželo za vse vrste govejega mesa 4 K; za mesta: I. vrste (sprednje volovsko) 4 K 40 v. z 20 dkg lastnega pridevka; II. vrste (zadnje volovsko in prednje kravje) z 20 dkg pridevka 4 K 10 v. in III. vrste vse ostalo meso in meso mlade živine in bikov 3 K 80 v. z 20 dkg pridevka. Mesarji morajo imeti. napisne table o vrstah mesa na vsakem posameznem kosu. Svinjsko meso na deželi 4 K 40 v. Ceno za teletino in vse ostale vrste mesa določijo mesta sama.
Te cene bodo veljale dokler politična oblastva drugače ne ukrenejo. Omenjamo, da sta zastopnika vojaške uprave izjavila, da bo tudi ista kupovala po teh cenah. Ko bodo politična oblastva izdala podrobna določila vseh cen, se bomo še povrnili k temu predmetu. Omenimo le toliko, da so naši zastopniki odločno brandi kmečke koristi, kolikor je sploh bilo mogoče.
Raznoterosti.
Slov. katoliško akademičuo - tehnično društvo „Zarja'1 (Gradec, Prokopigasse št. 12/11). Na prvem rednem občnem zboru dne 5. novembra 1915 je bil za zimski tečaj 1915/15 izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Pavel Janežič, cand. med.; podpredsednik : Anton Matelič, cand. iur. ; tajnik : Blaže Poznič, stud. phil.; blagajnik: Franc Korbar, stud. phil. ; knjižničar in gospodar : Vinko Dolničar, stud. phil.
Maše zadušnice za padle vojake. V dunajski cerkvi sv. Štefana se odslej berejo vsak dan sv. maše zadušnice za padle vojake. Prvo mašo je bral kardinal-nadškof dr. Piffi. Zadušnici so prisostvovali poleg velikega števila vernih Dunajčanov tudi mnogi člani cesarske hiše.
Zadašno opravil» za vse padle vojake so imeli dne 8. novembra v lateranski baziliki v Rimu. Ker je ta služba božja bila namenjena vsem padlim katerekoli narodnosti in dežele, je bila kaj primerno v ta namen izbrana cerkev sv. Janeza apostola (v La teranu), ki ima &idi naslov »mater et caput omnium ecclesiarum Urbis et Orbis« — mali in glava vseh cerkva v Rimu in drugod.
General pl. Boroevic je izvoljen za častnega meščana mesta Požege na Hrvatskem.
Nadvojvoda Evgen in Svetozar Boroevič častna doktorja zagrebškega vseučilišča. Pravna fakulteta Fran Josipovega vseučilišča v Zagrebu je imenovala — občudovaje zmagovito dtfenzivo na južno-zapadni fronti — vrhovnega poveljnika nadvojvodo Evgena in generala Svetozara Boroeviča častnima doktorjema. »Agramer Tagblatt« pripominja, da je profesorski kolegij zagrebškega vseučilišča postopal v smislu čustev hrvatskega naroda za boritelje na Soči. Kajti Italija je posegla v vojno, da bi si prilastila hrvatska in slovenska ozemlja, da bi dele hrvatskega in slovenskega naroda spravila pod svoje gospodstvo in jih raznarodila. Hrvatje in Slovenci pa spadajo skupaj in hočejo skupaj ostati, da se bodo mogli nemotjeno in neovirano razvijati v narodnem in kulturnem pogledu. Kdor nas, ali bi nas hotel ovirati na tem, kdor bi nas hotel s silo zatirati narodno in kulturelno, je — tako kliče »Agramer Tagblatt« — naš smrtni sovražnik. To je resnica, ki jo ponavljamo tudi mi za sedanje in bodoče čase!
. G. dr. Alozij Juvan, poročnik pri bosansko-hercegovskem pešpolku piše 6. nov. vlč. g. dr. Hoh-njecu z italij. bojišča:	Tretja ofenziva je končana,
naša samozavest je trdna, Lahi pa so si našli spoznanje, da pač ne bodo mogli nikdar prodreti, če se jim sedaj pri teh razmerah ni posrečilo. Upam tedaj na mirno zimo. Prisrčne pozdrave!
f Jasks Koser, pravnik in rez. poročnik, o kojem smo že poročali, da je bil odlikovan z veliko zlato hrabrostno svetinjo in da je padel na severnem bojišču, leži, kakor se poroča, v vasi Baranija pri Sestvabynu, 15 km. sev. izh. od mesta Brody. Usodepolnega dne 3. sept. t. 1. so ga rano Rusi z veliko premočjo napadli, ali on, poveljnik stotnije in strojnic, se je hrabro držal kakor mu je bilo ukazano, do zadnjega moža in padel v junaškem boju ob strojni puški. Pokopali so ga v poseben časten grob, po primernem nagovoru njihovega kurata. Vrli junak je dobil razven imenovanega odlikovanja tudi vojaški zaslužni križec 3 vrste z vojno dekoracijo. Isto odlikovanje je dobil tudi njegov prijatelj in podpredsednik slov. kat. ak. društva »Dan« v Pragi, lil. Joško Cepič, poročnik 2. bos, herc, pp. To je že četrto odlikovanje v imenovanem društvu.
V Karlovcu je umrl vojak celjskega pešpolka, Franc Hladin, 33 let star, doma v Dobju pri Planini na Štajerskem.
22 sise v aa bojišču. V Ahlbeku na Pomeran-skem živi krojaški mojster Ferdinand Eglinski, ki ima 22 sinov v vojski. Eglinski je sedaj tretjič oženjen in ima zavsem 30 otrok. Preprostemu krojaču gre čast, da ima, kakor je dosedaj neizpodbitno dognano, največje število sinov na bojišču.
Vpoklic 42—501etnih. Prekmurske »Novine« poročajo, da pred mescem marcem 1916 možje, stari 42—50 let, ki so bili spoznani za sposobne, ne bodo vpoklicani.
Oprostitev živinorejcev. Vojno ministrstvo namerava ukreniti vse potrebno, da se moški letnikov 1865—1872, ki krmijo živin® (posestniki in hlapci) na kmečkih posestvih, ako ni nobene druge moške sile na razpolago, za zimsko dobo 1915/16 oprostijo od črnovojniške službe. Tozadevne prošnje se morajo vložiti pri c. k. okrajnih glavarstvih.
Izmenjava težko bokih in pohabljenih Iz Stockholma poročajo: Zopet je dospel 6. t. m. transport nemških in avstro-ogrskih Invalidov v Trelleborg. V transportu je 205 težko ranjenih, med njimi 56 Nemcev. Dva sla umrla spotoma na Finskem in dva sedaj na Švedskem. V bližini Krylba je umrl mladi Madžar Janos Salo ter so ga v Trelleborgu pokopali. Neki dragi Madžar, Janos Wüst iz budimpeštanske okolice, je bil, ko je dospel v Trelleborg tako bolan za tuberkulozu, da so ga morali spraviti v mestno bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl.
Laški ujetniki ? Ljubljani. Dne 5, novembra so v Ljubljano pripeljali 630 laških ujetnikov.
Zdravniška spričevala za vojaške obve-zance. Uradno se naznanja, da civilni zdravniki pri sestavi zdravniških izpričeval vojaškim obvezan-cem, ki so poslani v vojaško bolnišnico, da se do-žene njihova onemoglost, dalje rezermikom, ki so poklicani k orožnim vajsm ali gezervnim gažistom, nimajo v spričevalu izrekati svojega mnenja o nesposobnosti za vojaško službo ali o zdravju nevarnih posledicah te službe za dotičnike. O tem soditi v splošnem niso poklicani civilni zdravniki in s takimi spričevali povzročajo le neprilike, mnogokrat na škodo dotičnega vojaškega obvezanca. Zato naj se vse take opazke v zdravniških izpriče-valih opuste. Pač pa morejo praktični zdravniki pri sestavi zdravniških izpričeval vojaškim obvezancem ali vojaškim osebam, kar se jim s tem ne namerava zabraniti, v gotovih okoliščinah podati važna opo zorila glede bolniškega stanja, dedne obremenitve in prestanih bolezni.
Izjemne določbe za srednješolce, ki spadajo pod črnovojniško dolžnost. Naučni minister je dovolil, da se morejo rojstni letniki učencev na gimnazijah, realnih gimnazijah, in realkah do vključno 1896. letnika, ki so v šolskem letu 1914/15. prejeli izpričevalo o predzadnjem srednješolskem zavodu ter morajo po svojem vojaškem službenem razmerju (vsled ponovnega prebiranja ali začasnega dopusta) odriniti k vojakom, takoj pripustiti k zrelostni izkušnji; isto velja za učence letnika 1897., ako so v šolskem letu 1915/16. sprejeti kot javni učenci ali vpisani privatisti v zadnji srednješolski razred, so pa že v aktivni službi, pa dobe v to svrho potrebni vojaški dopust. Pod istimi pogoji “se morejo pripustiti k predčasni zrelostni izkušnji tudi učenci letnika 1898., ako so v šolskem letu 1914/15. prejeli izpričevalo predzadnjega srednješolskega razreda in so vsled svojega prostovoljnega vstopa tačas že v aktivni vojaški službi ali pa v zvezi prostovoljskih formacij. Učenci tega letnika pa, ki še niso v
aktivni vojaški službi, se pa pod nobenim pogojem ne pripuste k predčasni zrelostni izkušnji.
Grozdne pečke. Kakor nam poroča avstrijska centrala za olje in maščobo na Dunaju L, Stuben-8/10, so se strokovnjaki prepričali s posebnimi poskusi, da se še tudi iz plesnjivih in črnih tropin lahko s pomočjo rešete dobi grozdne pečke. Ljudstvo je mnenja, da črne in plesnjive tropine niso več zaplenjene. To mnenje je napačno. Ljudstvo se torej opozarja na vladno Odrebo z dne 14. okt. 1915, katera določa, da se morajo vse grozdne pečke oddati zgoraj označeni centrali na Dunaj za ceno 20 vin. 1 kg Pečke se morajo dodobra posušiti in poslati naravnost omenjeni centrali.
Ovčja volaa je vsa zasežena. Po 15. novembru bode vsako razpolaganje z zaseženo ovčjo volno prepovedano. Zaloge volne se bodo morale naznanjati glavarstvu 1. in 8. vsakega mesca.
Najvišje cene m slamo v Nemčiji. Nemčija je določila najvišje cene za slamo raznih vrst, in sicer 47 do 60 mark za tono.
Lene m mehek les na Ogrskem poskočile. Zveza severno-ogrskih lesnih trgovcev je zvišala cene za mehek les za 20 do 25 v za kubični čevelj. Na Ogrskem so bile še le pred 8 tedni zvišane cene za mehek les Pred vojno je stal kubični čevelj mehkega lesa 2 K 10 v, sedaj pa stane 2 K 60 v.
Mesne karte v Berolfmi. Nemški zvezni svet je sklenil vpeljati za Berolin tudi mesne karte slično kakor krušne karte, da se prebivalstvo ne sme oskrbeti z mesom en dan poprej za tisti dan, ob katerem je prodaja mesa prepovedana.
Nalezljive bolezni aa Sp. Štajerskem. V zadnjem tednu so razsajale na Sp. Štajerskem sledeče nalezljive bolezni: Trebušni legar v Celju 6, v P tuji in Maribora po 2 slučaja, v Sv. Pavlu pri PreboL du, v Sv. Petru v Sav. dolini in Bolehnečicih pri Ljutomeru po eden slučaj. Davica: v občini Bra-tohnečici pri Ptuju 2 slučaja, Loka pri Celju, Gru-šovec pri Ptuju, Sv. Urban pri Ptuju, Kozje, Imeno in Bizeljsko po eden slučaj. Otrpnjeuje tilnika v Loki pri Celju in na Bizeljskem po en slučaj.
Zopet vojni dobavitelji. V Budimpešti so bili obsojeni Zigmund Gouber na 6 let, Morie Grüner na 4 leta, Henrik Schwarz, Herman Görö in Ludvik Herzel ter Rudolf Kunz na 2 leti ječe, ker so pri dajatvi živil armado goljufali.
Nova iznajdba na polja brezžičnega braccava. Iz Kristianije se poroča, da je tamošnji tiskar Frederic Dahi iznašel način za brezžično br-zojavljenje v podobah. Z brezžičnim brzojavom se odpošljejo cele risbe, fotografije. Prenašanje, ki temelji na Morsejevem sestavu se vrši na ta način, da se na oddajni postaji popiše ali nariše plošča. Ne gre tedaj za prenos črk ali besed, marveč za oddajo majhnih celotnih ploskev. V koliko je iznajdba praktično uporabna, bo pokazala bodočnost. Menda se že snuje mednarodna družba, ki izkoristi Dahlovo iznajdbo.
Uporaba municije v tej svetovni vojski. Neverjetno velikanska le uporaba municije v, tej svetovni vojski, V memško-firanGOiskji vojski leta 1870-71 'je izstrelila nemška artilerija zavsem 817.000 granat in šrapnejlov, in sicer 479.000 na francoske utrdbe in 337.000 na prostem bojnem polju. V ruskb-japonski vojski sta izstrelili ruska in japonska artilerija zavsem &54.000 granat m šrapnelov. Glede uporabe municije v sedanji svetovni vojlski še manjkajo natančni podatki, toda ugotovljeno je, dia je uporaba municije tako velikanska, da prekaša vsako tozadevno domišljijo, Na francoskem bojišču je bilo n. pr. oddanih v enem dnevu, dne 17. julija t. 1., na, fronti, dolg'i komaj 8 kilometrov, 100.000 granat, > 'Severno od Ar,rasa je izstrelila francoska artilerija v 24 urah nič manj kakor 300,000 granat in šr apnelo v. Teža teh granat in šrapnelov je znašala 4% milijonov kilogramov in njih vrednost 9% milijonov kron.
Španija dežela 100 let starili oseb. Dočim se je naštelo pri zadnjem ljudskem štetju v Avstriji 52 oseb, kojih st.arost je znašala. IDO . in v0č let ter v Nemčiji zavsem komaj 63 oseb, starih sto in več let, pridie v Španiji, zlasti v pokrajini Andaluziji na vsak milijon prebivalcev 100 oseb, ki so stare veje kakor 100 let. Po zadnjem ljudskjem Štdtju. v Španiji leta 1914 so našteli 713 oseb, kojih starost jo zinašaTA sto ali še več let. Nadalje je statistično dognano, da dočakajo v Španiji ženske mnogo Večjo starost kakor moški. Kot vzrok se navaja velika strast španskega moškega prebivalstva do tobaka, katerega se ne pokadi v nobeni drugi deželi tako velikanska množina, kakor ravno v Španiji.
Zarota na Kitajskem. Japonski listi poročajo: Med kitajsko mladino so razkrili tajno zaroto, katere cilj je bil, umoriti Juanšikaja ter preprečiti zopetno uvedbo monarhije na Kitajskem.
Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je letos gotovo najboljši in času najbolj primeren slov. koledar. Obsega tudi še zadnje 4 mesece letošnjega leta. Krasi ga lepa slika cesarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerne za vojaka na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov i. t. d. Ob konca ima tudi vzorce za prošnje na razne urade v zadevi podpor in penzij. Kole» darja se je co?,daj razpežalo med slov. vojaštvom še 10000. To kale, kako je priljubljen vojakom na fronti, ki gs enkrat vidijo, si ga gotovo naroče in ga težko pričakujejo. Stase pa s poštnino vred 1K; brez poštnine 10 v manj. Narodi in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribora.
Cenjenim naročnikom. Naročnike, ki nam pošiljajo naročnino po položnicah, opozarjamo, da upravništvo našega lista dostikrat prejme denar šele čez 4—6 dni in da torej ne more lista odposlati morda takoj drugi dan, ko je odposlal naročnik denar, ako nam naročnik ne naznani po dopisnici, da je odposlal naročnino. Pritožbe, češ, denar ste že prejeli, lista pa še sedaj nisem prejel, so torej neutemeljene. Naročnike, ki še niso poravnali zaostale naročnine, prosimo da store to čimpreje, da jim ne bo treba ustavljati lista.
Dopisi*
Maribor. V zadnji seji občinskega zastopa so bili sprejeti v domovinsko zvezo mariborskega mesta sleceči: dr. Karol Thalmann, zdravnik v deželni bolnici, hišna posestnika Maksimilijan Grànitz in Alojzij Käfer, veletržec Anton Kiffmann in stavbeni^ Rudolf Kiffmann.
Št. Lenart v Slov. gor. Kako skrbi ljudstvo Št. Lenartskega okraja za naše vojake, naj služi za vzgled sledeče: Pri tukajšnjem c. kr. davčnem uradu se je nabralo do sedaj med osebami, ki dobivajo državno podporo, znaten znesek po 3643 K. Ta vsota se je poslala na c. kr. preskrbovalni urad na Dunaj. Razun tega še je v pretečenem mescu nabral znesek po 380 K. Ta znesek pa se je poslal v Gradec za nabavo 19 kotlov, v katerih si bodo vojaki na južno zapadni meji čaj kuhali. Ker pa še veliko kotlov manjka, darujte žene, Vaše pri spevke tudi naprej, za kar Vam bodo vojaki zelo hvaležni. Starši in žene, ne pozabite na važno podjetje vojnega zavarovanja in ne odlagajte, ker po toči zvoniti je prepozno.
Slov* Bistrica. Tukajšnji deželni višji živino-zdravnik Franc Wach je premeščen v Wolfsberg.
Ptuj. Začasna konjska bolnišnica na Bregu pri Ptuju potrebuje in kupuje večje množine gozdnega listja za nasteljo. Kupuje v ta namen tudi ajdove pleve. Ponudbe naravnost na omenjeno konjsko bolnišnico.
Središče. V Gradcu je v bolnišnici usmiljenih bratov umrl Srečko Dogša, tukajšnji usnjarski mojster. in posestnik. N. p. v m. !
Ormož. V četrtek dne 18. novembra se vrši v Kletarski gostilni okrožni zadružni shod z zelo zanimivim sporedom. Začetek ob 9. uri predpoldne, Člani načelstev in nadzorstev v okrožju se naj shoda polnoštevilno udeleže.
Konjice. V sredo dne 17. nov. se vrši v prostorih kmečke posojilnice okrožni zadružni shod. Začetek ob 1/212, uri predpoldan (po prihodu vlaka). Funkcijonarji vseh zadrug v okrožju se naj shoda udeleže.
Celje. Predstojnik c. kr. davčnega urada v Celju in nadporočnik v rezervi g. Ivan Kuss je imenovan stotnikom pri domobr. pešpolku št. 26.
Celje. Vsled ran, zadobljenih na bojiščih, so umrli v tukajšnjih vojaških bolnišnicah v zadnjih dneh sledeči: Pešci Simon Ramič, Simon Hrymlik, Ivan Vörös, Pavel Vrbovski, P, Čižmer, Jakob Kut-jan, M. Balahura, Jernej Donik in Dragič Husad ter poddesetnik Pavel Dudas.
Laški trg. Občina Sv. Lenart nad Laškim je dne 28. oktobra po svojem blagajničarju Vinku Lapornik podpisala vojno posojilo V znesku 4000 K, kot dokaz dobrega gospodarstva in domoljubne požrtvovalnosti.
Novacerkey. V Socki pri Novicerkvi je umrl Jakob Arlič, vzgleden katoliški mož, zaveden Slovenec, katerega so vsi okoličani spoštovali. V vojski ima tri sine, žena pa že več let trpi na protinu. Tako je dobra feiša hudo zadeta. Pokojnemu naj sveti večna luč!
Slov. Gradec. Pri slovenjegraški pošti je poneveril 171etni poštni uslužbenec V. Terk 1200 K. — Mladi defravdant je ponaredil poštni pečat ter na podlagi istega dvignil denar. Ker je razsipal z denarjem, so mu prišli kmalu na sled in sedaj, premišljuje svoje dejanje v zapora celjskega sodišča.
Izdajatelj in založnik: Eonsorcij „Straža."
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv„ .Cirila v Mariboru.
92 številka.	Maribor, dne 19. novembra 1915.	Letnik VIL
Pred bitko na Kosovem polju.
Mi in Bolgari se bližamo Kosovemu polju. — Bolgari zavzeli Prilep in korakajo proti Bitolju - Boji za Gorico po dvadnevnem odmoru se zopet pričeli. — Gorico hudo obstre-
Ijujejo. — Novi boji v Besarabiji.
Gospodarske razmere v Bolgariji.
Ze o malo poznamo avstrijski Jugoslovani Bolgare in njih razmere; vzrok je pač ta, da se Bolgari kot trezen, delaven narod niso silili v ospredje, da so vso skrb posvečevali gospodarskemu razvoju v domovini in da niso delali oz. pustili delati iste kričeče reklame za se, kakor-—njih sosedje. Da so nam Bolgari bolj simpatični ko drugi izven Avstrije živeči Slovani, je najboljši dokaz, da je visokošolsko dijaštvo imelo ožje stike in prijateljske odnošaje z bolgarskimi akademiki ko z drugimi, da so se tu in tam sklenila osebna prijateljstva kar se glede razmerja do njihovih sosedov nikakor ne more reči. Dokaz, da so nam Bolgari po njih značaju in razvoja bližji kot drugi balkanski narodi, je doprinesla balkanska vojska, ko je ogromna večina slovenskega naroda navdušeno pozdravljala junaške čine Bolgarov, se radovala nad njihovimi uspehi in obsojala izdajalsko početje Srbov, njih bivših zaveznikov.
Da moremo napredek in moč bolgarskega naroda prav oceniti, moramo poznati njegov gospodarski položaj. Opisati hočemo razmere v 1. 1914, neposredno po končanih dveh balkanskih vojskah in pred začetkom vojske s Srbijo, katero vodi Bolgarija v zvezi z Nemčijo in Avstrijo.
Posledice obeh balkanskih vojsk so se že čutile v 1. 1914, le počasi se je začela razvijati podjetnost, polagoma se je začel boljšati položaj v vseh gospodarskih strokah.
Državni dohodki so znašali 1. 1914 nad 201 milijon frankov, so bili za 60 milijonov večji ko prejšnje leto in bi bili gotovo še večji, da ni svetovna vojska, ki je izbruhnila v drugi polovici leta, neugodno vplivala na celo trgovino, na uvoz in
izvoz.
Denarne razmere so bile ugodne, ker se je večinoma plačevalo v gotovini in so trgovci razpolagali z zadostnimi sredstvi, pač pa so se v drugi polovici leta, ko se je omejil izvoz, denarne razmere nekoliko poslat šale; a proti koncu leta, ko se je znatno dvignil izvoz v Nemčijo in Avstrijo, znatno zboljšale. Povprečna obrestna mera za posojila je znašala 5 3/a do 63/2%, za vloge 4 Vs ‘ 5 3/2 %, razmerje, katero je z ozirom na težavne razmere na Balkanu dokaj ugodno.
Bolgarija je kmetijska država in stori vse, da se povzdigne njeno kmetijstvo. Posebne agrarne banke podeljujejo kmetom kredit; prej je moral posestnik za 1.000 frankov ponuditi dva poroka, sedaj dobi tak znesek brez porokov, pač pa uživajo vse tirjatve banke isto ugodnost ko tirjatve države
(davki), da prid rjo pri prodaji posestev kakor davki pred vknjiženirm tirjatvami co pokritja. Da se dobi več pridelkov, se veliko stori za melijoracije (namakanje zemlji c, uravnava hudournikov in rek), ljudje se navajajo k uporabi umetnih gnojil, k zboljšanju semena, strokovni pouk se vrši v predavanjih, t ča ih in demonstracijah.
Letina v 1. 1914 ni bila niti srednjedobra, ker je deževje silno neugodno učinkovalo, nastopila je rja pri pšenici, katera je vzela okrog 20% pridelka. Pridelalo se je^približno
pšen c rži
ječmena
ovsa
1« Va 2 Va
3Va
2
miiijonov q.
IZelo dobro je uspela koruza, pridelek se ceni na 8-9 milijonov q. Krompir je bogato obrodil, a omeniti treba, da nima krompir v Bolgariji istega pomena ko pri nas; splošno se uživa le v mestih, na deželi se smatra kot nekak luksus, ker je cena krompirja precej visoka. Zelo se je pridelalo fižola ; pridelek se ceni na 80 milijonov kg. Povprečno se pridela na ha zemlje 6‘25 q fižola. Po izbruhu svetovne vojske se je zelo povpraševalo po fižolu in je vsled tega dosegel visoko ceno. Sladkorna pesa se sadi od leta 1899 naprej, ko se je ustanovila cukrarna v Sofiji; razmere (zemlja in podnebje) so ugodne, za to rastlino. Letina vsled deževja ni bila ugodna, pesa je imela 12 -14% sladkorja. Ob Marici se prideluje tudi riž in je bila letina glede množine in kakovosti izvrstna; v okraju Plovdiv samem se je pridelalo okrog 4 milijone kg riža.
V južni Bolgariji (Kazanlik, Kaloler, Šipka) se goje vrtnice in iz istih izdelujejo rožno olje. Splošno je bila letina ugodna, dohodki iz nasadov vrtnic znašajo povprečno na leto nad 3 milijone frankov.
V Bolgariji je precej razširjena vinoreja, a deževje in bolezni (peronospora, oidium) so lani pridelek za polovico znižale, kakovost vina je bila slaba. V okraju Burgas so začeli z amerikanskimi nasadi, ker je stare vinograde trtna uš uničila. Dobra tretjina vinogradov je na novo nasajenih. Vsled slabe letine so bile cene grozdju visoke in sicer 50 - 60 frankov za 100 kg. Povprečno se pridela na leto v Bolgariji nad 1 milijon hi vina v vrednosti nad 55 milijonov frankov.
Sadjereja je v Bolgariji na nizki stopinji; še le v zadnjem letu se je začela ista bolj upoštevati. Ustanovila se je jedna večja in več majhnih sadje-rejskih zadrug ter državna drevesnica, kojih namen je pospeševati to važno gospodarsko panogo.
Med trgovskimi rastlinami zavzema tobak važno mesto, Tobak daje državi zelo lepe dohodke, razun tega pa preživlja neštevilno obitelji, ki se pečajo s pridelovanjem tobaka. Letina je bila zelo ugodna in se je pridelalo v stari Bolgariji okrog 15 miljonov kg dobrega tobaka, v novi pa okrog 6-7 milijonov kg.
Kakor v vseh kmetijskih deželah, je tudi v Bolgariji živinoreja najvažnejša gospodarska panoga in vir blagostanja za kmečko ljudstvo. Država veliko stori za poyzdigo živinoreje, posebna postava za povzdigo živinoreje določa, da mora vsaka občina ustanoviti poseben fond za povzdigo živinoreje. Velika važnost se pripisuje pašnikom in je napredek v živinoreji v mnogih okrajih pripisovati dejstvu, da se vsled mile z me živina tudi po zimi lahko pase. Da se zboljša pleme, se uvažajo plemenjaki simentalske, montafonske, allgäuske in drugih izvrstnih pasem. Poleg govedoreje je dobro razvita konjereja in ovčjereja. Kakor pri nas, imajo tudi v Bolgariji državne žrebčarne. Skrbi se tudi za povzdigo svinjereje in se s križanjem z angleško jorkšir-pasmo skuša zboljšati domačo pasmo.
V Bolgariji se goje sviloprejke in bi se ta panoga še lahko znatno povzdinila, Lani se je izvozilo okrog 300 000 kg kokonov in za nje izkupilo nad 1 milijon frankov.
Precej razvito je tudi čebelarstvo, za katero je bilo lansko leto zelo ugodno. Dela se na upeljavo novih modernih panjev in na povzdigo te važne gospodarske panoge.
Večina gozdov v Bolgariji je last države, nekaj gozdov je last občin, zelo malo gozdov je last po- S
sameznikov. Izdatno izkoriščanje gozdov je onemogočeno radi slabih prometnih zvez in pomankanja znatnega obratnega kapitala. V gozdovih raste hrast, bukev, brest, javor, lipa, smereka in hojka, Na dražbi se oddajo gozdi zasebnikom, da po sestavljenem gospodarskem načrtu iste posekajo. V gozdih se nabira in v inozemstvo izvaža zelo mnogo ježic.
V Bolgariji se nahajajo premogovniki, saline, v novi Bolgariji tudi druge jame.
Industrija ja še le v povojih, ista je zelo skromna, ker manjkajo prometna sredstva in ker je njen glavni namen z izdelki preskrbovati lastno deželo. Najboljše razvita z ozirom na število obratov, na investiran kapital in na vrednost izdelkov je industrija živil (mlini, cukrarne, pivovarne, tovarne špirita, konserv in testenin), katera izkorišča večinoma pridelke domačega kmetijstva.
Leto 1914 se je, kar se tiče trgovine, zelo ugodno začelo. Povpraševanje po blagu je bilo živahno, saj je bilo treba mnogo nakupiti, da se spo-polnijo spet zaloge in urede prejšnje trgovske razmere. Izbruh svetovne vojske je sicer razvoj trgovine nekoliko omejil, a po končani vojski se bo ista tem bolj razvijala in bo zlasti za našo državo velikega pomena, ako se bo pri nas vodiia — razumna trgovska politika. Boigari se borijo sedaj z nami ramo ob rami na Balkanu, ta zveza naj se nadaljuje po vojski v gospodarskem oziru ker pospešujejo gospodarsko zvezo ugodne prometne zveze.
Kar se tiče izvoza, pride v poštev žito, moka, sadje, tobak, živina, kože, kokoni in jajca. Največ blaga je šlo v Belgijo, Nemčijo, na Angleško, v Egipf, Turčijo. Največ se izvozi koruze. Fižola se je izvozilo okrog 50.000 q in sicer v Turčijo, Nemčijo in Avstrijo.
Uvaža se največ blaga iz Angleškega, Avstrije, Turčije, Nemčije, Belgije, Rusije in Rumunije. Upati je, da se bo po vojski uvoz iz Avstrije in Nemčije ter Turčije povzdignil, dočim bo uvoz iz Anglije in drugih držav padel oz. popolnoma izginil, kar bo v prid naši trgovini in industriji. Uvaža se kolonijalno blago, južno sadje, sladkor, riž, hmelj, pivo, drva, premog, petrolej, bombaževina, volneno blago, papir, usnjeni izdelki, steklo, železo in železni izdelki, stroji, sol. kemični izdelki, zdravila.
Ker so prometna sredstva za gospodarski napredek vsake države nujno potrebna, zato čaka cela vrsta železniških projektov uresničenja, razun tega se je z zakonom z dne 30. decembra 1914 dovolil kredit 10 milijonov frankov za gradbo novih cest in mostov.
Največje važnosti za promet sta pristanišči v Varni in Burgasu, v poštev pride tudi pristanišče Dedeagač. Promet vrši bolgarska trgovska parobrod-na družba s 6 parniki, izmed tujih parnikov pridejo v prvi vrsti avstrijski parniki, potem ruški, nemški, angleški in italijanski v poštev.
Bolgarija je kmečka država v pravem pomenu besede in izkazuje kot taka leto za letom v vseh strokah velikanski napredek. Njena armada je občudovanja vredna, junaški čini Bolgarov v zadnjih vojskah kakor tudi sedaj se splošno občudujejo. Bolgari so nam vzor; skušajmo dobiti ž njimi ožje stike. Naša mladina naj se pridno uči bolgarščine, za inženirje, trgovce, in boljše izobražene obrtni Ire bo po vojski v Bolgariji obilno mest na razpolago. Po vojski skušajmo oživotvoriti trgovske zveze z