Uhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35. III,- Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Sepič, nadučitej u Buzetu. - Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24.—
Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinort v Trstu.
Št. 32
V Trstu, dne 1. decembra 1923.
Leto IV.
Pravni položaj učiteljstva osnovnih šol
Novi zakon, ki določa pravni položaj učiteljstva, je sledeči:
Čl. 1. — Vsa imenovanja učiteljstva v osnovnih šolah sc izvrše po izidu konkurza za naslove in izkušnje.
Tega pravila ni mogoče utesnjevati izvzemši slučaje, ko ni mogoče imenovati učiteljev vsled nedo-stajanja razpisne razvrstilne liste (per mancanza di graduatoria di concorso).
Vsako imenovanje brez razpisa je le začasno in ne sme trajati delj kot eno šolsko leto, za katero je bilo treba ukreniti na izjemen način; ob koncu tega je učitelj dejansko odslovljen, ne da bi se o tem šele sklepalo oziroma odslovilo s posebnim odlokom.
Čl. 2. — Razpis za imenovanja učiteljstva se razglasi vsaki dve leti in sicer ne pozneje kot aprila. Objavi ga kr. studijski proveditor ali občine, za šole, ki jih upravljajo.
Če bi občine v določenem mesecu ničesar ne razpisale, izvrši kr. proveditor razpis tekom maja.
Razpis se razglasi za mesta izrednih učiteljev na deških, dekliških ali mešanih šolah. Občine, ki so si pridržale upravo šol ter se poslužujejo pravic čl. 24., razpisujejo mesta za nadštevilne učitelje.
Za pripust h konkurzom morajo prosilci plačati takso, kakor jo določa priložena tabela.
Rok za predložitev prošnje in običajnih listin poteče 31. maja. V slučajih, da je razpis zakasnel, se rok ne sme določiti na manj kot 30 dni po razglasu.
Do 31. julija se morajo na vsak način predložiti usposobljenostna diploma in druga spričevala za presojanje prosilca.
Službena spričevala so podvržena pristojbinam, določenim v priloženi tabeli.
Čl. 3. — Konkurz se vrši ali v mestu, kjer je šolski proveditorat ali v občini, ki je razglasila konkurz. Vendar more kr. proveditor, upoštevajoč število in bivališča priglašenih, odrediti, da se pismene izkušnje vrše tudi v .drugih večjih pokrajinskih mestih, ki spadajo v področje kr. proveditorata, pod pogoji in z jamstvi,- določenimi s predpisi.
"Čl. 4. —- Občine lahko, pooblastijo, kr. provedito- ; rat, da objavi razglase-in. izvrši natečaje za šole, ki jih upravljajo one,,-; dk-,--.--r-:'	■
' V tem slučaju, kakor tudi z ozirom na člen 3 se presojajo natečaji za občinske šole po isti komisiji, ki velja za šole, odvisne od ^proveditorata, ako ne sestavi ta, upoštevaje število m lego pocblaščujo-čih občin,- posebnih komisij 'za' poedine občine ali za njih skupine.-Potem se-konkurzi vrše v krajih, določenih po kr. proveditoratu.	•’
Stroški za obdržanje teh natečajev se razdele med občine po številu tekmovalcev.
Čl. 5. — Izkušnje natečaja obstoje:
a)	iz pismene pedagoške naloge;
b)	iz ustne izkušnje.
K ustni izkušnji se pripuste le oni kandidati, ki so pismeno uspeli.
Uspeh se bo presojal le pri tistih, ki prestanejo ustno izkušnjo. Posebe se bo upoštevalo vojaško službovanje v bojnih oddelkih.
Predpisi določajo predmete ustnih izkušenj, najmanjše število glasov za pismene in ustne izkušnje, norme za presojanje uspehov kakor tudi vse, kar je v zvezi z izvršitvijo natečajev.
d. 6. — K natečajem se ne pripuste:
a)	osebe, ki niso zakonito usposobljene za učiteljski poklic in brez nravstvenega spričevala, ki ga izda župan ali župani občin, v katerih je bival kandidat dve zadnji leti pred razglašenjem konkurza. O tem spričevalu je treba povedati, čemu se rabi; tudi je treba zaslišati mnenje občinskega odbora;
b)	mladeniči in mladenke, ki še niso dovršili osemnajstega oz. sedemnajstega leta ali ga ne do-vrše do 31. decembra, leta, v katerem se je razglasil natečaj;
c)	.oni, ki so ob razglasu natečaja dovršili 35 le.t. "1 a; 'ddfedba ne velja za prosilce, ki so se že šteli med osobje, odvisno od države, občin ali šolskih uprav ali pa ki so dosegli v prejšnjih učiteljskih natečajih skupen uspeh enak ali enakovreden 105 na 150 točk;
d)	oni, ki so bili odpuščeni iz službe radi učne nesposobnosti, povzročene po bolezni, izvzemši ako dokažejo s posebnim zdravniškim spričevalom, da je vzrok ponehal;
e)	oni, .ki jim je začasno prepovedano poučevati;
f)	oni, ki so bili obsojeni v zapor ne manj kot tri mesece ali na kazen za prestopek proti dobrim običajem in redu v rodbini.
Čl. 7. — Presojevalna komisija je imenovana praviloma od kr. proveditorja ali občinskega odbora ne po 30. juniju.
Čl. 8. — Razvrstilne liste natečaja (graduatorie) odobri kr. proveditor, zaslišaje šolski svet.
Pri odobritvi bo kr. proveditor uradno popravil razvrstilne liste, posebno, če so mu prišli ugovori.
Razvrstilne liste so veljavne za dve leti za vsa mesta, ki so prosta od 1. avg., ko se je konkurz objavil, do 31. julija onega leta, ko razvrstitve- nimajo več veljave. .‘	:
■■•'7. razvrstilnimi listami se morajo pokriti vsa mesta, tudi ona, ki so izpraznjena od 1. avgusta tistega leta, v katerem se je razpis razglasil do 31. julija, ko preneha veljavnost razvrstitve.
Z istimi razvrstitvami se morajo pokriti tudi mesta, izpraznjena pred 1. avgustom, če se niso iz- • popolnila že- potom razvrstitve prejšnjega natečaja.
Če se z natečajno razvrstitvo ne morejo pokriti vsa mesta, se bo poskrbelo v oblikah in pod po-
(JUTKLJSKI LIST
k
STRAN 250
goji, ki jih predpisuje pravilnik, imenovaje konkurente iz razpisnih list drugih proveditoratov, čc so prosili za mesta.
Čl. 9. — Vojnim pohabljencem, za katere je po veljavnih odredbah predpisan obvezni sprejem v javnd 'službe, se prepusti, ako so uspeli kot tekmovalci V učiteljskih natečajih, poleg mest, ki jim pritiČejo praviloma že po njih klasifikaciji v raz-vrstilni listi, še desetina vseh mest, ki se bodo morala pokriti za dobo pravomočnosti razvrstilnih list. Vsled tega bo komisija, ko je razvrstilna lista sestavljena' po uspehih, postavila na 10., 20., 30. mesto itd. liste, prvega vojnega pohabljenca, ki ima neposredno nižje število doseženih točk pri izkušnji kakor kandidat, ki je določen v izvirni razvr-stilni listi na 10., 20., 30. mesto itd., a dobi mesto takoj za vojnim pohabljencem.
Ako je že v prvotni listi postavljen na imenovana mesta kak vojni pohabljenec, se na onem mestu ne bo nič več spreminjalo.
Čl. 10. — Imenovanje -učiteljev na šole, ki jih upravlja kr. proveditorat, in njih nastavitev na poedine kraje izvrši kr. učni proveditor po redu razvrstilnih tabel natečaja in upoštevajoč potrebe šole in navedbe učiteljev samih, tekom druge polovice septembra, kakor določajo predpisi. >
Učitelji občin, ki same upravljajo šole, so izvoljeni v istem roku od občinskih svetov, ki izvrše imenovanja po redu uspehov razvrstilne liste. Ta imenovanja pa niso izvršljiva pred odobrenjem kr. proveditorja, ki neposredno imenuje učiteljstvo, če ni-občina imenovala pravočasno.
Če se imenovanje tekom leta izvrši, je odkazanje mesta le začasno. Definitivno premeščenje nastopi še)e po izvršenih premestitvah.
Učitelji so torej vpisani v imenike po predpisih naslednjega člena. .
Čl. 11. — Imeniki učiteljev, zavisnih od kr. pro-veditorata, se dele v tri vrste: moške, ženske in mešane. Iz ene v drugo kategorijo ni mogoč prehod vsled premeščenja. Vendar je dovoljen učiteljem mešanih šol prehod v imenik moških in učiteljicam iz mešanih imenikov v ženske.
Vsaka kategorija imenikov je razdeljena na dve stopnji:- redni in izredni učitelji (ordinari — definitivni, straordinari — provzorični.) Prvi imenik je razdeljen v razrede po odmeri plače.
Imeniki se morajo objaviti do 15. septembra.
Sestavil se bo posebe, po predpisih, še častni imenik, ki ne bo obsegal več ko eno desetino rednih učiteljev.
Predstoječi predpisi se nanašajo na občine, ki neposredno upravljajo šole; občine pa, upoštevajoč na vsak način predpise pod členom 3. in 4., imajo oblast, s posebnimi predpisi na drugačen način urediti učiteljsko napredovanje, ako nakazujejo učiteljstvu začetne plače in poviške vsaj nad eno desetino zakonitih.
Čl. 12. — Imenovanje provizoričnih (izrednih! učiteljev velja za tri poskusna leta. Po dovršeni triletni poskusni dobi postane učitelj definitiven, če ni bil iz didaktičnih razlogov predčasno odpuščen. Sklep o odpustitvi se mora učitelju naznaniti potom sodišča.
Odpustitev učiteljev samoupravnih občin mora biti odobrena od kr. proveditorja in sklep o odslovitvi mora imeti utemeljitev, sicer ni veljaven.
. V .vseh . slučajih, dokler ni definitivne odločitve morebitnega rekurza proti odpustitvi od strani učitelja, ki je vložil priziv na višjo oblast, ali pa ni pre-
tekel rok za njegovo predložitev, sc more oddati ono mesto le začasno (provizorično).
Čl. 13. — Kr. proveditor in občina lahko vsak čas z utemeljenim sklepom odstavita učitelja od pouka radi didaktične nesposobnosti, ki je nastopila radi bolezni, ali radi nezadostne didaktične sposobnosti, ugotovljene po informacijah nadzorstvene ali vodstvene oblasti tekom zadnjih treh let.
Čl. 14. — Učitelji, ki so odvisni od kr. provedi-torata, se morejo premestiti na lastno zahtevo od ene k drugi šolski upravi s soglasjem kr. proveditorja, od katerega so odvisni.	. - •
Čl. 15. — Po predstoječem členu premeščeni učitelj ne izgubi pridobljenih pravic, če službuje tudi še le tri poskusna leta. Ako ne nasprotujejo službene zahteve, se sprejme prošnja učitelja, ki želi biti premeščen v rojstni kraj, v kraj, kjer biva rodbina ali vsaj v bližino, če ne prosijo na isto mesto tudi drugi učitelji. V tem slučaju velja 17. člen.
S takimi premestitvami se more zasesti petina vseh mest, prostih 31. julija.
Čl. 16. — Učitelji se lahko premeščajo iz ene v drugo občino istega proveditorjata na prošnjo, ki je upravičena iz osebnih, rodbinskih ali službenih razlogov; zato jih je navesti. V tem slučaju, če se premestitev izvrši tekom leta, je odkazano mesto le provizorično; definitivna namestitev Se izvrši še le v normalnem roku za premeščenja.
Učitelji šolskih uprav se na lastno prošnjo lahko premeste na prazna mesta občin, ki same upravljajo šole, ako le soglašata občina, kamor želi biti premeščen, in kr. proveditorat, od katerega so odvisni.
Čl. 17. — Kadar prosi za isto mesto več učiteljev iste ali različnih uprav, se bo kr. proveditor oziral pri premestitvi na sledeči red prednosti:
a)	rodbinski razlogi;
b)	zdravstveni razlogi;
cj želja za premestitev v rojstni kraj;
d) službena starost in službene zmožnosti.
Neodvisno od predpisov prejšnjega člena bo kr. proveditov dal prednost učitelju, ki ga je treba premestiti radi ukinjenja ali skrčenja one šole, kjer poučuje, vsled njene majhne koristi (a causa di scarso rendimento), če ni to njegova krivda.
Kot upravičen rodbinski razlog se smatra tudi prošnja za premestitev, če jo predloži učitelj, ki spada k verskim udruženjem ali občinam, na mesto, kjer razvija versko udruženje ali občina hvalevredno delo na polju šolske pomoči ali dobrodelnosti vobče.
Podrobne norme za izvajanje tega člena bodo razvidne iz posebnih predpisov.
Čl. 18. — Učitelji osnovnih občinskih šol praviloma ne morejo biti premeščeni iz ene šole v drugo, če sc ta nahaja v drugem poslopju iste občine, ako niso sami vprašali ali niso s premeščenjem zadovoljni.
Vendar sc lahko izvrše premestitve iz ene občinske šole v drugo uradno, ako je to sklenil občinski zastop z absolutno večino glasov, le iz posebe navedenih službenih razlogov, ki se morajo prizadetim naznaniti.
Sklepe o uradnem premeščenju mora odobriti kr. proveditorjat.
Učitelji samoupravnih občin sc lahko preložijo, s soglasjem občine in kr. proveditorja, v imenike šolske uprave. Vpišejo sc v razred, ki odgovarja dovršenemu službovanju.
Čl. 19. — Predno sc premešča, mora kr. proveditor objaviti imenik praznih mest, vštevši provi-
zoiična v smislu zadnjega odstavka prvega člena in čl. 16, odstavek prvi. Praviloma se ne premeščajo učitelji, ki niso izvršili vsaj dveh let na istem mestu.
Izvzemši premeščenja iz službenih razlogov, se morajo vse premestitve, ki jih predvidjajo prejšnji členi, . skleniti in naznaniti prizadetim tekom augusta, prcdno so se imenovali novi učitelji.
Cl. 20. — Iz enega v drugi razred se učitelji, odvisni od kr. proveditorjata, prelagajo po starosti, če niso kaznovani.	.v.
Premeščenje lahko zakasni za 1 leto radi majhnih uspehov, radi graje vrednega moralnega obnašanja ali pa radi prestanih kazni.
Sklep kr. proveditorjata o zakasnitvi napredovanja se izvrši po zaslišbi šolskega sveta in je končnoveljaven.
Predstoječi predpisi se uporabljajo tudi v občinah, ki šolo neposredno upravljajo, a nimajo lastnih predpisov.
Čl. 21. — Učitelji osnovnih šol lahko dobe, iz upravičenih razlogov, redne dopuste ne nad 15 dni vsako šolsko leto.
Dopust je dovoljen od ravnatelja ali župana, ako ne preseza 10 dni; za daljše dopuste poskrbi nadzornik ali občinski zastop, ako gre za učitelje imenikov kr. proveditorjata ali samoupravnih občin.
Po preteku 15. dni učitelj lahko prosi za podaljšanje (aspettativa) iz upravičenih rodbinskih razlogov.
Podaljšanje dovoli kr. proveditor ali občinski zastop. Ne sme trajati nad eno leto. V tem času učitelj ne dobiva plače. Tudi se mu ta doba ne šteje v službena leta.
Cl. 22. — Iz zdravstvenih razlogov more dobiti učitelj dopust do dveh mesecev vsako šolsko leto.
Če se njegova odsotnost od pouka podaljša nad 10 dni, mora učitelj predložiti zdravniško spričevalo.
Med odsotnostjo iz zdiavstvenih razlogov ima učitelj pravico do vse plače.
Če učitelj po dveh mesecih ne nastopi pouka, se mu dopust iz zdravstvenih razlogov podaljša. Podaljšanje ne traja nad dve leti; konča prej, če preneha vzrok (bolezen).
Med podaljšanjem ima učitelj pravico do polovične plače.
Tekom odsotnosti učitelja se šolska oblast lahko vsak čas prepriča o bolezni potom uradnega preiskanja.
Izvzemši slučaje nemožnosti se učitelj ne sme odstraniti s šole predno ni dobil dopusta ali podaljšanja.
Dopust dovoli ravnatelj ali župan do 10. dni. Za daljše dopuste odreja nadzornik ali občina, kakor so učitelji uvrščeni v imenik kr. proveditorjata ali občine.
Tudi podaljšanja dovoljuje kr. proveditor ali občinski zastop.
Čl. 23. — V svrho nadaljevanja pouka v slučaju odsotnosti učitelja radi dopusta ali podaljšanja se poskrbi z namestniki, ki jih imenuje ravnatelj, ako odsotnost ne presega 10 dni, sicer pa nadzornik.
Namestniki za odsotnost nad 10 dni se izberejo v imenikih, sestavljenih za šolsko okrožje, izmed tistih, ki predlože nadzorniku prošnjo tekom septembra in ki bivajo v eni občin šolskega okrožja. Prošnje se vpišejo po vrsti dohoda, s prednostjo onim osebam, ki dokažejo, da so vpisane v še veljavne natečajne liste.
Čl. 24. — Samoupravne občine poskrbe za nadomestitve na isti način kakor je navedeno v prejšnjem členu. Smejo pa skrbeti za namestnike s
posebno skupino nadštevilnih učiteljev, ki se lahko porabijo tudi za druga šolska dela in morajo biti imenovani potom razpisov po določbi 1. čl. tega odloka.	;	. .
Čl. 25. — Suplenti so plačani po razmerju izvršene službe, v desetinah plače izrednim učiteljem, odbivši stanovanjsko odškodnino.
Na isti način se plačajo začasni učitelji (za silo).
Cl. 26. — Proti učiteljem, krivim trajne zaniker-nosti, prekoračenja dolžnosti, ki so jim naložene po zakonu in šolskih predpisih, vsled česar zelo trpi njih ugled in njih nravnost kot državljanov ali učiteljev, ali če so med učenci razvijali propagando načel proti moralnemu redu ali proti ustanovam države, se morejo, primerno teži: krivde, izreči naslednje kazni:
1.	graja, ki obstoji iz objave pregreška;
2.	suspendiranje plače do 10 dni;
3.	suspendiranje od službe, ki obstoji iz prepovedi, da bi učitelj vršil svoje delo v šoli, kateri je prideljen; ne more trajati nad tri mesece. Za čas trajanja odvzame učitelju pravico do plače; poleg tega se ta čas ne šteje v službena leta;
4.	odslovitev, s katero je združena izguba vseh pravic, izvirajočih iz imenovanja;
5.	prepoved poučevanja, kar ima za posledico, poleg odslovitve, tudi izgubo vseh pravic in ugodnosti, izvirajočih iz učiteljske diplome, je lahko začasna ali stalna: če je začasna, ne traja manj ko tri mesece.
V	slučajih malih pregreškov morejo ravnatelj ali župan, kakor gre za občinske ali učitelje šolske uprave, ali tudi vsaka druga višja šolska oblast, pismeno opominjati učiteljstvo, naj se več ne pregreši. Ta opomin se ne beleži v službeno stanje učitelja.
V	slučajih kazni za samovoljne zamude se učitelj, neglede na kazen samo, prisili plačati stroške za suplenta in eventuelno tudi za uradno preiskavanje.
Cl. 27. — Disciplinarne kazni, navedene v prejšnjem členu, izvzemši 1. in 2., se izvedejo, po razsodišču, sestavljenem po disciplinarnem svetu, na način in s formalnostmi, ki jih določajo predpiši.
Odstop obdolženca, četudi sprejet, ne ovira in ne prekine postopanja proti njemu za dejanja, ki imajo lahko kot posledico uporabo kazni odslovitve ali prepovedi poučevanja.
Čl. 28. — V nujnem slučaju moreta kr. proveditor ali župan (kakor se tiče učiteljstva šolske uprave ali občine) suspendirati od vršenja službe onega učitelja, ki ne bi mogel brez težkih neprijetnosti nadaljevati pouka, ali če je iz vzrokov, ki jih je obdolžen, nastala priložnost za spotiko (sramoto) ali nerede v občini.
Čl. 29. — Ukrepi šolske oblasti, ki se tičejo provizoričnih imenovanj, nadomestitev, dopustov in podaljšanj, uvrstitve v razrede in odaja službenih spričeval učiteljstvu osnovnih šol so definitivni.
Proti vsakemu drugemu ukrepu iste šolske oblasti, zadevajoč pravni in gospodarski položaj učiteljstva je dopuščen, v teku tridesetih dni, priziv na naučno ministerstvo.
Prizive proti uradnim premestitvam, odpustom, odstavitvam (dispense) od službe, proti izgubi mesta in proti prepovedi mora rešiti ministerstvo po zaslišanju mnenja kompetentne prizivne komisije.
Proti disciplinarnim ukrepom, ki imajo drugo kazen kakor odpust ali prepoved (interdizione) ni dovoljen priziv, izvzemši edini vzrok prelomitve zakona, nepristojnosti ali nasilslva oblasti.	'
Ministerstvu je prepuščeno, da se izjavi, jeli so sprejemljivi ali dopustni prizivi, ki so predloženi izven roka - ali brez .ozira na predpisane oblike.
Neodvisno od predložitve prizivov more minister-■stvo vsak čas, uradno ali .po naznanilu, razveljaviti v - težkih slučajih ukrepe lokalne šolske oblasti, protivne zakonom ali predpisom.
Čl. 30. — Rok za vložitev priziva poteče, za osebe in oblasti neposredno prizadete, od dneva uradnega naznanila, ki so ga prejele v oblizki,
O modernih slikah
: , ....
Na občnem zborovanju tržaškega učiteljskega društva se je konstatiralo: «Slike v« Novem Rodu» so hipermoderne,, nerazumljive in slabe, ter niso mladini všeč.»
Mi, izobraženi Slovenci, smo narod kratkih besed in še krajših, energičnih sodb. Kar se ne da opredeliti v čas naše mature, je hipermoderno, kar znači — za nič!
In ni čuda! Kako naj razumemo nove smeri, ako je šel razvoj naše umetnosti svojo pot brez našega sodelovanja? Na naših stenah vise slabe Reprodukcije velikih dimenzij in bahatih okvirjev, kupljenih od nemških tvrdk po židovskih agentih; ali povečane fotografične slike naročene v Gradcu ali na Dunaju, slike, ki jim pravimo portreti. V takih okoliščinah nam je težko razumeti celo naše impresioniste:	Šubica, Franketa, Groharja,
Jamo, Sternena, Jakopiča (o katerem pravi Izidor Cankar, da mu je bila «bistveno v sliki le misel» in pri katerem vsled tega izgublja barva svoje zgolj objektivno funkcijo in postaja subjektivno, simbolično sredstvo) ter Frana Tratnika, pred-glasnika novega razdobja v slikarski umetnosti: ekspresionizma!
Reprodukcije, ki krasijo naša stanovanja, so nam ustvarila okus, da iščemo povsod in vedno le fotografične posnetke narave, obrazov in življenja. In zato nam je bil umetnik-slikar človek, ki nima službe, in skoroda potrebno zlo, za katerega naj bi se menil kdorkoli, samo mi ne, Pač, tudi podpore smo dali, ali dali nismo zato, da bi obogateli duševno kulturo lastnega naroda in tedaj tudi svojo lastno, ampak dali smo človeku-revežu, ki se nam je v srce zasmilil. A kljub vsemu: prav je, da sodimo, a prav ni, da negiramo umetniku umetniško stremljenje in da odrekamo umetniku najelementarnejšo risarsko zmožnost, ako nam skuša ilustrirati na platnu svoje misli na način, ki nam je težko razumljiv.
Je pač tako:	Vsak umetnik hoče dati izraza
svojemu umetniškemu hotenju na način, o katerem je uverjen, da je najboljši. Medtem ko bo impresionist naslikal mesto kakor pokrajino z ravnimi hišami, s cvetočimi drevesi ob široki reki, z ulicami, po katerih hodijo ljudje itd., bo naslikal ekspresionist isto mesto tako, da bo vtelešen v sliki tudi dirjajoči tempo dela, ter ves zavrstno skrivnostni milje modernega mesta. Zato vidimo hiše, ki vise, hišne ogle, kakor odbite od ramen ljudi, ki se. jim mudi; dvorišča, ki so kakor rovi, okna, ki gledajo na ulico kakor mrliške oči.
Impresionist ljubi nežno razblinjeuusi, išče in najde odmev sveta, (takega kot jej v lastni duši; ekspresionist pa je nasilen, patetičen; njegovi kontrasti vpijejo, njegovo veselje istotaiko pretirano vriska, kakor pretirano obupava njegova žalost; je brutalen, je skrajno mističen in njegova
določeni od šolske oblasti; v vseh drugih slučajih, od dneva, javnega razglasa, ki se izvrši z izpostavljenem odloka za 14 dni v šolskem uradu na razpolago prizadetim ali potom istočasnega objavljenja na uradni deski (albo d'ufficio).
Priziv se mora predložiti kr. proveditorju ter bo razpoložen in objavljen kakor predpisuje prejšnji odstavek »a razglas sklepov.
Prizivi, ki pridejo naravnost na ministerstvo, se ne bodo upoštevali.	(Dalje.)
preprostost je elementarna;, obrazi njegovih portretov niso fotografično podobni originalu, kajti človek ni obraz, ampak duša, ki živi s človekom. Torej ni tehnika, ki diferencira dvoje smeri, am-pas je štil, je izraz. Reči pa smemo, da ta izraz še ni dosežen, da je še dolga pot do cilja.
A nekaj pa je gotovo: V zgodovini ni šla še nikoli umetnost v svojem razvoju nazaj: vsak velik nov izraz je našel trdna tla pod nogami, tem trdnejša čim večji je bil kontrast med novim hotenjem in predidočim izražanjem. Renesanca je obsodila gotiko, klasicizem je zaničeval rokoko-umetnost in ekspresionizem obsoja in zaničuje impresionizem.
In sedaj k slikam v «Novem Rodu»- Pred nami je pot, ki pelje mimo gričev v šolo, ob poti je zemlja, je znamenje, je drevo, na poti je žena, od vsega hudega izmučenega in izpitega obraza, ali kratko: grdega, spačenega obraza, za roko vodi otroka, ki mu z obraza seva gnev in strah pred šolo, ali kratko: tudi grdo spačenega obraza, in v dalji je šola. Vse to vidi vsak, kaj torej manjka, v čem je ta slika nerazumljiva?
Ali: mesto v temi (bolno mesto) in mesto v solncu (zdravo mesto). Kaj je nerazumljivega? Hiše so, ulice so tudi, še celo svetilka gori! Hiše ne stoje ravno, svetilka bo padla? Torej prav: ni simetrično, se preveč približuje tehniki otroške roke — — ali vendar je! in ni res, da ni!
Take naj ne bodo ilustracije? Kakšne naj bodo? Ali ni škoda klišejev in tiska, če nam ilustracija pove še enkrat vsebno kakega spisa?
Priznanemu slovenskemu umetniku, ki sem mu navedel na kratko vsebino neke daljše Levstikove povesti, da jo ilustrira, mi piše:
— — — »samo to Vam moram povedati, da ta način nikakor ne odgovarja mojemu pojmovanju ilustriranja. Meni je najvažnejše v ilustraciji «šti-munga», ki jo ima dotični spis, ne dogodek sam, kajti ta da bistvo ilustraciji; dogodek je pogosto popolnoma postranska in večkrat nevažna stvar. Iz Vaših podatkov si bom pač sam moral ustvariti vso povest, toda ta gotovo ne bo odgovarjala Levstikovi in tudi ne prevzamem odgovornosti za svoje delo.» —
Tu vidimo, kako resno vzamejo zastopniki novih smeri svojo nalogo, in kako krivično je naše očitanje, da so površni, da ne zmorejo tehnike, da rišejo tako, «kakor bi znali mi sami narisati.* —
«Mladini ne ugaja!* —?
Kaj ugaja mladini? V Italiji izhaja tednik za mladino «11 Corriere dci piccoli*, ki krije deficit svetovnega dnevnika «11 Corriere*, in se prodaja po 20 stotink. Naklada mora biti stotisoča, da je to mogoče, kajti poln je večbarvnih slik. Ali naj v «Novcm Rodu* vpeljemo take vrste slik? Kajti list je mladini silno všeč! —
Naše knjižnice so imele poleg Župančiča, Levstika, Milčinskega in drugih, tudi mnogo «india-
naric.® Zakaj jih ni več? Ker so se potrgale v rokah čitateljev! Mi, .učitelji večkrat konfisciranio učencem knjige, ki jih čitajo med poukom. Naj si odkrito vsak sam odgovori; Koliko je bilo dobrega čtiva vmes?
Ali naj se ravnamo po okusu mladine? Še okus odraslih je dvomljiv?
Medtem ko se je mnogo debatiralo v »hipermodernem® Cankarju, so ležale njegove knjige marsikje nerazrezane v knjižnicah, a židovski agentje so delali z »Grofico beračico®, z »Beračevimi skrivnostmi® in kar je še bilo podobne šund-literature, krasne kupčije.
Ne mladina, ne povprečno občinstvo ne bo ustvarilo narodnostne kulture.
Čas beži jadrno, tako jadrno, da komaj sledimo novim idejam. Ali naj zaostanemo?
A da ne bom enostranski, hočem prevesti besede kritika Dr. Franz Landsburgerja, enega najstrožjih, a objektivnih kriti1'.it' ekspresionizma. On piše v članku »Zur Kr' z. des Expressionismus®:
Priznavati kako nov.. amer umetnosti, ne znači še priznati vsako delo te smeri; to priznanje samo pravi, da leže v smeri zrnovite možnosti, ki jih veliki umetniki morejo izpremeniti v popolnosti lepote. Ako se kakšna nova smer ne uveljavi, ne tiči krivda v možnostih, ampak v dejstvu, da je izostal v gotovem razdobju veliki umetniški talent.
Ali kakor možnosti, dremajo v vsaki smeri gotove nevarnosti, katerim se vsak umetnik ne zna ogniti.
Največja nevarnost preži v tistem slikarstvu, ki zanemarja naravo, ker vidi v naravi samo daljšo noč A v umetnosti ni vedno ravna pot, naj-fBjša pot! Pripadniki absolutnega slikarstva se sklicujejo na glasbo, ki pogreša naravo in je za-raditega samočist izraz naše duše. — Ali vsaka umetnost ima svoje pogoje. Absolutna glasba s svojimi neskončnimi možnostmi — melodija, harmonija, tempo, dinamika — stoji daleč pred absolutno umetnostjo. Tudi v prostem preoblikovanju
narave, kakršnega se poslužuje ekspresionizem'
,ui
iiuiurv) iiunj	o e. Liuoiu<<ujv<	■ j'	. ili)-
izražanju svojega hotenja, leži nevarnost, i krat se z zapostavljanjem narave dosežejo b"" sprotni učinki. Vsled močne deformacije predi"1 J se večkrat zgodi, da skuša opazovalec razdre^ dele zopet zbrati v prvotno celoto, ko bi " svoje misli oddaljiti od predmeta, da bi p"'!* užival duševni izraz umetnine.	^(IS
Seveda je res in je razumljivo, da sili	.
iz zveriženosti modernega življenja v prepros ki hoče diferenciacijo impresionistične ume'" nadomestiti z elementamejšo učinkovitostjo- . tudi je res, da je v vsakem umetniku precej 0	^
preprostosti kmeta in pramoči divjaka, ali n" ’ reč ne učinkuje bolj uničujoče, kot zdrava * ki so izgubila svojo prvotno čistost.
«Lepo je samo to, kar ima svoj izvor v d"-', potrebi®, je evangelij mladine. Ali po tem st" ^ bi se morala smatrati karakteristična pisav** lepo pisavo! Seveda ni treba da sc mora l*‘l . v umetnosti naslanjati na lepoto predmeta, j), tudi naturalizem kazal največ ljubezni do	r
predmetov, a neko gotovo ugajanje mora sijati iz umotvora — spačenost postav, kr" linij in barv, ki jih ekspresionizem podaja, v"*’ se bo končno moralo podrediti nekemu Žo1*'v redu, ki bo vse disharmonije zopet ubral. 1" Su malne principe določiti, je stvar estetike. Ako 1 . nova smer, da bomo slišali krik preprosi moral zveneti v naših ušesih kot glasba.
Prevedel sem to kritiko, da pokažem kak'’ dijo veliki kritiki in izraziti zastopniki impi' ^j. nizma novo smer, ki je ne smatrajo kot mi«li' , tehniko, ampak štil, iz notranjega nagona n""^ izraz usmerjenega umetniškega hotenja. N**1	.
pot še tako oddaljena od cilja, umetnik, ki f1. '|(j„ vse svoje življenje in ves svoj obstoj v ’s' nlU pravega izraza svojemu duševnemu notr""ll življenju, ne zasluži ne zasmeha, ne očitka-skriva za svojimi slikami — risarsko neznani'
Josip Ribi*'1"'
Smoter in pridobitve modernega risanja
Katere smotre (namene) zasleduje moderni elementarni risarski pouk.
Predstoječi pregled upraviči že razvrstitev glavnih nalog, ki naj bodo razrešene po risarskem pouku.	4 ijigg
I.	Dosežena naj bo dobršna ročnost v grafičnem upodabljanju, zakaj spretna vodba potez je predpogoj za razrešitev vsake risarske reprodukcije.
II.	Glavna naloga je: Utrjenje očesa nanašajoč se na obliko in barvo, poostritev očesne mere in vzgajanja zavestnega, t. j. preudarnega, primerjalnega gledanja; pomnožena, očiščena opazovalna zmožnost in izvežban, oster pogled je zelo prizadevanja vreden.
III.	Največji smoter, po katerem doseže risarski pouk tudi svoje visoke vzgojne naloge, je: «Sa-modejavnost v službi Lepote«, vzgoja živahnega čuta do reda in čistosti, prizadevanja po okusni olepšavi porabnih predmetov, ugajanja enostavnih, presrčnih bivališč ; veselje in zadovoljstvo nad vsem lepim, ljubezen do narave in rastoče uživanje v ogledovanju prirode, čislanje umetnosti in njenih umetnikov in njihovih del, z eno besedo: izboljšan, očiščen okus.
Moderni pouk risanja ne izobražuje _ učeno*'v ,. dnevne potrebe življenja, temveč si prizadev" |0 napeljevati k pravemu opazovanju, da učenci pravilne vtise duše dovažali s sl*' ^ ^ očmi od dogodkov in reči svoje okolice; I" tega mora vzbujati in gojiti čut za lepoto v ravi in umetnosti.
Po stremljenju po dosegi neke -višje p« **’* *,_ nosti za praktično, javno življenje (podelitev (|_ terijalne naobrazbe!) zasleduje pravilnonaravit sarski pouk istočasno pospešitev in izomil**’ |() ševnih moči (podelitev formalne naobrazbe I) . plemenitenje čuvstva ter s tein nravnega _ ob'1 (podelitev etične naobrazbe!) Vse to naj ' lisarski pouk v raztegnjeni meri v . harmoi'* |()|l soglasju; njegova visoka, formalno izobražeV' ^ in vzgojeslovna vrednost je bila do sedaj le 1 uvaževana.
Pridobitve preosnovnega gibanja.	_
a)	Risanje je tako kakor jezik ali spis 1’' I
znano kot sredstvo za izraz misli.	_ ,	.
Risanje pride kot jezik roke zopet V čisli!*,l ' M
b)	Vrnitev k stari mojstrinji «naravi» in H sovisno: Poudarjenje risanja kol nazorni po"'1
c)	Vrnitev k naravni vodbi potez. _
K izvedbi te zahteve je uporaba pomožnih (stigme!) nezmisclno in ncvzdržljivo.
d)	Dviganje abstraktnega načina obravnave geo-
metrijskih osnovnih oblik. Vpeljava v to stroko se. zgodi po. roki ustrezajočih življenskih vzorcih. ,Po udejslitvi principa tvorilnega dela se pouk popolno pridruži življenju.	.
e)	Uporaba razvijajoče, hevristične. učne oblike
v. zvezi .s kazočo.	.	, .
i) Poudarjenje vzgojeslovne naloge risarskega pouka*, medtem ko je po pristojnem načinu treba dvigniti pod okrilje samotvorno delo, samodejavnost . v službi Lepote*
Vir: Prestavljena poglavja so vzeta iz znamenite knjige v 2 delih «Zeichen-Unterrichts-Brieie» od prof. F. L. Rodta. — knjiga je mojstrsko delo
O periodičnem sestavu
prvin (Dr. Lavo Čermelj)
(Predaval na občnem zboru «Učiteljskega društva za Trst in okolico* v Gropadi, 18. Xl. 1923).
Ako podvržemo kako snov raznovrstnim učinkom, kakor toploti in elektriki, se v mnogih premerih razdeli v dve ali tudi več različnih snovi. Take snovi so sestavljene in imenujemo jih kemične spojine. Gotove snovi pa se ne dajo na noben kemijski način razkrojiti v različne snovi; imenujemo jih prvine ali elemente. Naloga kemije je bila od njenega ustanovitelja Roberta Boyla (1627—1691) sem poiskati vse različne prvine in spojine ter ugotoviti njih kemična in fizikalna svojstva. Pri tem so izsledili pravilo, da se spajajo prvine le v določenem razmerju uteži, n. pr. 2 g vodika s 16 g kisika, 4 g vodika s 32 g kisika, 2 kg vodika s 16 kg kisika itd. Za zakon o stalnem utežnem razmerju prvin v spojinah je dal najlepšo razlago John Dalton v svoji atomski teoriji. Ako imamo določeno množino kake prvine, jo lahko razdelimo v več delov, ki so po kemičnih in fizikalnih svoj-stvih identični s prvotno celotno množino. To razdelitev lahko nadaljujemo, toda le do gotove meje. Najmanjše delce, do katerih bi lahko prišli, (praktično seveda je večinoma že prej začrtana meja), imenujemo atome. Atomi ene in iste prvine bi bili po Daltonu med seboj docela enaki, zlasti enako težki, atomi različnih prvin pa bi bili različni. Najlažji bi bil vodikov atom. Z njegovo težo so primerjali težo ostalih atomov. Število, ki nam pove, kolikokrat je atom kake prvine težji od vodikovega atoma, imenujemo njegovo atomsko težo. Tako ima kisik atomsko težo 16, klor 35.5,
Prvine pa so druga drugi bolj ali manj podobne, to se pravi, kemična in fizikalna svojstva raznih prvin kažejo večjo ali manjšo sličnost. Zato so skušali združiti prvine v skupine, najprej po tri v trijade, kasneje po osem v oktave. Sličnost prvin pa sta najlepše izrazila skoro istočasno 1. 1869. Dmitrij Ivanovič Mendelejev in Lothar Meyer s tem, da sta ustvarila «periodični sestav prvin.»
Ako uvrstimo namreč prvine po atomski teži, opažamo, da se od druge prvine, helija, do devete fluora, z naraščajočo težo enakomerno spreminjajo fizikalna in kemična svojstva. Prihodnja prvina, neon, se razlikuje po teži le nekoliko od fluora, po svojih kemičnih in fizikalnih svojstvih pa je docela različen. Neon je kakor helij žlahten plin, t, j. prvina, ki sc ne spaja z nobeno drugo
znanega nem.-češkega pedagoga, je neprecenljive, vrednosti za vsakega učitelja, ki hoče uspešno učiti mgdernjaT risanje., v ljudski, oziroma meščanski šoli. Kdor bi se s to knjigo rad seznanil natančneje, mu svetujem, da si nabavi zadnjo izdajo tega izbornega dela. Delo stane: Prvi del 1. 1914 (4. natis) 60 Kč.; drugi del (1. 1912) istotoiiko; originalne platnice k 1. iii 11. delu po 10 Kč., pošiljatev za Italijo 18 Kč. (Kompleklno delo torej 158 Kč.). Naslov založnika je:	Prof. F. L. Rodt, Karlovy
vary - Karlsbad, Egerstrasse 11 (Geško-siovaška republika). — Na tem mestu se g. prot. F. L. Rodiu prav iskreno zahvaljujem za dovolitev prevoda nekaterih poglavij iz njegovega dela.
France Eržen, Trst.
prvina. Tudi drugače je neon docela soroden s helijem. Naslednja prvina je natrium, čigar svojstva so slična onim litija, ki sledi heliju. To sličnost opažamo pri vseh sledečih prvinah do klora, ki odgovarja fluoru v prvi vrsti. Prihodnja prvina, argon, je zopet žlahten plin in otvarja novo vrsto prvin, sorodno s prvima dvema, ki pa ne obsega osem prvin kakor prvi dve, temveč osemnajst prvin. Nato sledi četrta vrsta, slična tretji, tudi z osemnajstimi prvinami. Z žlahtnim plinom kse-nom se začenja peta vista, ki se razteza do zadnje prvine pred emanacijo in ki obsega več prvin kakor prejšnji. Emanacija honino je prva prvina šeste in zadnje vrste, od katere pa poznamo le malo prvin, kajti šesta prvina v tej vrsti je najtežja poznana prvina, uran. Svojstva prvin so potemtakem v nekaki zavisnosti od atomske feže. Kemična in fizikalna svojstva prvin so funkcija atomske teže in sicer periodična funkcija atomske teže, ker se v določenih presledkih vrstijo prvine s stičnimi svojstvi.') Scsiav prvin, kakor ga je izdelal Mendelejev, je olajšal predvsem pregled in proučevanje prvin in je omogočil tudi določanje atomske teže v marsikaterem dvomljivem primeru. Na podlagi periodičnega sestava prvin pa je Mendelejev tudi prorokoval eksistenco in natančno opisal tri dotedaj nepoznane prvine, namreč pozneje odkrite prvine: gallium, germanium in scau-dium.
Uporabnost Mendelejevega setava je bila nedvomno velika, imel pa je tudi veliko in velikih nedostatkov. Tako ni imela najlažja prvina, vodik, določenega mesta v sestavu. Da se ohrani veljavnost sestava, sledi težjemu argonu lažji kalij, težjemu kobaltu lažji nikelj in težjemu telurju lažji jod. V peti periodi pa cela vrsta prvin, tako-zvane redke zemlje, katerih nikakor ni bilo mogoče pravilno uvrstiti v sestav. Takisto ni bilo iz sestava razvidno, kolikšno je število vseh prvin. Še večji nedostatek pa se je pojavil z odkritjem radioaktivnih snovi. Poznamo namreč celo vrsto prvin (po večini so to najtežje prvine), ki izžarju-jejo razne vrste žarkov in ki se pri tem pretvarjajo v lažje prvine. V eni vrsti teh žarkov so odkrili hitro leteče elektrone. Elektron je najmanjša količina negativne elektrike in njegova masa je veliko manjša celo od mase vodikovega atoma. Že prej so bili odkrili elektrone v katodnih žarkih. V drugi vrsti žarkov pa so ugotovili hitro leteče
J) Pri predavanju je bilo to posebno razvidno iz slik, ki pa morajo tukaj iz tehničnih vzrokov izostati.
TJČITEUSK! UST
STRAN 255
pozitivno električne delce, katerih masa je enaka masi helijevega atoma. Faktično so to od radioaktivnih snovi'izločeni helijevi atomi. Pojave radioaktivnosti najlepše pojasnjujeRutherford - Sod-dyjeva teorija o razpadanju prvin,. Radioaktivne orvine razpadajo same od sebe in izločujejo pri tem helijeve atome in e’ektrone. Vsled tega se seveda špreroitija njih atomska teža in tudi kemična in fizikalna svojstva. Ako uvrstimo tudi radioaktivne prvine v -periodični sestav, opazimo,
IZ ORGANIZACIJE
«Lfčit. društvo za Trst in okolico* je zborovalo 18. t. m. v Gropadi. Navzočih je bilo 36 članov.
Predsednik konstatira sklepčnost in otvori zborovanje. Pozdravi navzoče tovariše, posebno pa še prof. dr. Čermelja kot predavatelja. Obsoja nemarne in brezbrižne člane, ki se ne udeležujejo zborovanj.
Soominia tovariše na nekatera pedagogična načela, ki so bila postavljena od slavnih mož, ki veljajo že stoletja pri vseh kulturnih narodih in ki smo jih sami preskušali v daljšem ali krajšem času svojega službovanja in spoznavali, da so dobra. Dolžni smo, da se držimo teh načel pri vsem svojem delu. Učitelj, ki se ne' drži takih načel, ni več učitelj, on je mešetar, ki proda svoje prepričanje gospodarju. Takemu možu le želimo, da dobi kje kako dobro službo, ki mu pritiče. Tako od pedagoga Komenskega postavljeno načelo je tudi to, da je osnovni pouk uspešen samo na podlagi materine^ jezika. Šolska reforma nam je .vzela prve usTde in je zato proti temu načelu. Oblasti bodo spgPfiale, da šola ne bode dosegla na ta način svojega namena:	vzgojiti koristne člane človeške
družbe, dobre državljane, versko moralno vzgojene. Upajmo, da bodo uvidele in popravile krivice, ki se je zgodila naši šoli.
Spominja se tudi tovarišev, ki so zgubili vsled reforme svoja mesta, ki so pa po prizadevanju Zveze dobili druga. Vsi so zopet nastavljeni, a izven okraja. Želi jim na njih novih mestih najboljšega uspeha pri njihovem delu z željo, da bi še nadalje ostali zvesti člani naših organizacij.
Po končanem poročilu da isti besedo gosp. prof. dr. Čermelju, ki je svoje predavanje o prvinah krasno razvil in dokazoval svoje nauke tudi nazorno. Več o tem predavanju priobčimo na drugem mestu.
Tov. predsednik vpraša nato, ali se navzoči strinjajo s pisanjem stanovskega lista. (Pritrjevanje.)
Nato nas opomni na «Zvezin pevski zbor* — kaj mislimo napraviti za sanacijo istega.
Tov. Grmek pripomni: Zbor je dosegel moralni uspeh, samo gospodarski polom je tu in tega moramo popraviti kolikor mogoče kmalu. Pevci so mnogo žrtvovali in žrtvovati moramo tudi drugi, kolikor možno. Goriško društvo je napravilo zbirko. Dobro bi bilo, če bi tudi mi sklenili danes nekaj gotovega. Pri Sv. Jakobu so že sklenili, da naberejo gotov znesek v nekaj mesecih. Isto bi morale napraviti vse druge šole, a žal, da, sramotno je, da nekatere šole sploh niso zastopane na zborovanju.
Tov. Kosič ie mnpnjg, da bi sc določila gotova vsota na vsakega člana.
Predsednik ni za to. On meni, da bi se gotovi člani upirali, pač pa so nekateri, ki bi lažje kaj več žrtvovali.
da bi po kemičnih in fizikalnih svojstvih. .uvrščenih zavzemalo po več prvin isto mesto v sestavu, mesto svinca n. pr. šest prvin. Te prvine se razlikujejo po atomski teži in po radioaktivnih svojstvih; toda kemično so docela identične in zmešane druga z drugo se ne dajo več kemičnim potom ločiti. Zato so jim predpisali isto mesto v sestavu in temu primerno jih imenujemo izotopne (istomestne) prvine,
(Dalje.)
Tov. Ribičič je tudi proti obveznosti. Istega mnenja je tov. Andrej Čok.
Tov. Trobec želi vedeti za nekako merilo prostovoljnega zn t’ka.
Določi se najmanjši znesek 50 L v 10 mesecih plačljiv, in na vsaki šoli naj nabira eden, ki je za to določen.	: .. I
Tov. Grmek omenja jubilej našega nadvse agilnega tovariša Gangla, ki pošilja pozdrave vsem tovarišem.
Nato se preide na naš mladinski list «Novi rod». Razpravlja se o tem predmetu vsestransko. Konstatira se, da se ponekod kolegi (nje) premalo ali nič ne menijo za razširjanje prekoristnega lista; treba, da se vsak tovariš (ica) potrudi, da se «Novi rod» čim več razširi med mladino.
Nekateri so mnenja, da so slike v «Novcm rodu* premodernc, jih mladina ne razume in potrebno je, da se vsa smer obrne po otroškem ugajanju, sicer pa moramo tudi okus naše mladine izboljšati. List mora biti dober, slike originalne in kolikor toliko razumljive.
Po končanem razpravljanju o «Novem rodu* sc preide na šolske knjižnice. Tudi za te se mora. učiteljstvo zanimati.
Slednjič predlaga tov. Ribičič, da bi se bolj zanimali za naš naraščaj, da bi se družabno življenje mad nami kaj bolj razvilo in priporoča, naj bi se ustanavljali krožki, kjer bi se nudilo našemu nara-ščaiu kako razvedrilo in veselje.
Tov. predsednik se zahvali za to priporočilo, ker je res hvalevredno. Zahvali se obenem vsem navzočim za zanimanje in zaključi zborovanje.
Slov. učiteljsko društvo za Istro bo imelo 8. t. m. ob 10'30 uri svoje zborovanje na običajnem mestu in z običajnim dnevnim redom.
NOVI ROD. Izšla je druga številka mladinskega lista Apeliramo na učiteljstvo, da se boli potrudi za razširienje novega letnika. Nekateri se za potrebni list niti od daleč ne zmenijo.
Za božič se bo skušala pripraviti večja in lepša številka, s posebno prilogo. Ilustrirana bo, oziraje se na nasvete poverjenikov.
Napravimo za ohranitev svojih ustanov vse, kar je mogoče!
Za sanacijo Zvezinega pevskega zbora je sklenilo učiteljstvo šole pri Sv. Jakobu prispevati tekom leta do 1500 Lir. V isti namen je daroval t. Brumat Iv. 12 L., g. Stepančič Ivan iz Renč 30 L. namesto cvetja na grob po pokojni Pavli Rojčcvi.
Otvoritev glasbene šole v Idriji. Tov. Karol Pahor, diplomiran absolvent konservatorija v Bologni, je otvoril v Idriji glasbeno šolo, na kateri se bodo poučevala vsa godala na lok, klavir in harmonij, glasbene teorije, zborov in solo-petje itd. Pouk se bo vršil v poslopju tehničnega zavoda.
Nekoliko statistike ,Novega roda*
Sežanski okraj
Ime šole	Število	Naročnikov		V °/o	
	otrok	lani	letos J	lani |	letos
Avber Barka .	<- Brje Branica Brestovica Divača Dutovlje Gabrovica Gorjansko Kazlje Kobjeglava Komen Kopriva Kostanjevica Lipa Lokev Mavhinje Misleče Nabrežina Pliskovica Podgrad Šempolaj Povir Repentabor Rodik Selo Sežana Skopo Sveto Škocjan Škofije Škrbina Štanjel Štjak Štomaž Štorje Temnica Tomačevica Tomaj a) ljudska b) šola zasebna Vel. dol Vižovlje Volčji grad Vojšice Zgonik	88 73 74 78 41 66 192 101 159 47 75 136 55 65 43 . 231 74 77 176 123 28 91 205 169 79 41 228- 80 90 96 45 104 185 102 73 88 81 73 134 138 82 53 79 93 222	4 4 8 2 25 12 35 63 3 10 19 50 5 35 20 5 54 1 20 4 42 1 5 20 3 19 1 53	2 18 10 18 10 37 2 18 5 11 4 4 30 1 2 22 14 30	4 6 3 11 10 14 37 5 4 15 23 _3* 18 9 22 1 19 4 24 1-2 6 14 43 3 24	4.8 27.2 5.2 18. 13.3	- 27.2 3.8 41.8 4. 5.3 2.3 10. 13.2 1.3 2.2 16.4 26.4 13.3
	4126	522	238	10	5-7
Slika Krasa je žalostna : iS šol ima Novi rod ; 27 šol ga ne pozna več. V enem letu je padlo število naročnikov s 522 na 238 nazadovanje je torej za 50% če tudi računamo, da je bilo v 1. 1922 šolodolžnih otrok '/5 (ca 1100) več kakor v 1. 1923.
To nazadovanje se ne da na nikak način opravičiti. Denarja je res pomalem, ni ga pa tako malo, da bi šole s stotino otrok ne mogle naročiti par izvodov. Krivda leži na tistih, ki ne zganejo za mladinski list. Kjer so agilni poverjeniki, je vedno dovolj naročnikov. Ali bomo prepustili Kras analfabetizmu ? Zemlja je res siromašna, njeni ljudje pa so bili doslej zavedni. Ali prihajajo drugi časi 2
Ne smemo več navzdol. Treba je spet začeti s podrobnim delom, treba seje otresti sramote in praznega strahu z geslom: ustavimo sc analfabetizma!
Učiteljstvu. Kr. proveditorat v Trstu ima določen za osebne sprejeme čas od ll.-12'30 pre vsak pondcljek, četrtek in soboto v tednu.

Boris Miran je umrl. Ni umrl sredi dela kakor večina naših velikih mož, ampak po izbojevanju svojih bojev, po -dovršitvi svoje naloge in ko je videl razvoj vsega rodu za seboj.
Stritar je mož, ki nam je pokazal v svet. Znamenit kot pripovednik slovenskega meščanstva, kot pesnik prebujene narodne zavesti, kot mladinski pisatelj, je največji kot estet. Likvidiral je votli pa-tos Koseskega, očistil jezik v družbi z Levstikom, odprl je slovenskemu slovstvu vrata v meščanski salon. Pred njim nismo niti Prešerna poznali do 1. 1866.; z njim jff- prodrlo pri nas pravo ocenjevanje slovstvene umetnosti.
Idej svoje dobe pa ni razvil v taki meri kakor bi pričakovali od reformatorja. Nastopil )e pozno, ko je že Mahnič izpodkopaval filozofske temelje njegove miselnosti. A še predno se je umaknil s pozorišča, je slovenska književnost krenila na široke poti ter se bujno razcvela. Da se je to zgodilo, je zasluga Stritarja — esteta, zato bo njegovo ime ostalo globoko zarezano v zgodovini slovenskega slovstva.
Književnost in umetnost
Pratika za deco (1924). Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena 25 Din., luksuzna izdaja 30 Din. — Pratika je delo bi 2 tov Gasparijev, od katerih je eden ilustriral, drugijjPn-rcdil besedilo. Meseci imajo lastne risbe in pesevJLi, ki so prav posrečene. Priporočamo!
Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. Natisnila in založila Zvezna knjigarna v Ljubljani.
Šest mešanih in moških zborov je izdal tov. Fran Venturini. — Obljubljena na mje ocena le zbirke, ki jo priporočamo.
Dr. Lavo. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji prostoru — času v luči relativnostne teorije. Splošna knjižnica 6 — I. Ista založba. Cena brez poštnine 16 Din., vez. 23 Din.
Razne vesti
Ravnateljstvo kr. učiteljišča v Tolminu naznanja, da se v državnem zavodu v Fano (Marchc) lahko sprejme več’ dijakov, ki bi hoteli pričeti oziroma nadaljevati naslednje študije: ljudsko šolo, gimnazij-liccj, dopolnilno (komplementarno) šolo, obrtno šolo. Tem dijakom bi ne trebalo plačevati nikakih drugih stroškov glede vzdrževalnine (stanarina, prehrana); zadošča, da prineso s seboj neobhodno potrebno perilo.
Da se sprejmejo v omenjeni zavod, je treba čim najhitreje poslati s prilogami opremljeno prošnjo županstvu mesta Fano. — V lolminu, 20. novembra 1923.
’ Gca Gita Bortolotti je napravila višjo izkušnjo iz klavirja, pred komisijo, ki ji je predsedoval mojster Anton Smareglia. Iskrene čestitke!
Errata čorr. V pojasnilu U. J. U. v zadnji številki lista je popraviti priimek strok, tajnika iz «Tostal» v £) o s t a 1.