PODELJENA OBCINSKA PRIZNANJA … STR. 3 RAZSTAVA PIVO V KOZARCU … STR. 27 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomocnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnicni urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten – Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Mojca Knez Jovan Graficna priprava in tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplacen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v obcini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Foto: Jurij Kodrun/Goran Dragic Foundation Naslednja številka predvidoma izide 15. oktobra 2021. Prispevke in oglase je treba oddati do 3O. septembra 2021 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu. Naslednja oddaja bo 4. oktobra 2021. Na radiu Aktual Kum bo obcinski utrip župan predstavil 25. avgusta 2021 (zadnja sreda v mesecu). UVODNIK Živimo v sluzastem casu. Tako zdrizasto zmecka­nem, da so nekateri popolnoma prenehali razmišlja-ti s svojo pametjo. Zajela in prevzela jih je silna želja po VIP sedežu v tem norem casu in prostoru. In za to so pripravljeni storiti marsikaj. V svoji zaslepljenosti ob hlastanju za pogoji, ki uresnicujejo njihove potla-cene želje po uveljavitvi, sploh ne opazijo, ali pa kar je še hujše, jim je popolnoma vseeno, da so pravzaprav v svoji naivnosti ali nevednosti izkorišceni. V njihova življenja je vsiljen koledar, v katerem je napisano kaj se jim bo kdaj dogajalo oziroma se jim bo moralo zgoditi. In mnogi si ga naložijo celo na svoje pametne telefone. Pa so res pametni? Živimo v casu odkritih dvojnih meril. Tako ocitnih, da jih mnogi sploh ne opazijo. V stilu tiste znane strategije: kar je vidno, je najbolj skrito. Še bolj grozno pa je to, da si mnogi te elitisticne dvojnosti ne upajo opaziti. Vidijo reklamne fotografije za oglaševa­nje tako imenovane nove realnosti, na katerih lokalni in globalni veljaki z vso resnostjo in zaskrbljenostjo skrivajo svoj obraz za maskami. Vidijo bombasticne naslovne po­snetke teh istih osebkov, ki tokrat brez maske slinasto kažejo svoj nasmeh v objemu z osebnostmi, katerim s svojo naduto majhnostjo nikoli ne bodo dorasli. Vse to vidijo, a ne razumejo, ali kar je še slabše, nocejo razumeti ocitne zafrkancije. Ja, mislim, da je to kar pravi izraz za to pocetje. Živimo v casu, ko je laž vec vredna kot resnica. Tako prefinjeno se vztrajno zajeda vsak dan v zavest ljudi, da je na koncu sploh vec ne prepoznajo. Ali še hujše, sploh je vec ne išcejo. Z otopelim, utrujenim pogledom vdani v usodo sledijo nelogicnim lo­gisticnim rešitvam strokovnjakov in psevdostrokovnjakov, med katerimi so nekate­ri tako globoko zabredli v morje laži, da iz njega vec ne morejo, ali še slabše, nocejo izplavati. In za resnico se takrat zgodi najslabši scenarij. Proglasijo jo za laž, zato da sebi rešujejo VIP stolcek. Živimo v casu zarote proti cloveštvu oziroma bolje povedano proti clovecnosti. Tako skrbno zasnovani, da tudi organizatorji kulturnih in zabavnih dogodkov brez pomi­slekov sodelujejo v njej in prirejajo prireditve le za izbrance. Tako obcinstvo delijo na filtrirano in nefiltrirano, ce uporabim prispodobo s priljubljeno lokalno pijaco. Obi-skovalci pa ne dojamejo, da ima brezplacna vstopnica v drobnem tisku skrit pogoj, za izpolnjevanje katerega je potrebno dati del sebe. Živimo v casu popolne delitve na naše in ne naše. Tako grobe, da so tudi besede naj­vecjega slovenskega pesnika: »… da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan …«, preslišane. Ker so nekateri postali gluhi za vse kar se dogaja okoli njih, ali pa, kar je še bolj strašno, jih ne razumejo. In to zdaj, ko smo slovensko himno tolikokrat ponos-no poslušali na olimpijskih igrah. In to celo ob zmagi v trenutno najbolj osovraženem športu. Živimo v casu lastnega in družbenega ocišcenja. Tako katarzicnega, da z lahkoto lo­cimo in se locimo od lažnih prijateljev ter spoznamo tiste prave. Tiste, ki so odkriti in pravicni tako do nas, kot do sebe. Tiste, za katere je shranjen in pripravljen krepak stisk roke v pozdrav in objem, po katerem se pretoci pozitivna energija. Povsod poslušamo, da bodo prej kot slej maske padle in spoznali bomo prave ljudi. Toda maske so že dav-no padle in lažno prijateljstvo je že zdavnaj pokazalo svoj pravi obraz. Živimo v casu praznega govorjenja. Tako zlajnanega, da se zdaj verjetno pocasi že sprašujete, upam, da se, kakšno zvezo ima to pisanje z Laškim biltenom, Laškim, ob­cino, Slovenijo … Pa ima. V vsaki besedi, v vsakem stavku. Le preberite še enkrat, ko boste prelistali vaš in naš obcinski casopis in jo boste našli tudi vi. Razmislite, kaj ste pripravljeni (s sabo) storiti za tisti VIP sedež in ali je vredno. Noge tega obljubljenega stola so rahlo majave in ko se bo kakšna zlomila, bo padec lahko hudo trd. Pa sr(e)cno Lašcanke in Lašcani. Tomaž Majcen, clan Uredniškega odbora Laškega biltena Foto: Grupan Grupa NA PROSLAVI OB DNEVU DRŽAVNOSTI PODELJENA OBCINSKA PRIZNANJA 23. junija smo na obcinskem dvori­Obcina Laško šcu priredili proslavo ob dnevu držav­ nosti ter obenem podelili Aškerceva priznanja in najvišja obcinska prizna­ nja za leto 2020, ki bi morala biti podeljena že ob obcinskem in kulturnem prazniku. Letos praznujemo pomembno obletnico, mineva 30 let samo­stojnosti Slovenije. Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili spre­jeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna li­stina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljublja­ni. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade zacela slovenska osamosvojitvena vojna, v ka­teri je Slovenija obranila neodvisnost. Kot slavnostni govornik je nastopil Mitja Jankovic, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Poudaril je, da je bilo v casu osamosvajanja težko in da je pomembno, da smo Slovenijo naredili našo in da jo še vedno imamo. Gostitelj dogodka župan Obcine Laško Franc Zdolšek se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da letos praznujemo že 30. obletnico samostojnosti ter podelil najvišja obcinska priznanja. (Tako Aškerceva priznanja kot obcinski grbi bi morali biti podeljeni na proslavi ob kulturnem prazniku oz. na proslavi ob obcinskem prazniku, vendar je bilo to zaradi epidemije onemo-goceno.) Aškerceva priznanja, ki so priznanja za najvišje dosežke na podrocju kulture, so prejeli Anton Gril, Branko Deželak in Šte­fanija Pavcnik. Tjaša Ravnikar, Tina Selic, Žan Jurkošek, Jaša Samec, Matic Pinter in Luka Horjak, ki ne samo da je zlati maturant, je tudi prvi Slovenec, ki je osvojil prvo mesto na matematicni olimpi­jadi. Bronasti grb se je podelil Nogometnemu klubu Laško za us-pešno delo in promocijo nogometa v obcini Laško ter Cvetki Sikovšek za uspešno delo na socialno humanitarnem in druž­benem podrocju. Srebrni grb so prejeli Franci Podkoritnik za izvedbo in pro-mocijo Reciške krožne poti, Janez Lesicar za uspešno delo na podrocju gasilstva in kulture, Jože Kotnik za aktivno delo na družbenem podrocju in Zdravko Martun za uspešno delo na podrocju nogometa. Zlati grb pa sta prejela Jože Stanic za uspešno delo na podro-cju gospodarstva in Mihael Loncar za uspešno delo na socialno humanitarnem podrocju. Letošnja proslava ob dnevu državnosti je bila še bolj slove­sna, saj se nismo samo poklonili državi in samostojnosti, tem­vec smo videli, da imamo v naši obcini izjemne posameznike in društva, ki skrbijo, da se glas o naši obcini širi ne samo po Slo­veniji, ampak tudi po svetu. Mojca Knez Jovan Foto: Boris Vrabec URADNE OTVORITVE MOSTU SE JE UDELEŽIL MINISTER ZA INFRASTRUKTURO 22. junija smo uradno otvorili no-vozgrajeni most cez Savinjo v Marija Gradcu. Slavnostnega dogodka se je po-leg župana Obcine Laško Franca Zdol­ška udeležil tudi minister za infrastruk­turo Jernej Vrtovec. O projektu izgradnje je vec povedal vodja projekta Bojan Vogrinec, DRSI: »Dela na 123 metrov dolgem mostu so se zacela februarja 2019, zakljucila pa konec minulega leta. Zdaj je vzpostavljena po­vezava med glavno cesto Laško–Šmarjeta na desnem bregu Savinje s cesto Laško–Breze–Šentjur na levem bregu. Most, ki je oprt na eno recno podporo, locirano izven glavnega vodotoka na prodnem nanosu, se je formiral kot posledica toka reke Savinje skozi ovinek. Oprt je na tri oporne konstrukcije, dve podporni kon­strukciji in ureditev cest. Zasnovan je kot kontinuirana okvirna prednapeta kon­strukcija preko dveh polj s škatlastim precnim prerezom spremenljive kon­strukcijske višine. Nad asimetricno pos­tavljenim vmesnim stebrom znaša višina konstrukcije 4,6 metra, nad obema kraj­nima opornikoma pa 2,6 metra.« Župan Franc Zdolšek vidi v enem vec­jih državnih projektov poseben pomen: »Most pomeni razbremenitev tovornega prometa skozi središce Laškega, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje kako­vosti življenja prebivalcev mestnega je­dra v Laškem. Prav tako nova prometna infrastruktura pomeni lažji nadaljnji ra­zvoj obcine.« Minister Vrtovec je je poudaril po­membnost izgradnje mostu v dolžini 123 metrov: »Most bo nudil kvalitetno ter trajno prometno rešitev v Laškem. Pri­pomogel bo k vecji povezljivosti, mobil­nosti prebivalcev, varnosti in možnos­tim razvoja med posameznimi obmocji. Most razbremenjuje staro mestno jedro v Laškem, saj smo nanj preusmerili ves tranzitni promet.« V spremljevalnem programu so na­stopile mažorete Laško ter Vaška pihalna godba Vrh nad Laškim. Mojca Knez Jovan Foto: Boris Vrabec vodnjavanje ter izvedlo asfaltiranje ma-makadamski odsek med Laškim in Rim-kadamskega odseka v dolžini 1.830 m. skimi Toplicami. Luka Picej ZBIRAMO PREDLOGE ZA PODELITEV OBCINSKIH PRIZNANJ Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcinskega sveta Obcine Laško je v junijski številki Laškega biltena objavila javni razpis za podelitev obcinskih priznanj v letu 2020. Predloge za podelitev zlatega, srebrnega in bro-nastega grba ter naziva castni obcan lahko oddate do srede, 8. septembra 2021, na naslov Obcinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za obcinska priznanja«, osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si. Tanja Grabrijan ŽUPAN PREDAL VOZILO CSD-JU V proracunu za leto 2021 je Obcina Laško zagotovila sredstva za nakup osebnega vozila Suzuki Ignis. Vozilo je v minulih dneh Obcina prenesla v upravljanje Cen­tra za socialno delo Celje, Enote Laško, saj je bil Center dolocen za upravljavca avtomobila za cas opravljanja dejavnosti pomoci družini na domu v Obcini Laško. Vozilo sta namenu predala pomocnica direktorice CSD Celje Polonca Teršek in župan Obcine Laško Franc Zdolšek. MKJ EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI PONOVNO SEPTEMBRA Obcina Laško se tudi letos pridružuje projektu Evropski teden mobil­nosti, ki bo med 16. in 22. septembrom. ETM je namenjen zmanjševa­nju cestnega motornega prometa in spodbujanju cistejše mobilnosti kot so hoja, vožnja s kolesom ali javnim prevozom. Program dogodkov, s katerimi bomo obeležili ETM, bo objavljen na ob­cinski spletni strani in na FB strani obcine. MKJ OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA ENKRATNO DENARNO POMOC ZA ŠTUDIJ V TUJINI ZA PRETEKLO ŠTUDIJSKO LETO 2020/2021 Na podlagi 2. clena Pravilnika o enkratni denarni pomoci za študij v tujini (Uradni list RS, št. 40/16) obcinska uprava Obcine Laško obvešca, da bo dne 1. 9. 2021 objavljen javni razpis za enkratno denarno pomoc za študij v tujini za pre­teklo študijsko leto 2020/2021. Razpis bo objavljen na ogla­sni deski ter na spletni strani Obcine Laško. Jasna Kermelj RAZPORED DELA NOTARSKE PISARNE Notarska pisarna v pritlicju obcinske zgradbe na Mestni ulici 2 posluje vsak drugi torek v me secu od 15. do 17. ure. Celjski notarji bodo v prihodnjih mesecih de­žurali po naslednjem vrstnem redu: AKCIJA NALEZIMO SE DOBRIH NAVAD JE BILA DOBRO OBISKANA Ob promociji cepljenja proti covidu-19 v sklopu kampanje NIJZ in Ministrstva za zdravje »Nalezimo se dobrih navad – Ce-pimo se« je bila v petek, 2. julija 2021, v Laškem postavljena stojnica v namen pro-mocije cepljenja proti covidu-19. V tem casu je mobilna cepilna enota v Otrocjem kinu izvajala cepljenje proti covidu-19 za nenarocene osebe s cepivi Pfizer in Janssen. Dogodka so se poleg župana Obci­ne Laško Franca Zdolška in ministra za zdravje Janeza Poklukarja udeležili še študentje višjih letnikov medicine, pred­stavniki Obmocnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter predstavni­ki lokalnih cepilnih centrov oziroma ZD Laško. Minister je v izjavi za medije poudaril pomen cepljenja: »Vesel sem, da sem pri­soten na tako dobro organiziranem do-godku v Laškem. Prav tako sem vesel, ker vidim veliko ljudi, ki se zanimajo za cep­ljenje. Tovrstna akcija NIJZ-ja je dobra za vse nas, saj se moramo zavedati, da ne­varnosti še ni konec in moramo biti pre­vidni. Pozivam ljudi k cepljenju, da se ne bomo bali novih valov epidemij.« Župan je prav tako pozval obcane Laškega k cepljenju: »Vsem nam je mar za naše zdravje, zato verjamem, da se bo še vec ljudi cepilo in se s tem zašcitilo ter zašcitilo druge. Pozdravljam akcijo Nale­zimo se dobrih navad in upam, da se bo še vec ljudi odlocilo za cepljenje.« Na dogodku so bili prisotni tudi di­rektorica ZD Laško Janja Knapic, Melita Zlatecan, dr. med, Tomaž Kavzer, pred­stavnica NIJZ OE Celje Ines Kebler, dr. med. V izjavi so vsi poudarili pomen cepljenja in varovanje svojega zdravja ter zdravja drugih. Cilj akcije je, da se v lokalnih okoljih prebivalce podrobno informira o cepi­vih, cepljenju in narocanju na cepljenje proti covid-19 ter obenem cim bolj po­ljudno in strokovno odgovorimo na nji-hove morebitne dileme, strahove in po­manjkljive ali neustrezne informacije. Ustrezna obvešcenost je kljucnega pome­na za zaupanje ljudi v cepljenje in varnost cepiv proti covid-19. MKJ POBUDE IN PREDLOGI MLADE MOCI ZA KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE Znašli smo se že krepko v drugi po­lovici mandatnega obdobja obcinske­ga sveta. V casu, ko nam ritem življenja narekuje virus in posledicno omejevalni ukrepi, smo se uzrli nazaj in pripravili presek pobud in predlogov Mlade moci za kakovostno življenje v naši obcini. Pri tem ne želimo biti všecni, temvec spod­bujevalni in kriticni, ko je to potrebno. Imamo privilegij, da živimo v okolju, kjer sta umešceni zdravilišci Laško in Rim-ske Toplice. Krajevne skupnosti s svojo ureditvijo lepo zaokrožujejo podobo naše obcine. Obdanost s hribovji nam omogo-ca številne možnosti za pohodništvo ter druge oblike rekreacije, ki jih domacini s pridom izkorišcamo. Zato smo še posebej veseli spodbujanja športa in kulture, saj nam udejstvovanje na teh podrocjih dvi­guje kakovost življenja. Zavzemamo se za povecanje obsega financiranja društev in zavodov, ki na omenjenih podrocjih do-segajo vidne rezultate. V izvedbah nekaterih projektov smo predstavniki Mlade moci Obcine Laško aktivno sodelovali. Pri tem je potrebno izpostaviti izgradnjo težko pricakovane­ga pump track poligona, ki bo zagotovo tocka, kamor bo mladina rada zahajala. Ne smemo pozabiti tudi sodelovanja pri ureditvi travnatega igrišca za velik nogo-met v Hudi jami ter skorajšnji pridobitvi elektricnega kolesa v Recici. Zavzemali se bomo, da bodo elektricna kolesa na voljo v vseh krajevnih skupnostih. Prizadeva-mo si k dograditvi telovadnice pri Podru­žnicni osnovni šoli Recica ter k dokon-canju kolesarske steze Tremerje-Laško, ki bi potekala loceno od prometne ceste in bi bila tako varnejša za vse uporabnike. Z namenom zmanjšanja gnece na pre­obremenjeni prometni cesti na relaciji Celje-Zidani Most naša lista vsako leto poziva pristojne k aktivnemu izvajanju nadzora kršitev tranzita težkih tovornih vozil cez obmocje obcine Laško. Na prihodnji seji bomo pozvali k cišce­nju obrežja Savinje in ostalih vodotokov, zlasti tistih, ki so v preteklosti poplavlja­ li. S tem bomo pridobili lepše brežine ter vecjo poplavno varnost, za vzor pa si lah­ko vzamemo sosednjo obcino Celje, z že­ljo, da bo takšno ravnanje v bodoce pov­zeto tudi v naši obcini. Naše aktivnosti usmerjamo k trajni re-šitvi problematike odlagališca odpadkov, ki krajanom Belovega že vrsto let povzro-ca sive lase ter pri tem aktivno sodeluje-mo z upravo obcine Hrastnik. Še vedno je izredno pereca tema naše obcine stanovanjska problematika. Kot predstavnike mladih obcanov nas žalos­ti, da se na tem podrocju stvari odvijajo Leta 2019 se je naša obcina znašla na mo na sam vrh te lestvice, saj bi to pome­tako pocasi, mladi pa moramo zato iska-170. mestu na lestvici slovenskih obcin, nilo, da se obcani v svojem okolju dobro ti nepremicnine v sosednjih obcinah, ki v katerih se najbolje živi. Podatek nam da pocutijo. aktivneje delajo na gradnji stanovanj za vedeti, da imamo še veliko prostora za iz-Bojan Šipek, mlade in mlade družine. boljšave. Želimo si, da se nekoc povzpne-MMOL SRECANJE CLANIC IN CLANOV SDS podprli našega trikratnega predsednika Janeza Janšo pri njego­vem delovanju. Tu je tudi Janša povabil vse ljudi, naj se gremo V BOVCU cepiti, ce hocemo ostati zdravi še naprej in prepreciti hitro šir­jenje covida-19. Minili so casi, ko se je covid-19 zelo hitro V naši stranki pa nismo pozabili na vas drage obcanke in ob-širil po naši okolici. Zacelo se je sprošcanje vseh dogodkov, ne-cani Obcine Laško, saj se obcinski svetniki Štefanija Pavcnik, omejeno gibanje in druženje ljudi, kar smo že težko pricakovali. Robert Medved in Uroš Deželak na sejah obcinskega sveta še Tudi v OO SDS Laško smo zaceli z bolj aktivnim delovanjem in vedno trudimo reševati vaše težave. Res je, da se dolocene zade­tako smo imeli v maju predkongresno in letno konferenco, kjer ve vcasih vlecejo dalj casa preden se izvedejo, a vezani smo tudi smo sprejeli program za leto 2021. V juniju smo imeli srecanje na evropska sredstva, ki jih Obcina Laško pridobiva preko raz-clanic in clanov z družinami na koci na Kopitniku, kjer smo se licnih razpisov. Se pa stri­sprošceno pogovarjali, se po-ucile, da te zmote in napake prej ali slej sem preprican, da je za nami eno naj­ujamejo. Kljub vsemu pa imam za sabo bolj poucnih in vznesenih poletij zad­že toliko politicne kilometrine in tudi njih let, ko je Slovenija vsaj za teden ali samozavesti, da se zmorem pohvaliti za dva dihala kot eno z našimi olimpijski­dobro opravljeno delo in za vse tisto, mi šampioni, ne glede ali so se ti iz To-kar nam je skupaj, spoštovani Lašcani kia vrnili z medaljo ali brez nje. Poka-in Lašcanke, uspelo narediti dobrega. zali so nam, kaj pomenijo disciplina, Zavedam se tudi, da je politika tek na odrekanje in zmožnost pobrati se po dolge proge. Želim si, da bi bili rezulta-padcu. Politiki so tudi dokazali, da le ti našega prizadevanja hitreje vidni in ni tako zelo pomembna kot misli da je, MARSICESA NAUCITI OD otipljivi. Pa vendar razumem, da se za naše ljudi pa so športniki in športnice NAŠIH OLIMPIJCEV! vsemi sprejetimi rešitvami skoraj ved-povezali v srcnost, ki se je ne bi branile no skriva še tista neprijetna past casa, niti vec stomilijonske nacije. Športniki Poletje je poseben cas. Cas, ko vsaj za ko traja in traja, da se projekti od želja, so tudi dokazali, da slovenski narod ni nekaj dni okušamo dopustniško umir-do besed, preko pogajanj in naposled tako razklan in med seboj skregan, kot jenost, ceste in ulice okrog nas so bolj podpisanega papirja koncno premak-to želi vsakodnevno prikazati del poli­ prazne, pred poletno pripeko pa si poiš-nejo v realnost, v življenje ljudi. tike. Hvala jim za to in za vse lepe špor-cemo hlad ob nabrežjih rek, jezer ali pod V casu vašega zasluženega dopusta tne trenutke tega poletja. krošnjami dreves. To je tudi obdobje, ki in zaradi vsega, cemur ste se in smo se Najlepše se jim bomo ravno politi­od vseh politikov terja samorefleksijo, morali zaradi epidemije preteklo leto ki oddolžili s tem, da se bomo veckrat kaj je bilo v preteklem polletju dobrega odreci, vas te dni ne želim obremenje-znali ugrizniti v jezik in se raje kot pre-in kaj ne. Prav bi bilo, da to analizo nare-vati s politiko. Tudi v znak spoštova-rekali spomnili na lekcije, ki so nam jih di vsak sam zase, tudi meni ne bo »ušla«. nja do vsega dobrega, kar nam je brez to poletje nasuli tako vrhunski športni- Nikoli nisem bežal pred lastnimi nepotrebnih politicnih zdrah prineslo ki ter njihovi zvesti navijaci – naši drža­zmotami ali napakami stranke, iz kate-to poletje. Upam, da cim vec lepih do-vljani in državljanke. re prihajam. Izkušnje so me namrec na-pustniških dni. Kar pa se države tice, pa Vaš Matjaž Han KS LAŠKO Znanca iz sosednje ulice V tokratni rubriki vam predstavljamo dva Lašcana. Prvi je prišlek in se je odlicno vživel v naše okolje, drugi pa je doma-cin, ki ga je narava njegovega poklica popeljala po Sloveniji, vendar se rad vraca in nikoli ne pozabi na svoj rodni kraj. Za­nimivo nakljucje je, da oba omenjena gospoda povezuje ena­ko ime in sicer Jože. Pred kratkim pa sta oba praznovala cudo-vita jubileja, prvi 80 let življenja, drugi pa 50 let duhovniškega poklica. Oba si zaslužita našo pozornost in zaželimo jima vse najboljše. Kot ponavadi imajo starejši prednost, zato zacnimo s predsta­vitvijo Jožeta Stanica, nadaljujemo pa z Jožetom Kužnikom. JOŽE STANIC casopisa Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu. Predse­dnik republike pa je Jožetu Stanicu leta 2000 podelil odlikova­nje Srebrni castni znak svobode Republike Slovenije. Že zgolj omenjeni fragmenti iz življenjske in delovne poti Jožeta Stanica zgovorno pricajo o osebnosti, ki je vidno zaznamovala našo no-vejšo gospodarsko in krajevno zgodovino. Je pa njegove kvali­tete prepoznala tudi lokalna skupnost in tako je bil lansko leto (2020) imenovan za dobitnika najvišjega obcinskega priznanja »zlatega grba« Obcine Laško. Zaradi okolišcin mu je bil le-ta podeljen pred kratkim, na minuli obcinski proslavi. Smo se pa v Krajevni skupnosti Laško spomnili njegovega 80. rojstnega dne in dan pred tem, v cetrtek, 8. 7. 2021 izvedli »ofiranje«. Na celu s kapelnikom Ivanom Medvedom in godbo na pihala z Vrha nad Laškim smo se v vecernih urah zbrali in jo družno mahnili na »Majerhof« k Stanicevim. Z že prisotnim glasbenim triom so vsi glasbeniki skupaj priredili pravi koncert in presenecenje je bilo popolno. Veselja kar ni bilo konec. Za minuli jubilej Jožetu Stanicu v imenu Krajevne skupnosti Laško klicemo še na mno­ga zdrava leta. Na koledarju, ki je visel v Pivovarni Laško je bilo leto 1964. Tistega leta je zacel svojo delovno kariero 23 letni Jože Stanic. Poln energije in zagnanosti ter volje spremeniti ta svet, je prišel iz Kapel pri Brežicah, kjer se je rodil 9. 7. 1941. Kot majhen ot­rok je bil med drugo svetovno vojno za štiri leta izseljen-preg­nan v Nemcijo. Leta 1948 je obiskoval osnovno šolo v Kape­lah in nižjo gimnazijo v Dobovi. Leta 1964 je koncal srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in nato še prvo stopnjo biotehniške fakultete v Ljubljani. V pivovarno je prišel jeseni leta 1964, ko je znašala celoletna proizvodnja 140.000 hl. to je toliko, kot je znašala proizvodnja v mesecu juliju leta 1980, ko je modernizi­rano pivovarno zapušcal. V tistem casu, ko je prišel v pivovar-no je bila navada, da si kljub izobrazbi moral prijeti za delo v proizvodnji, torej v bazi. Izkazal se je in pot ga je pripeljala do tehnicnega vodje, nato pa do direktorja Pivovarne Laško, kjer je ostal do leta 1980. Ker je želel okusiti še kaj drugega, je med letom 1980 in 1984 vodil bancne posle v Banki Celje. Nato pa spet v Laško in sicer od 1984 do 1987 direktoruje v Timu, na­kar ga še istega leta zvabijo v velenjsko Gorenje. Tam pa leta 1990 postane generalni direktor tega svetovnega velikana in ga izjemno uspešno vodi vse do upokojitve leta 2003. Razsežnosti delovanja Jožeta Stanica izven gospodarstva so bile raznolike. Med drugim je bil predsednik KS Laško, predsednik Združe­nja delodajalcev Slovenije, predsednik Ekonomsko-socialnega sveta, nenazadnje tudi podpredsednik Državnega sveta Repu­blike Slovenije. Za svoje uspešno delo pri vodenju gospodarskih družb je Jože Stanic leta 1996 prejel nagrado GZS za posebne dosežke v gospodarstvu, leta 1991 pa priznanje Manager leta, ki ga podeljuje Združenje manager. V letu 2000 je prejel priznanje JOŽE KUŽNIK Jojo kot ga klicemo znanci in prijatelji je sin Jožeta, doma iz Kocevja in Franciške, roj. Urankar, doma iz Laškega. Oce in mama sta se spoznala, ko je oce prišel delat v tekstilno tovarno v Laško. Ob grozeci vojni nevarnosti pa je oce iz Laškega odšel delat na železnico v Maribor, mislec, da bo pri državnem podje­tju bolj varen pred vpoklicem v vojsko. Tako sta se leta 1942 po-rocila v baziliki matere milosti v Mariboru in si z mamo v Ma-riboru ustvarila dom. Vendar oce tudi v Mariboru ni bil varen pred vpoklicem v vojsko. Aprila leta 1944 so Nemci oceta nasil-no mobilizirali v nemško vojsko, 2. julija istega leta pa se je Jojo rodil v celjski bolnišnici. Ko je oce odšel v vojsko, sta mamina starša, ki sta živela v Laškem, mami svetovala naj pride k njima v Laško, da ne bo v nosecnosti sama v Mariboru. Tako je mama prišla v Laško in rodila v Celju. Štiri mesece po rojstvu pa je oce na ruski fronti padel. Mama je postala vdova in se ni vec poro-cila. Za stalno je ostala v Laškem. Je pa oceta v veliki meri nado­mešcal stari oce Karel Urankar, kateremu se mora Jojo v veliki meri zahvaliti za duhovniški poklic. Rodil se je zdrav, ko je bil star dobri dve leti pa je stara mama opazila, da z njegovo nogo nekaj ni v redu in je na to opozorila mamo. Zaceli so se zdrav­niški pregledi in koncna diagnoza je bila »tuberkulozni coxitis desnega kolka« (tuberkulozno vnetje desnega kolka). In zacelo se je dolgotrajno zdravljenje: mavec (gips) na desni nogi od pr-stov do pasu. Mama ga je vsaka dva meseca z vlakom vozila v Ljubljano na ortopedsko kliniko, da so mu sneli mavcno oblogo, ga okopali in nogo ponovno »zagipsali«. Nato pa z vlakom spet nazaj v Laško. To je trajalo celih osem let, vmes je bil dve leti v otroški bolnišnici Kantrida pri Reki na Hrvaškem. Tam je v bolnišnici opra­vil prvi in pol drugega razreda osnovne šole. Nato je šolanje nadaljeval v Laškem. Za tem je še dve leti na nogi nosil žele­zno opornico, da se je noga utrdila in da je koncno lahko sam shodil. Je pa šepal, zaradi krajše desne noge. Ko je v Laško prišel za župnika Franc Korban, je postal ministrant. Kljub invalidnosti je bil ak­tivno vpet v življenje župnije, tako da so mnogi menili, da bo po maturi v Celju vstopil v bogoslovje – on pa se je vpisal na gradbeno fakulteto. Nekega dne, pri pisanju kolokvija, sredi drugega letnika, je na zacetku, še preden so zaceli pisati test, le-tega vrnil profesorju ter zapustil predavalnico in tudi gradbeno fakulteto. Naslednje leto se je vpisal na Teološko fa-kulteto in vstopil v bogoslovje v Ljublja­ni. Po treh letih v Ljubljani so se mari­borski bogoslovci preselili in nadaljevali študij na mariborskem oddelku Teološke fakultete. 29. junija 1971 ga je mariborski škof dr. Maksimilijan Držecnik posve­til v duhovnika. Jojota pogosto spremlja številka 7. Po mašniškem posvecenju je sedem let služboval v Celju, sedem let v Stranicah, sedem let v Mariboru, sedem let v Šentilju pri Velenju in nenazadnje nekaj let ponovno v Mariboru, da bi na­zadnje svoje aktivno delo zakljucil kot kancler v novo ustanovljeni škofiji v Ce-lju z nazivom monsignor. Moji spomini na Jojota segajo v mladostna leta, saj sva bila tako rekoc soseda. Igranje na kitaro in petje mu je bilo dano, prav tako pa se spominjam s kakšnim veseljem smo ot­roci takrat fotografirali in nato v kleti pri njemu doma razvijali slike. Bili so cudo­viti, nepozabni casi druženja in veselja. Ob njegovi »Zlati maši«, ki smo jo ob-hajali pred kratkim, dober teden po nje­govem 77. rojstnem dnevu v laški cerkvi, Jojotu želim še mnogo zdravih in srecnih let ter da bi s pomocjo Lajcija Urankarja, ki skrbno bdi nad njim in mu pomaga, še velikokrat našel pot iz njegovega sedanje­ga bivališca v domu »Sv. Jožefa« v Celju na obisk rojstnega kraja v Laškem, kjer si vedno dobrodošel. Martin Kokotec, Krajevna skupnost Laško KS MARIJA GRADEC Umestitev državne ceste skozi vaško jedro Marija Gradca – Protest! Glede umestitve državne ceste R3-681 v naselju Marija Gra­dec - odsek 4006 Laško-Breze-Šentjur je bilo že zelo veliko po­vedanega in napisanega, tako da tisti, ki berejo Laški bilten dobro vedo, kakšne so zahteve KS Marija Gradec glede pote­ka trase ceste skozi vaško jedro. Na zadnji seji sveta KS, 21. 6. 2021, je bilo s strani clana sveta, ki je tudi clan obcinskega sveta, izpostavljeno da KS Marija Gradec po besedah župana Franca Zdolška ovira postopek umestitve trase državne ceste. Po raz­pravi je svet KS soglasno sprejel naslednji sklep: svet KS Ma-rija Gradec ostro protestira in se ne strinja s trditvami župana g. Zdolška, da KS ovira napredek, ker se ne podpre predvideni potek regionalne ceste R3 Laško-Breze-Šentjur, skozi vaško je­dro Marija Gradca. Problematika umestitve ceste skozi vaško jedro je bila obravnavana na zboru krajanov leta 2019 in na sko-raj vseh sejah sveta KS. Ne moremo se strinjati s potekom trase po sredini sedanjega parkirišca, preko kompleksa nekdanjega posestva Turk samo zaradi dejstva, da investitorju Direkciji za infrastrukturo pri ministrstvu za infrastrukturo ne bo potrebno obnavljati kamnitih brežin vodotoka Lahomnice, saj je to pri­stojnost drugega ministrstva - ministrstva za okolje in prostor. Želimo samo to in nic drugega kot to, da se trasa ceste cimbolj približa potoku in s tem pridobi prostor za dostojno ureditev vaškega jedra, saj bi ga po sedanjem predlogu cesta razpolovila na dva popolnoma nefunkcionalna dela. Od obcine in župana bi pricakovali, da on sam in strokovne službe podprejo in brani­jo naša prizadevanja in ne samo kimajo ljubljanskim salonskim projektantom, ki jim je malo mar za vaško jedro Marija Gradca in življenje v njem. Svet KS Marija Gradec nikoli ni in tudi ne bo zaviralec ra­zvoja kakršne koli javne infrastrukture na našem obmocju, ven­dar pa mora biti umešcanje tras zaradi cim bolj racionalne iz­rabe prostora dobro premišljeno, funkcionalno in ekonomicno, predvsem pa celovito. Varovalna ograja na parkirišcu za osebna vozila v Marija Gradcu Ob izgradnji nadgradnje železniške proge ter ostalih ureditev se je v centru vaškega jedra Marija Gradca, na obmocju nekda­nje Turkove domacije, zgradilo tudi makadamsko parkirišce za približno 40 vozil. Parkirišce je na eni strani nivojsko omejeno z robnikom državne ceste, na drugi strani pa je kamnita brežina potoka Lahomnice (prej zidovi starega mlina), ki ni bila zavaro­vana z ograjo, kljub temu, da je višinska razlika med potokom in parkirišcem vec kot 5 m. Za zagotovitev ustrezne varnosti je bila namešcena licna lesena varovalna ograja v dolžini 35 m, montirana na armiran betonski temelj, ki je istocasno tudi ve­nec za zašcito kamnite brežine potoka. Projekt je bil financiran iz participativnega dela proracuna Obcine Laško namenjene­ga KS Marija Gradec, dela pa so bila izvedena v mesecu juniju. Zahvaljujemo se investitorju Obcini Laško in izvajalcu del Ko­munali Laško. Okrasna zasaditev tudi v Marija Gradcu Poletno podobo vstopa skozi železniški podvoz v Marija Gra­dec krasijo grmicki licno zasajenih in bujno raslih cvetic v ko­ritih, vrste begonij imenovanih »zmajeva krila«, namešcenih na ograjah železniškega podvoza in mostu cez Lahomnico. Z ve­likim veseljem pozdravljamo prijetno hortikulturno popestri­ KS VRH NAD LAŠKIM Krajevni praznik in srecanje godb Prireditev je bila na soncno in zelo vroce nedeljsko po­poldne, 20. rožnika, na prostem, na parkirišcu pri gasilskem domu. Z združenimi mocmi in v sodelovanju krajevne skupnos-ti, kulturnega društva, PGD in ostalih smo pripravili prijet-no srecanje, druženje, katerega smo vsi, sploh v teh casih že pogrešali. V kulturnem programu so nastopili ucenci Podru­žnicne šole Vrh, ljudski pevci Šentlenarcani in domaca pi-halna godba z nastopom mažoret. S svecano otvoritvijo sta vecnamenski objekt župan obcine Laško Franc Zdolšek in predstavnik Komunale Laško Marjan Salobir predala tudi svojemu namenu. O dogodkih, pomembnih zadevah, doga­janju, potrebah in pridobitvah v KS Vrh nad Laškim pa je spregovoril predsednik KS Stanko Selic. Po zakljucku prvega dela je sledilo »SRECANJE GODB«. V programu je nastopilo veliko veselih, nasmejanih in pre­potenih godbenic in godbenikov iz 5 razlicnih sestavov godb: Vaška godba Vrh nad Laškim, Godba veteranov »GAMBRI­NUS« Laško, Steklarska godba Hrastnik, Godba Zabukovica in Pihalna godba Laško. Za predstavitev in zanimivosti godb je poskrbel priznani dirigent, glasbenik in vsestranski vodja Ivan Medved. V senci gasilskega doma je Medo tudi poskrbel za druženje in skupni nastop vseh godb. Druženje se je nadaljevalo v prostorih gasilskega doma, kamor smo bili vabljeni na ogled razstave slik. »OŽIVITEV UMETNIN ZNANIH SLIKARJEV« je bil zanimiv in odme­ven projekt, izpeljan pod vodstvom uciteljice Klavdije Koše­nina in njenih ucencev. Potrebna pridobitev, poskocne in prijetne viže in cudovita razstava so nam polepšale dan, ki smo ga v poznem popol­dnevu tudi prijetno zakljucili. Marija Kotar Foto: MMC TV Laško KS RIMSKE TOPLICE Šmiklavški hrib s Postojanko Lašanko Ko nam je lansko pomlad življenje dodobra spremenil koro­navirus, smo se zaceli še bolj zavedati potrebe po naravi, svo­bodi, gibanju in zdravju. Predvsem v manj obljudenih krajih se je povecalo število pohodnikov, ljudi, ki so iskali mir, nara­vo … V iskanju te svobode in samote so ljudje zaceli prihajati tudi v naše kraje raziskovati naš hrib. Gospod Vlado Frece je na Šmiklavškem hribu nad vasjo Laziše pogosto sreceval ljudi, ki so spraševali, kako se ta hrib imenuje, kam vodijo poti … in od tu ideja, da se postavi oznacba, ki je dobila v tem letu cudovito podobo gozdne postojanke na vrhu Šmiklavža oz. vasi Laziše. Lansko leto je s pomocjo sorodnika Rada Hribarja z družino postavil prvo tablo, ki oznacuje Šmiklavški hrib z nadmorsko višino. Na 607 m nad morsko gladino je najprej zrasla tabla s podpisno knjigo, ki je že v prvih dneh dobila veliko podpisni­kov, ki še danes vztrajajo in se vracajo na hrib, vsak dan, teden in mesec pa se pridružijo novi pohodniki, ki spoznavajo to pot. Da je kraj še prijetnejši in tocka še bolj priljubljena za pohod in pocitek na vrhu, je v letošnjem letu na pobudo Vlada zrasla še Postojanka Lašanka, pri postavitvi katere so poleg Vlada in Rada sodelovali z družino še Roman Jurkovšek in vašcani Laziš. In ne le, da nam ta tocka omogoca cudovite sprehode in raz­iskovanje novih poti, pac pa nam nudi tudi cudovit razgled na Rimske Toplice, na dolino reke Save, na vse okoliške bolj ali manj znane hribe, ob jasnem in cistem nebu pa pogled seže celo do Julijskih Alp z ocakom Triglavom na celu in na drugi strani na Kamniško Savinjske Alpe z Ojstrico. Vlado Frece je omogocil, da ima kraj pomembno pridobitev, saj vsi od blizu in dalec zahajamo na hrib, naredimo nekaj zase, za svoje zdravje, uživamo v naravi in se družimo na cudovitem mestu, v senci krošenj … V nedeljo, 27. junija, pa je organiziral še posebno druženje na hribu, kjer smo se zbrali vašcani Laziš, Vladovi sorodniki in prijatelji in »otvorili« to gozdno posto­janko. V kratkem programu, ki so ga s pesmijo popestrili clani MPZ Miklavž, je gospod župnik Klemen Jager blagoslovil kraj, da bi imeli pohodniki varen korak in da bi ostali zdravi. Pri iz­vedbi srecanja je pomagal še KD Miklavž. Na koncu le še hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli in po­magali Vladu Frecetu pri postavitvi Postojanke Lašanke in pri izvedbi srecanja z otvoritvijo in blagoslovom. Karmen Keše VABILO na golažijado in turnir odbojke na mivki TD Rimske Toplice za slovo poletju vabi v soboto, 4. 9. 2021, na tradicionalno golažijado in turnir v odbojki na mivki, ob bazen, restavracijo in hotel Aqua Roma v Rimskih Toplicah. Prijave za tekmovalce in informacije o spremljevalnem programu za obiskovalce bodo pravocasno na voljo na spletni strani društva ter na oglasnih deskah v Rimskih Toplicah. Prireditvi bosta potekali loceno in v skladu z navodili NIJZ. TD Rimske Toplice Postavitev križa na Stražniku Edinost, sreca sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Veselje, radost, ponos in sreca! Pred desetletji, v casu razpadanja nekdanje države, smo lah­ko samo sanjali o tem, kako lepo bi bilo biti na svojem, imeti lastno državo, samostojno odlocati o lastni prihodnosti in sme-lo ustvarjati lastno državo. Pogum, enotnost, sodelovanje in vera v uspeh takratnih generacij so nam omogocile, da lahko danes praznujemo in se z veseljem in ponosom oziramo na pre­hojenih 30 let. V Rimskih Toplicah smo želeli na poseben nacin izraziti naš ponos, radost in hvaležnost, da lahko živimo sanje naših pred­nikov. Zato smo na hribu Stražnik, ki se s svojimi 648 metri impozantno dviga nad našo dolino, ob obletnici samostojnosti postavili križ. Pri realizaciji projekta so sodelovali številni domacini, pred­vsem pa krajani Senožet. Priprave so se zacele že lani, ko smo podrli primeren hrast, ga razžagali in nato obdelali. Dovoljenje za postavitev križa pa smo pridobili tudi od lastnika zemljišca. V tednih pred postavitvijo so se vrstile razlicne aktivnosti, med drugim je bilo potrebno v skali pripraviti prostor za te­melj, kjer bo stal križ. Nadaljnja dela so potekala pod vrhom Stražnika, kamor smo ves material pripeljali s traktorjem. Od tu naprej pa smo dobrih 300 metrov nosili beton v vedrih, na ro­kah ali v koših, iz katerih se je beton zlival tudi po naših hrbtih in nogah. Prav tako je bilo vroce, vendar ne vrocina ne soncna pripeka nista pregnali naše dobre volje. Stražnik je ravno v tem casu poln cvetja, na njem diši kot v cebelnjaku polnem mocnih panjev, razgled na okolico, dobra družba in castna naloga pa so bili dovolj veliki razlogi, da smo sicer zahtevno delo koncali v nekaj urah. 23. 6. je sledilo postavljanje križa. Zbralo se nas je še vec in v zraku je bilo cutiti nekaj negotovosti, a še vec odlocnosti, da bo križ kljub zahtevnemu terenu postavljen brez težav. Z vsakim korakom in vsako stopnjo priprave na dvig, ki je bil odlicno na-crtovan, sta med prisotnimi rasla navdušenje in ponos, da smo lahko bili zraven in skupaj ustvarili nepozaben spomin. Za vse nas in vse krajane, tudi tiste, ki sicer ne poznajo ali ne cutijo simbola križa kot svojega, vsekakor pa z nami delijo ljubezen do naše domovine, naše zemlje in želijo naši državi in vsem, ki v njej prebivajo svetlo prihodnost. Naslednji dan smo križ v vecernih urah ob prisotnosti prib­ližno 100 ljudi tudi blagoslovili. Obred sta vodila župnik Kle-men Jager in laški dekan Rok Metlicar. Slovesnost so s sodelo­vanjem polepšali cerkveni pevci, praporšcaki VSO, župan Franc Zdolšek, Slavko Kmetic, kvartet Vrelec in ansambel Stražnik. Veselo druženje ob domacih dobrotah, ki se je zavleklo v noc, ni pokvarilo niti dejstvo, da zaradi požarne ogroženosti nismo mogli zakuriti kresa. Vsem državljankam in državljanom, še posebej pa vsem na­šim krajanom, skupaj z našim najvecjim pesnikom klicemo: »Nazadnje še, prjatli, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni, naj živi, vsak, kar nas dobrih je ljudi!« Jože Senica Bankine Zakon o cestah opredeljuje bankino kot sestavni del cestišca, njena definici­ja pa je: »Bankina je utrjen ali neutrjen vzdolžni del cestišca ob zunanjem robu vozišca, ki zagotavlja bocno stabilnost vozišca in brežine ter omogoca namesti­tev prometne signalizacije in prometne opreme.« Pravilnik o vrstah vzdrževal­nih del na javnih cestah in nivoju redne­ga vzdrževanja pa predpisuje vzdrževal­cem obseg vzdrževanja bankin, in sicer: »Bankine se vzdržujejo tako, da se zago­tovi bocna stabilnost vozišcne konstruk­cije ter razpršeno odtekanje vode z vo­zišca in omogoci postavitev prometne signalizacije oziroma ostale opreme tam kjer je to potrebno.« Popravila, utrjeva­nje, uravnavanje in profiliranje bankin niso neodložljiva dela, ampak bi morala biti izvedena takoj in katerih opustitev bi lahko ogrozila cesto in varnost prometa na njej, so pa sicer njuno potrebna dela, ki lahko »pocakajo« nekaj dni. Sicer pa mora biti utrjenost bankine takšna, da je sposobna prevzeti obremenitev stojece­ga motornega vozila, ni pa namenjena za vožnjo po njej. Uporabniki cest si napacno predsta­vljajo vlogo bankine. Splošno mnenje je, da je bankina sestavni del vozišca, ven­dar temu ni tako. Kot že receno, bankina je sestavni del cestišca in ne tudi vozišca. V obcini Laško imamo zelo razvejano obcinsko cestno omrežje lokalnih cest in javnih poti. Po kategorizaciji gre prete­žno za javne poti, na katerih je izjemoma omogocen dvosmerni promet z odsto-pom prednosti nasproti vozecega vozila na izogibališcih, ki bi morala biti na vsa­kih 100 do 200 m. Zmotno je preprica­nje, da je 3 m široka asfaltirana cesta z 0,5 m bankine na obeh straneh ceste ši­roka 4 m. Takšna cesta ima vozišce širo­ko samo 3 m, to je toliko kolikor je širi­na asfaltiranega dela. Bankina torej nima vloge izogibališca, zato bi morali graditi ceste s širšimi vozišci širine vsaj 3,5 m do 4 m. Zaradi zelo razvejane konfiguracije ob-mocja obcine so trase cest vodene po gri-cevnatem in hribovitem terenu, kar ima za posledico vecje naklone cest, na kate­rih ob deževju in ujmah prihaja do vecjih razlivanj meteornih voda, ki povzrocajo zajede bankin ob asfaltiranih vozišcih. V zadnjem casu smo uveljavili prakso, da se na mestih, kjer meteorne vode povzroca­jo najvecje zajede, namesto gramoznih bankin izdelajo asfaltne mulde, ki zago­tovijo ucinkovitejše odvodnjavanje in nadomestijo vlogo bankin. Marjan Salobir Po enoletnem premoru je STIK Laško v sodelovanju z Obci-no Laško ponovno organiziral prireditev Pivo in cvetje. Komunala Laško je sodelovala pri pripravah in izvajala cišce­nje po prireditvi. Pri pripravah smo bili zadolženi za oznacitev in ureditev parkirišc, zapore lokalnih cest, postavitev zašcitnih ograj za potrebe obvoza ter pomoc pri okrasitvi. Poleg tega pa smo izvajali cišcenje po prireditvi. Glede na to, da je bila sama prireditev letos v manjšem obsegu je bilo tudi cišcenje lažje in manj obsežnejše. Upamo, da se prihodnje leto vidimo na prireditvi spet v obse­gu kot smo ga bili vajeni. ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LAŠKO Naslov pisarne: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LAŠKO delovni cas pisarne: vsak petek od 13:00 do 15:00 prijave za svetovanje: tel. 03 733 87 26 (sprejemna pisarna) ali tel. 051 200 726 (svetovalec Robert Seme) ali na mail: robert.seme@gmail.com ali preko spletne strani www.ekosklad.si PRIDELAVA KRME Skladišcenje mrve in slame Sušenje mrve na tleh je velikokrat oteženo, saj nam pogosto nestanovitno vreme v casu košnje ne omogoca, da bi mrvo zadosti posušili in s tem zago­tovili ustrezno skladišcenje le-te. Tudi pri žetvi žit nas velikok-rat ovirajo ali presenetijo nevihte, ki po žetvi zmocijo sicer prej suho slamo. Tako lahko vsebuje prehitro pospravljena (na videz suha) mrva ali slama (še posebej, ce je zapleveljena) višji od­stotek vlage kot je priporocena za dolgotrajnejše skladišcenje. S tem, ko mrve ali slame ne posušimo v zadostni meri, ustvarimo idealne pogoje za nadaljnje delovanje dolocenih vrst mikroor­ganizmov, ki pri presnovi snovi, ki jih potrebujejo za svoje živ­ljenje sprošcajo veliko toplote. In prav omenjeno lahko koncno privede do samovžiga in posledicno do izbruha požara na kme­tiji. Pomemben dejavnik neenakomerno posušene mrve pa je lahko tudi botanicna sestava travne ruše, saj se listi sušijo hitreje kot stebla (kot npr. šcavje, crna detelja, lucerna ipd.), zato je v mrvi prisotne vec vlage. Pri skladišcenju mrve in slame je zaželeno, da ima le ta pod 13 % vlage. Tako preprecimo razvoj bioloških aktivnosti in posledicno možnost za samovžig. Pri vsebnosti vlage med 13 in 20 % se obicajno ne razvijajo tako visoke temperature, ki bi povzrocile samovžig skladišcenega materiala. V literaturi je navedeno, da je za razvoj pogojev, ki povzrocijo samovžig pot-rebnih 20 % ali vec vlage. Pri suhi krmi ali slami, ki ima sicer pod 20 % vlage, pa moramo biti pozorni na možne predele, kjer navidezno suh material vsebuje prevec vlage. Takšna obmocja so nevarna in jih je potrebno odkriti ter odstraniti, saj lahko v nasprotnem primeru ti predeli predstavljajo potencialno nevar­nost za samovžig. Po spravilu mrve se pricne njena temperatura rahlo dvigo­vati, kar je odvisno od vsebnosti vlage. Tako je po spravilu pri­porocljivo v skladišcenih balah še 6 tednov nadzorovati vlago in temperaturo vsaj 2-krat na dan. To je tudi kriticno obdobje za nastanek samovžiga. Enako velja tudi za nadzor skladišcene mrve ali slame v razsutem stanju (na seniku). Meritve opravimo na vec mestih posamezne bale ali kupa in še posebej na sredini. Temperaturo in vlago lahko danes v balirani mrvi oz. slami kontroliramo zelo enostavno z merilci razlicnih proizvajalcev, medtem ko mrvo ali slamo v razsutem stanju kontroliramo s temperaturno sondo. Glavno pri obeh na­pravah je dovolj dolgo merilno tipalo s katerim lahko dosežemo sredino bale ali sredino kupa na seniku. Na trgu obstajajo tudi merilniki za spremljanje vlažnosti že med samim postopkom baliranja, katerega predhodno vgradimo v balirko. Pri kontroli temperature v balah je dobro poznati okvirne mejne vrednosti temperatur, ki nam dajejo informacijo, kako postopati pri skladišcenju mrve. V tuji literaturi so objavljeni razlicni podatki in mejne vrednosti ter ukrepi, ki se jih priporo-ca izvajati pri doseženih mejnih temperaturah. Zato v tem pri­spevku citiramo enega od virov. Pregrevanje ne dovolj posušene mrve negativno vpliva tudi na samo kvaliteto oz. neoporecnost krme. Tako se z višanjem temperature izgubljajo za prirejo po­membne beljakovine, kar je razvidno iz preglednice. Zato mo-ramo poskrbeti, da je mrva ustrezno posušena. V praksi to po­meni, da pri baliranju mrve opravimo eno obracanje vec kot obicajno pri spravilu na senik. Prav tako je obvezno obracanje redi slame po žetvi (pred pobiranjem), ce vsebuje preveliko zeli, saj zaradi vecje kolicine plevela (vec vlage) lahko privede do sa­movžiga le te. Temperatura (°C) Izguba beljakovin (%) Ukrepi in dejanja 37,8 – 48,9 0 Ni potrebnega ukrepa. 48,9 – 54,4 10 do 30 Vsakodnevno spremljanje temperature. 60 10 do 50 Razmisliti o zmanjšanju kupa oz. rahljanju natlacenega ma-teriala, da se vzpostavi hlaje­nje le-tega. 65,6 – 71,1 30 do 80 Nevarno, pojav kemicnih reakcij. Klic gasilcev. Mrve ne razgrinjajte do prihoda gasilcev 71,1 – 82,2 90 do 100 Smrdeci vonj in vroca obmo-cja, vžig plinov ob prisotnosti zraka. 100 Ni možnosti za ukrepanje. Preglednica: Vpliv temperature na kvaliteto mrve in izvedbeni ukrepi (prirejeno po Fransen in Zaugg). Velikokrat smo zaradi prekratkega casovnega intervala suše­nja v dilemi glede ustreznosti mrve za skladišcenje. V takšnih situacijah se raje odlocimo za pripravo silažnih bal ali pa ce ima-mo urejen dosuševalni sistem, le to ustrezno dosušimo. Ravno tako velja tudi za že balirano mrvo, v kateri ugotovimo, da tem­peratura narašca. Kadar želimo pregreto balirano mrvo odpreti, moramo biti pazljivi, saj ob dovodu zraka, ta lahko eksplozivno zagori. Enako velja tudi pri premetavanju pregretega kupa, saj to lahko prav tako pospeši samovžig. Ce imamo možnost, ri­zicne bale odmaknemo na prosto, kjer ni možnosti za nastanek škode zaradi morebitnega samovžiga in te pogosteje spremlja-mo. Pri tem nam nikoli ne sme biti žal casa za preventivne uk­repe (in tudi denarja za nakup pripomockov), s katerimi lahko preprecimo nastanek ogromne škode. Rok Samec, mag. kmet., Svetovalec specialist II (za podrocje živinoreje), KGZS – Zavod CE UPORABA NARAVNIH MATERIALOV PRI ZASTIRANJU TAL V ZELENJADARSTVU Pri pridelavi zelenjave na vrtovih in njivah se vsako leto soocamo z razlicni-mi pleveli, ki s posevki konkurirajo za hranila, vodo, prostor in svetlobo, otežu­jejo oskrbo posevkov in spravilo pridel­kov, pogosto pa so tudi gostitelji razlic­nih povzrociteljev bolezni in škodljivcev. Uporaba zastirk je ena od najstarejših metod zatiranja plevelov, saj plevelom fizicno preprecimo vznik. Z zastiranjem tal varujemo tla tudi pred vremenskimi vplivi (dežjem, vetrom, soncno pripeko), ki rušijo strukturo tal. Svetovalci KGZS-Zavod Celje smo v sodelovanju s kmetijo Decman mese-ca maja zastavili demonstracijski prikaz uporabe razlicnih naravnih zastirk v fi­žolu, paradižniku in zelju. Kot zastirke smo uporabili: filc iz ovcje volne, slamo, koruzne oklaske, pirine lušcine, ajdove lušcine, zmleti miskant, biorazgradljivo folijo in agrotekstil. Uspešnost upora­bljenih materialov pri zastiranju pleve­lov, zadrževanju vlage v zemlji, njihovo stabilnost in trdoživost smo ocenjeva­li na prakticni delavnici, ki se je 22. ju­lija 2021 odvijala na kmetiji Decman na Lahomšku. Delavnico je vodila mag. Iris Škerbot, specialistka za podrocje varstva rastlin na KGZS-Zavod CE. Po pregledu zastirk, se je izkazalo, da so, poleg agro- tekstila in biorazgradljive folije, pri zas­tiranju precej ucinkoviti tudi filc iz ovcje volne in pirine lušcine. Prikaz z zastirkami je bil zasnovan v okviru operacije Inovativni pristopi kmetovanja za ohranjanje narave, kjer je predvidenih vec aktivnosti, namenje­nih iskanju in predstavitvi inovativnih nacinov za varovanje narave in okolja pri kmetovanju. Tako lahko v letošnjem in prihodnjem letu pricakujete še nekaj povabil z naše strani na delavnice s pod-rocja cepljenja, okuliranja in obrezovanja visokodebelnih travniških sadovnjakov, predstavitev razlicnih posevkov medo­vitih rastlin posejanih po spravilu žit ter delavnico s podrocja ohranjanja lokalno prilagojenih sort. Vabljeni! Špela Kukovic, terenska kmetijska svetovalka KGZ Celje, Izpostava Laškofoto: Igor Škerbot TRENUTKE V SVOJEM ŽIVLJENJU IN JIH ZDAJ PRENESLI NA KROŽNIKE. PONOSNI SMO NA LAŠKO PIVO, TOKRAT GA BOMO LAHKO PONUDILI TUDI NA skute, orehov in medom ter dimljeno postrv z ajdovim blinom s tatarsko ajdo, hrenovo omako, kaviarjem muškatne buce ter krešo. “V RAZISKOVANJU OKUSOV SE CLOVEK VEDNO VRACA K TRADICIJI IN TRADICIJA ZA NAS OSTAJA DOMA. OD NEKDAJ SMO PONOSNI LOKALNO TUDI V TRADICIJO CVETJA OHRANILI Z »OCVETLICENJEM« Tradicija pivovarstva in hortikulturne poudarek daje tudi na medgeneracijskih doživljajih. Posebno mesto smo tudi letošnje leto namenili otrokom v Mavricni deželi, kjer so uživali v delavnicah, lutkovni predstavi ter interaktivnih vsebinah, ki smo jih pripravili skupaj z gledališcem Pravljicarna ter vodo Zalo, ki je poskrbela tudi za posebne nagrade za najmlajše. PRISOPIHALE PEŠ Ker je letošnje leto na podrocju dogajanja prineslo predrugacenost, smo modnemu trendu drugacnosti sledili tudi mi. Poskrbeli smo namrec, da se na festivalu poleg promocije javnega PESTRO POLETNO DOGAJANJE V TREH LILIJAH Cetudi je epidemija koronavirusa v le­tošnjem letu dobro pretresala tako kul­turne kot športne dogodke, pa smo v športni dvorani Tri lilije aktivno zakora­kali v poletje. V zacetku junija smo na­mrec gostili svetovni kvalifikacijski pa-raolimpijski turnir v namiznem tenisu za olimpijske igre v Tokiu. V Laškem je tekmovalo kar 210 tekmovalcev iz 47 držav, na turnirju pa so podelili 21 vsto­pnic za Olimpijske igre v Tokiu. Velika zasluga za dobro izpeljan turnir gre Zvezi za šport invalidov - paraolimpijskem ko­miteju, saj so uspeli izpeljati najvecji to-vrstni turnir od pricetka epidemije. S samo organizacijo je bilo sprva ne­malo težav, saj ima vsaka država svojo politiko potovanj, kar pa se odraža tudi v naši »novi normalnosti«. Tekmovalci so zapolnili tako Thermano Laško, kot Rimske Terme, sodniki pa so bivali v Ho-telu Špica. Strogi pogoji na tekmovanju so omogocili, da organizatorji niso zabe­ležili nobene okužbe s covidom-19. Konec junija smo na pripravah gosti­li moški košarkarski reprezentanci U20 ter U18, v julij pa smo ponovno vstopili »olimpijsko«. Na pripravah smo namrec gostili vec reprezentanc v namiznem te­nisu za invalide. Po koncanih pripravah smo brez premora zakorakali v rokomet, ko smo gostili ženske rokometne repre­zentance iz celotne Evrope. V Celju je namrec potekalo Evropsko prvenstvo za ženske U19, pri nas pa so reprezentance lahko trenirale. Še pred koncem Evrop­skega prvenstva smo se v dvorani že prip­ravljali za nove dejavnosti. V drugi polo-vici julija smo gostili Košarkarski kamp Gorana Dragica v okviru katerega je pri nas treniralo 109 mladih iz vse Slovenije. Teden raznoraznih aktivnosti se je zak­ljucil s piknikom pred našo športno dvo­rano, kjer so se ob zakljucku pridobiva­nja novih športnih znanj lahko skupaj z organizacijsko ekipo družili otroci in nji­hovi starši. Še isti dan se je zacela priprava dvo­rane za nov izziv - Dynamic Billiard Eu­ropean Pool Championships Youth 2021 oz. Evropsko prvenstvo v biljardu za mlade. V casu pisanja je tekmovanje že v polnem teku, v športni dvorani pa bo pe­stro še najmanj do sredine septembra, ko bodo s polno paro priceli trenirati tudi pri KK Zlatorog Laško. Navkljub novi realnosti smo v dvorani Tri lilije gostili zavidljivo število športnih dogodkov. Želimo si, da bi lahko kmalu nemoteno na svoj racun prišli tudi ljubi­telji športnih prireditev in si tako vse do-godke ogledali še v živo. Rok Remic Foto: Zveza za šport invalidov TURISTICNO INFORMACIJSKI CENTER RIMSKE TOPLICE PREDAN SVOJEMU NAMENU Rimske Toplice so bogatejše za nov Turisticno informacijski center. Z vzpo­stavitvijo novega turisticno informacij­skega centra bo odslej na enem mestu predstavljena celovita turisticna ponud­ba Rimskih Toplic, pomemben doprinos pa bo dodala tudi ponudba, ki bo zaje­mala spominke, izdelke lokalne domace obrti, hkrati pa bodo ponudbo popestrili še izdelki blagovne znamke Okusiti La-ško. Program ob slovesni otovoritvi so kul­turno popestrili zvoki harmonike mla­dega Martina Lipovška, pobožala pa je tudi poeticna beseda domacina Avgusta Aškerca, ki je citiral balado domacega pesnika Antona Aškerca. Uvodnemu nagovoru gostiteljev, di­rektorice STIK-a Tine Belej in župana obcine Laško Franca Zdolška, je sledil blagovne znamke Okusiti Laško, ki so slavnostni prerez traku, medtem ko so se jih pripravile Rimske terme in Kmetija obiskovalci lahko osvežili z dobrotami Kozmus. Nad novo pridobitvijo so bili navduše­ni tako uporabniki kot tamkajšnji zapos­leni, preko nje pa bodo oboji lahko ves cas v stiku z osveženimi informacijami o turisticni ponudbi v Rimskih Topli­cah, celotni destinaciji Laško ter Slove­niji, mimoidocim pa bodo na voljo tudi namigi za koristno preživljanje prostega casa skupaj z vodenimi ogledi in izleti. Vabljeni, da obišcete TIC Rimske To-plice, ki na idilicni lokaciji zdraviliškega parka ob vznožju Rimskih Term, obdan z gostoljubnimi ljudmi, vabi z novimi vse­binami in doživljajsko ponudbo destina­cije Laško. Špela Juhart Foto: Urška Žibret V LAŠKEM NA POT V TOKIO POSPREMILI OLIMPIJSKO BAKLO Laško je v ponedeljek, 14. 6., gostilo olimpijsko baklo. Bakla je luc sveta ugle­dala 22. aprila v jeklarni SIJ Metal Ravne na Koroškem in se je na pot po Sloveniji podala 3. maja. Kreacija Vasje Ambroži-ca, ki tehta kar 1.951 g, je Laško obiska-la na 43. dan potovanja po vseh sloven-skih obcinah. Sprejeli smo jo pompozno, saj jo je na pot pospremilo kar 700 malih navijacev iz OŠ Primoža Trubarja Laško, Vrtca Laško ter Podružnicne šole Deb-ro. Popotovanje po Laškem se je pricelo s podpisom sponzorske pogodbe med Pivovarno Laško Union ter Olimpij-skim komitejem Slovenije, po trasi pa so jo pospremili tudi Laška pihalna godba z mažoretami in bobnarsko skupino. Na celotni trasi so sledile predaje olim­pijske bakle tako med rekreativnimi kot tudi profesionalnimi športniki. Hvaležni smo tudi vsem baklonoscem, ki so baklo na pot pospremili v duhu olimpizma: za Pivovarno Laško Union Mina Zooulis, za Obcino Laško Franc Zdolšek, KD La-ško Pihalno godbo sta predstavljali Urša Erjavec in Neja Lapornik, za Rokometni klub Celje Pivovarna Laško Žiga Mla­kar, za KK Zlatorog Domen Drobne, za Kolesarski klub Laško Luka Picej, za Ja­dralno padalstvo Zlatorog Matjaž Sluga, za Jadralno padalstvo Metulj Stojan Kle­novšek, za Strelsko društvo Dušan Pože­nel Recica Valerija Kufner, medtem ko je para športnike zastopal Boris Hebar. Olimpijska bakla s seboj prinaša jekle-no voljo. Vrednote sodelovanja, poveza­nosti in športnega duha pa smo ji preda­li tudi v Laškem, kjer smo odloceni, da skupaj s športniki uresnicimo olimpijske sanje! #IMAMOTOKIO! Špela Juhart Foto: Boris Vrabec MED IN MLEKO V OKUSIH LAŠKEGA Med in mleko sta polna simbolnih pomenov zdravja in dobrega življenja. Biblicna dežela, v kateri se cedita med in mleko, je še danes obljuba posebne­ga razkošja. V pricujoci številki Laške­ga biltena vas vabimo k spoznavanju žlahtne ponudbe razlicnih vrst mleka in mlecnih izdelkov s certifikatom ka­kovosti znamke Okusiti Laško. Celotna ponudba združuje nostalgijo preteklosti z ritmom sedanjosti in izzivi prihodno­sti. Malo je živil, ki bi nam tako samo­umevno in enostavno popestrile jedilnik kot nam jih lahko mlecni izdelki. Njiho­vo vkljucevanje v vsakdanjo prehrano pa ni pomembno le za ohranjanje dobrega pocutja in odkrivanje novih kulinaricnih užitkov. Reja živali je pomembna tudi za ohranjanje kulturne krajine naše desti­nacije, saj bi bile številne površine zara­di neprimernosti za drugacno kmetijsko dejavnost opušcene. A preden vam razkrijemo, kako belo poživlja telo, vas vabimo k obisku lokal­nih cebelarstev, ki prav v teh dneh kon-cujejo z letošnjim tocenjem medu. Nji­hovo pestro in obsežno ponudbo bomo zaradi prostorske omejenosti pricujoce­ga clanka podrobneje predstavili v nas­lednji številki Laškega biltena. Na sple­tni strani www.lasko.info/gastronomija so predstavljeni kontakti vseh tistih lo-kalnih cebelarstev, ki so za cebelje pri­delke in medene izdelke prejeli certifikat kakovosti znamke Okusiti Laško. Z re-dnim uživanjem cebeljih darov je pot do zdravja kratka, kratka pa je tudi pot do lokalnih cebelarstev, kjer se lahko s temi darovi po predhodnem dogovoru oskrbi­te. Nekateri so vam na voljo tudi v TIC-u Laško in TIC-u Rimske Toplice, na sredi­nih Domacih kotickih, na Laškem sejmu ter v trgovinah Katka in Mercator - sa­mopostrežba Lašcanka. Dostopni so tudi v spletni trgovini www.lasko.info/trgovi­na. KMETIJA KNEZ Knezovi so poznani predvsem po pri­reji kravjega mleka, ki ga na tradiciona­len nacin predelujejo v sladko skuto in pregreto smetano. Kvaliteto obeh izdel­kov krona najvišje priznanje na ocenje­vanju Dobrote slovenskih kmetij. Oku-site ju lahko tudi v destinacijski sladici – Thermanini Laški medenki. Poleg pregrete smetane in sladke sku­te so certifikat kakovosti znamke Okusi-ti Laško prejeli tudi mladi sir, mladi sir z drobnjakom, pirini žepki s pregreto sme­tano, pirini štruklji s pregreto smetano in pirini skutni štruklji. Navedeni predprip­ravljeni štruklji vam omogocajo lahko in hitro pripravo zelo okusne glavne jedi ali priloge s pridihom laške tradicije. Kontakt: Ivanka Knez, Gozdec 18, 3270 Laško, tel.: 070 390 102, e-pošta: ivanka. knez36@gmail.com KMETIJA KORBAR Na kmetiji Korbar nad Radecami se ukvarjajo s prirejo in predelavo mle­ka na tradicionalen nacin. Znani so po pregreti smetani, skuti, kuhanemu maslu (ghee maslo), kisli smetani, probioticne-mu jogurtu in pehtranovih štrukeljcih s pregreto smetano. Vsi našteti izdelki so prejemniki certifikata kakovosti znam­ke Okusiti Laško, nekateri so prejeli tudi najvišja priznanja na ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij. V novejši ponudbi so še mladi siri, sir za žar in predpripravlje­ni skutni štruklji. Izdelke je možno ku­piti na Domacem koticku, vsako sredo, na zgornjem vrtu stavbe Savinja, od 9. do 11. ure. Na voljo so tudi najavljenim obi-skovalcem kmetije, izberete pa lahko tudi pogostitve manjših skupin na vaši loka­ciji. Kontakt: Feliks Korbar, Mocilno 23, 1433 Radece, tel.: 041 533 896, 041 901 477; pogostitve: 031 783 067, e-pošta: feliks.korbar@gmail.com KMETIJA HRASTNIK Aroma in okus mlecnih izdelkov se pricneta pri mleku. Mleko s kmetije Hra­stnik dajejo krave, ki se od pomladi do jeseni brezskrbno pasejo zunaj, pozimi pa se prehranjujejo le s senom. Njiho­vo mleko je zato posebne kvalitete, pri­rejeno brez silaže. Gospodarjeva roka poskrbi za molžo, gospodinja pa z vese­ljem in ustvarjalnostjo poskrbi za oku­snost in pestrost koncnih izdelkov, ki so pripravljeni rocno. Prejemniki certifikata kakovosti znamke Okusiti Laško so pol-nomastno kravje mleko, tekoci probio­ticni jogurt in mladi sir. Kontakt: Martin Hrastnik, Stopce 7, 3270 Laško, tel.: 031 699 406, e-pošta: kristof.hrastnik@gmail.com KMETIJA KLJUCEVŠEK Na kmetiji Kljucevšek s Pocakove­ga nad Radecami iz doma namolženega kravjega mleka nastajajo odlicni siri, jo­gurti, skuta, maslo in pregreta smetana. Pristnost in visoko kvaliteto izbranih iz­delkov potrjujejo zašcitni znak Izbrana kakovost – Slovenija z navedbo kmecki in najvišja priznanja z ocenjevanj Dobrot slovenskih kmetij ter certifikat kakovosti znamke Okusiti Laško. Kontakt: Matej Kljucevšek, Pocakovo 10, 1433 Radece, tel.: 031 272 422, e-pošta: info@kmecki-muzej.si KMETIJA REBERŠAK Kmetija Reberšak je prva v Sloveniji prejela certifikat za prirejo senenega mle­ka. So tudi prejemniki najvišjih priznanj na ocenjevanju Dobrot slovenskih kme­tij. Mleko krav, ki niso krmljene s silažo, je izvrstnega okusa, z ugodno mašcob­nokislinsko sestavo, ki dobrodejno vpli­va na naše telo. Ne le mleko, tudi razlicni siri, jogurti in skuta. Prejemniki certifi­ kata kakovosti znamke Okusiti Laško so surovo kravje seneno mleko, sladka skuta iz senenega mleka in tekoci jogurt iz se­nenega mleka. Na Kmetiji na hribu lahko kupite sveže kozje mleko. Na voljo so vam še mladi sir iz surovega kozjega mleka, kisli namaz in skuta iz kozjega mleka ter kozja sirot­ ka. Slednja slovi kot eden najbolj zdravih mlecnih napitkov. Poleg cistilnega ucin­ka na telo jo odlikujeta tudi njena nežna aroma in rahlo kiselkast okus, ki prijetno osveži. Kontakt: Simona Drnovšek, Pot na Kopitnik 19, 3272 Rimske Toplice, tel.: 041 382 103, e-pošta: simona.drnovsek@gmail.com. EKOLOŠKA KMETIJA KAPL Se želite sprostiti in umiriti? Obišci­te Ekološko kmetijo Kapl, lahko tudi v okviru programa Odprta vrata Laškega, ob sobotah, ob 10. uri. Na kmetiji lahko po predhodnem narocilu kupite tudi sve­že kozje mleko. Kontakt: Erika Klancnik, Mackovec 16, 3271 Šentrupert tel.: 03 573 82 26, mobi: 070 408 395 e-pošta: erika16.klancnik@gmail.com www.ekokapl.si Želimo vam prijetne preostale poletne dni in prijazno jesen. Veseli bomo vaše družbe na FB strani Okusiti Laško. STIK Laško in KGZS-Zavod CE, Izpostava Laško STIK Laško je objavil Razpis za pri-delkov, jedi in pijac postreženih na go-Obrazci za prijavo na razpis so do-dobitev pravice do uporabe kolektiv-stinski nacin, rokodelskih izdelkov in stopni na spletnih straneh Obcine La­ne blagov- ne znamke Okusiti Laško. kulinaricnih prireditev na obmocju de-ško (www.lasko.si) in STIK-a (www.la-Ocenjevanje bo potekalo 6. in 10. sep-stinacije Laško. sko.info). Na voljo so vam tudi v TIC-u tembra 2021 v Modri dvorani Therma-Tokratni razpis je namenjen ponu-Laško. Izpolnjene lahko oddate osebno ne Laško. dnikom, ki lahko na ocenjevanje pri-v TIC-u Laško ali jih pošljete po pošti Kolektivna blagovna znamka Oku-javijo rokodelske izdelke, izdelke uni- na naslov TIC Laško, Valvasorjev trg siti Laško je namenjena ohranjanju in katnega in industrijskega oblikovanja, 1, 3270 Laško, ali pa jih posredujete na nadgrajevanju gastronomske dedišci-pridelke in prehranske izdelke ter jedi spodnja e-naslova, kjer lahko prejmete ne obmocja, spodbujanju trajnostnega in pijace postrežene na gostinski na­tudi podrobnejše informacije o razpisu: gastronomskega turizma in lokalni sa-cin. – Polona Zorko, tel. št.: 03/733 89 50, mooskrbi. Poudarja pomen prehrane za Rokodelske izdelke ter pridelke in e-pošta: polona@stik-lasko.si zdravje, s sistemom podeljevanja pra-živilske izdelke lahko prijavite na oce-– Marina Bezgovšek, tel. št.: 03/733 89 vice do uporabe certifikata kakovosti njevanje do 1. septembra, jedi in pijace 52, e-pošta: marina@stik-lasko.si. pa želi poudariti in izpostaviti dodano postrežene na gostinski nacin pa do 8. vrednost pridelkov in prehranskih iz-septembra 2021. Vabljeni k prijavi. PRIHODNJE LETO NOVA OCENA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA Destinacija Laško se je v zadnjih letih jasno zavezala k traj­nostnemu razvoju turizma. Z željo, da bi destinacijo naredi­li kar najbolj zeleno, tako na podrocju okoljskega, družbenega kot ekonomskega trajnostnega razvoja, je naš župan leta 2015 podpisal Zeleno politiko Slovenskega turizma in s tem je Laško vstopilo v Zeleno shemo v okviru katere smo 2019 pridobi­li znak SLOVENIA GREEN Gold, ki ga Slovenska turisticna organizacija podeljuje tistim destinacijam, ki izkazujejo najbolj odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja. Foto: slovenia.info, Andrej Tarfila Naloga vsake destinacije, ki prejme znaka Slovenia Green je, da njena »ze­lena ekipa«, oblikuje akcijski nacrt, kjer opredeli aktivnosti, casovni okvir, fi­nancni okvir in odgovorne osebe/orga­nizacije za izvedbo teh aktivnosti. Zele­na ekipa je v destinaciji Laško sestavljena iz kljucnih deležnikov (predstavniki Ob­cine Laško, Komunale Laško in STIK-a), ki sodelujejo pri pridobivanju podatkov za oceno trajnosti ter oblikovanju in ure­snicevanju razvojnih ukrepov ter ciljev razvoja zelenega turizma. V treh letih od prejema zlatega znaka Slovenia Green so tako v skladu z zastav­ljenim akcijskim nacrtom, potrjenim s strani obcinskega sveta, potekale številne aktivnosti, ki so ali še bodo izboljšale ra­zvoj zelenega turizma v Laškem. V zad­njem letu pred ocenjevanjem pa vse de­stinacije poleg rednih cakajo še dodatne aktivnosti: – ocenitev stanja novega, dopolnjenega modula gastronomije; – anketiranje o zadovoljstvu prebival­stva z razvojem turizma; – anketiranje o zadovoljstvu obiskoval­cev. Uspešno izpolnjen gastronomski modul Slovenia Green V letu, ko je Slovenija Evropska gastro­nomska regija, so se v zeleno shemo turi­sticnih destinacij, ponudnikov namesti­tev, naravnih parkov, turisticnih agencij in turisticnih znamenitosti vkljucili tudi MUZEJ LAŠKO Pivo v kozarcu Po enoletnem premoru se je v Laškem ponovno zgodil festival Pivo in cvetje. Razmere so sicer dovoljevale malo vec kot se je dogajalo, ampak pustimo po­drobnosti. Pomembno je, da se tradicija nadaljuje. Ceprav tudi preteklega leta v Muzeju Laško nismo izpustili in smo z razstavo, ki smo jo posvetili laškim pi-vovarjem ustvarili nekakšno vez med tistim, kar je bilo v nekdanji normal-nosti in tem, kar se nam dogaja danes. Ker se zelo hitro približuje okrogla in castitljiva obletnica Pivovarne Laško, smo tudi letos v našem in vašem muze­ju priredili dogodek, s katerim smo po-castili pijaco, kateri je med drugim ali pa najprej, namenjen in posvecen pra­znik, ki se že od leta 1963 redno v mese­gostinski ponudniki. Na podrocju trajno­stnih destinacij pa se ocenjevanje le-teh dopolnjuje oz. nadgrajuje z gastronom-skim modulom, ki je zasnovan razvoj-no – z navodili, kako na ravni destinacije strateško in s posluhom do okolja pris­topiti k razvoju trajnostne gastronomije. V STIK-u Laško, osrednji organizaci­ji za promocijo in razvoj turizma, smo se odlocili tudi za izpolnitev omenjene­ga gastronomskega modula, s katerim destinacija pridobi natancen vpogled v stanje na podrocju trajnostne gastrono­mije in priporocila strokovnjakov za na­daljnji razvoj. V Laškem je sicer že vzpostavljena ko­lektivna blagovna znamka Okusiti La-ško, za katero sta izdelana sistem pode­ljevanja pravice njene uporabe ter nacrt upravljanja in skrbništva. Dobavne veri­ge se krajšajo z organizacijo borz lokal­nih živil. Destinacija pa je razvila tudi povsem novo gastronomsko doživetje Pi-vocvetni potep po Laškem, ki temelji na lokalnih izdelkih. Destinacija Laško torej preko blagov­ne znamke Okusiti Laško uspešno nad­grajuje gastronomsko dedišcino, s katero poudarja tudi pomen lokalne prehrane za zdravje. Anketiranje o zadovoljstvu prebivalstva in obiskovalcev V STIK-u smo v zacetku poletja prip­ravili dve vrsti anket - ankete o zado­voljstvu prebivalstva z razvojem turizma cu juliju odvija v Laškem. Na dan pred festivalom smo odprli razstavo stekle­nih kozarcev Pivovarne Laško. Od tis-tih najstarejših, ko se je napis z imenom piva, ki se pije iz njih, prvic pojavil na in ankete o zadovoljstvu obiskovalcev naše destinacije. Anketiranje obeh ciljnih skupin že ak­tivno poteka. Prebivalci so namrec anke­te lahko fizicno izpolnili v zadnji števil­ki Laškega biltena in tekom festivala Pivo in cvetje Laško. Anketiranje obiskovalcev pa bo potekalo na bazenskih kompleksih Rimskih term in Thermane Laško. Vse, obcane ki ankete še niste izpol­nili, naprošamo, da sodelujete. Do sple­tne ankete lahko dostopate na spodnji internetni povezavi ali preko QR kode. Na voljo pa so tudi v TIC-u Laško in TI-C-u Rimske Toplice. https://www.1ka.si/a/343099 Zelena destinacija je nekaj, kar lahko dosežemo vsi skupaj – vsi deležniki v de­stinaciji, tako v javnem, nevladnem kot zasebnem sektorju – in to ne samo v tu­rizmu, temvec na vseh podrocjih delova­nja. Nenazadnje ste v tem procesu kljucni tudi vsi, ki v destinaciji živite. Izrednega pomena je namrec, da je destinacija pri­jetna in prijazna za vse, ki tu delamo in živimo. S tem bo takšna tudi za ljudi, ki nas obišcejo. Sabina Seme, STIK Laško njih, do aktualnih lepotcev iz katerih to žlahtno pijaco uživamo danes. Za­nimivo je spremljati razvoj oblike ko­zarcev in vrckov iz katerih smo nekoc pili ter brskati po spominu kje, kdaj in zakaj smo jih uporabljali. Eni so zara­di svoje uporabne namembnosti vecni, drugi pa so plesali po šankih in mizah le eno sezono, ali pa še to ne. Tudi na­pisi in logotipi so se skozi obdobja pi-vopitja iz steklenih kozarcev spreminja­ li. Nekateri so nam ostali v spominu, nekaterih izgled pa je zaradi takšnega ali drugacnega razloga zbledel in nam na razstavi v Muzeju Laško predstavlja ponovno odkritje. Na panojih, ki dopol­njujejo množico v kozarce oblikovanega stekla, je na kratek nacin predstavljena zgodovina Pivovarne Laško od njenih zacetkov davnega leta 1825. Prav tako pa je z besedo in sliko prikazan razvoj pijace, ki je nekoc bila namenjena samo izbrancem, tako kot letos Pivo in cvetje. Ampak pustimo podrobnosti. Pomembno je to, da pravi pivopivci prisegajo na pitje svoje priljubljene pi­jace iz steklenega kozarca in da se s tem strinjajo tudi strokovnjaki. Le stekle­ni kozarec je tisti, ki daje vanj natoceni pijaci dodano vrednost, jo tako pocasti in pivcem nudi neizmeren užitek este­tike. Pa naj bo to priljubljeni »krigelj« z udobnim rocajem, visok ali trebušast kelih, ali pa caša na tankem peclju. Se-veda imajo posebna piva tudi poseben, samosvoj kozarec, ki že s svojo obliko kaže kateremu in kakšnemu nenavad­nežu je namenjen. Pivovarne zato s pre­mislekom skrbijo tudi za to dimenzijo pitja piva. V Pivovarni Laško so že od nekdaj svoja piva dopolnjevali s kozarci, ki so bili vedno nekaj posebnega. Tako je tudi danes. Na razstavi v Muzeju La-ško si tako lahko do konca meseca sep­tembra ogledujete pisano paleto raz­licnih steklenih kozarcev iz katerih se prileže Laško pivo. Tomaž Majcen, Muzej Laško Fosili Slovenije Geološki zavod Slovenije je ob svoji petinsedemdesetletnici založil in izdal knjigo Fosili Slovenije s pomenljivim podnaslovom Pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti. Avtorja, pri­znana slovenska geologa dr. Bogdan Jurkovšek in dr. Tea Kolar-Jurkovšek, sta v svoji dolgoletni strokovni razisko­valni dejavnosti ustvarila bogato zbirko fosilov iz najrazlicnejših delov Sloveni­je, ki pricajo o nekdanjem življenju, od okamnelih koral iz kamnin starih sko-raj 420 milijonov let, do pooglenelih listov shranjenih v laporju, ki so stari le nekaj milijonov let in vsega ostalega vmes. Prav zaradi tega in bogatega se­znama strokovne literature, ki je dodan, bi morda lahko pricujoco novo litera­turo na geološkem podrocju dojeli kot katalog slovenskih makro fosilov. Toda knjiga, ki sta jo spisala avtor-ja je veliko vec kot le to. Po-leg nazornih fotografij sistematicno po geo­loških obdobjih pred­stavljenih fosilov vse­buje tudi poglobljeno, vendar na poljuden, vsem bralcem razumljiv nacin predstavljeno doga­janje v geološki zgodovini našega pla­neta. Nahajališca fosilov in zanimivi profili kamnin so prikazani s kvalitet­nimi fotografijami, okolja nekdanjega življenja pa z všecnimi slikami (rekon­strukcijami) akademske slikarke Bar-bare Jurkovšek, ob katerih si živo pred­stavljamo kako drugace, a vendar enako kot danes, so pred davnimi milijoni let izgledale pušcave, mocvirja in morja. Avtorjema je uspelo najti tankocutno mejo med strokovnim in poljudnim je­zikom na nacin, v katerem bodo uži­vali tako profesionalni geologi kot tudi vsi ostali ljubitelji narave. Strokovnja­kom bo njuno delo odlicen pripomo-cek pri njihovi raziskovalni dejavnosti, mladim nadobudnim naravoslovcem pa bo predstavljalo ucbenik, iz katere­ga bodo crpali osnovno znanje o geolo­giji, kamninah in okamninah in jih bo osvešcal o pomenu varovanja naravne dedišcine. Seveda se avtorja knjige Fosili Slovenije nista mogla in zagotovo tudi nista želela izo­gniti geološkim posebnostim in zanimivos­tim okolice La-škega. V njunem delu so poleg laporja, ki je dobil ime po našem kraju, omenjeni tudi zanimivi fosili shranjeni v Muzeju Laško. Govce, vasica zahodno od Laškega, ki je dala ime plastem kamnin v katerih je boga­ta fosilna favna, pa so prav zaradi tega še posebej izpostavljene. Tudi s foto­grafijami. Še en razlog vec, da Lašcani vzamete v roke knjigo dr. Bogdana Jur­kovška in dr. Tee Kolar-Jurkovšek Fosi­li Slovenije in se zaveste tudi geoloških lepot svojega kraja. Tomaž Majcen, Muzej Laško AVGUST Ponedeljek, 16. 8. 2021 • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij (10.00 – 12.00) Torek, 17. 8. 2021 • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij (10.00 – 12.00) Sreda, 18. 8. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij (7.00 – 9.00 in 15.00 – 16.30) Cetrtek, 19. 8. 2021 • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij (10.00 – 12.00) Petek, 20. 8. 2021 • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij – poletna kuhinja (10.00 – 12.00) • Obcinsko dvorišce Laško: Avgust pod zvezdami – filmski vecer (21.00) Sobota, 21. 8. 2021 • Kartuzija Jurklošter: Pohod po Orionovi poti (9.00) Ponedeljek, 23. 8. 2021 Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij (10.00 – 12.00) Torek, 24. 8. 2021 • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij (10.00 – 12.00) • Zdraviliški park v Laškem: Predstavitev nedavno izšle mo-nografije Gastronomija Slovenije avtorja dr. Janeza Boga­taja (18.00) V obsežnem delu so predstavljene tudi gastronomske po­sebnosti destinacije Laško, ki jim bo avtor na dogodku na­menil poseben poudarek, nekatere pa boste lahko okušali tudi na manjši degustaciji v zakljucnem delu dogodka. Šte­vilo obiskovalcev je omejeno, zato so potrebne predhodne prijave na e-naslov: marina@stik-lasko.si ali tel. št. 03 733 89 52. Sreda, 25. 8. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij (7.00 – 9.00 in 15.00 – 16.30) Cetrtek, 26. 8. 2021 • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij (10.00 – 12.00) Petek, 27. 8. 2021 • Hiša generacij Laško: Ustvarjalno poletje s Hišo generacij – poletna kuhinja (10.00 – 12.00) • Obcinsko dvorišce Laško: Avgust pod zvezdami – filmski vecer (21.00) Sobota, 28. 8. 2021 • Obcinsko dvorišce Laško: Pisani balon (8.00) SEPTEMBER Sreda, 1. 9. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Petek, 3. 9. 2021 • Parkirišce pod Obcino Laško: Laški sejem (8.00 – 16.00) Sobota, 4. 9. 2021 • TIC Laško: Pohod po Anzekovi poti (8.00) • Parkirišce pred dvorano Tri lilije Laško: 15. kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor (10.00) Sreda, 8. 9. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Sreda, 15. 9. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Sobota, 18. 9. 2021 • TIC Laško: Pohod po poti treh cerkva (9.00) Sreda, 22. 9. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Sreda, 29. 9. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) OKTOBER Petek, 1. 10. 2021 • Parkirišce pod Obcino Laško: Laški sejem (8.00 – 16.00) Nedelja, 3. 10. 2021 • Parkirišce pri trgovini v Jurkloštru: Pohod na sv. Trojico (9.00) Sreda, 6. 10. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Sreda, 13. 10. 2021 • TIC Laško: Domaci koticek – prodaja domacih dobrot in izdelkov (9.00 – 11.00) Foto: Boris Vrabec Kroz.na tematsko-turistic.na pohodna pot B7 - Pot od lipe do lipe je dolga 1,5 km. Od Doma na S.mohorju se sprehodimo do nekdanjih vaških korit, kamor so va­šc.ani gnali piti z.ivino, uporabljali pa so ju tudi za lastno oskrbo s pitno vodo. Po ustnem izroc.ilu je bilo korito na levi strani namenjeno prebivalcem leve strani S.mo­horja, desno korito pa prebivalcem desne strani S.mohorja. Pot nadaljujemo do vec. kot 400 let starih lip ob cerkvici sv. Mo-horja, ki predstavljajo simbol sv. Trojice in prijateljstva med ljudmi, ki se pod njimi druz.ijo. Do izhodišc.a poti se vrnemo po lokalni cesti in c.ez travnik. Med spreho­dom uz.ivamo v mirnem objemu narave S.mohorja in ob izjemnih pogledih na okoliške hribe, obišc.emo pa lahko tudi nekatere druge zanimivosti v neposredni bliz.ini. VAŠKO KORITO Na obmoc.ju vasi S.mohor sta bili v pre­teklosti zgrajeni dve vaški koriti, kamor so vašc.ani gnali piti z.ivino in hkrati upo­rabljali to vodo za lastno pitje. Koriti sta bili obnovljeni 1917. leta in predstavljata zgodovinsko preteklost te vasi. V prvotni obliki sta bili koriti leseni. Po ustnem iz­roc.ilu sta bili izdelani tako, da je bilo kori-to na levi strani namenjeno prebivalcem leve strani, desno korito pa prebivalcem na desni strani S.mohorja. Kako lepo je bilo z.ivljenje na S.mohorju pa pric.ajo slike nekdanjih kmetij. ŠMOHORSKE LIPE Tri starodavne lipe, od katerih je ena po­gorela na veliko noc. leta 1879, po staros-ti segajo v pozni srednji vek. »Turške« tri lipe so simbol sv. Trojice in prijateljstva med ljudmi, ki se pod njimi druz.ijo. Leta 2008 so bile na Celjskem izbrane za dre­vo leta, najstarejša med njimi je bila leta 2010 izbrana za drevo leta v Sloveniji. Ob izmeri leta 2001 so v prsni višini merile 718 cm, 680 cm in 625 cm. Kot simbol Sv. Trojice in prijateljstva med ljudmi vabijo k druz.enju v senci svojih krošenj. CERKEV SV. MOHORJA Cerkev sv. Mohorja na S.mohorju je naj­više lez.ec.a in najstarejša laška podruz.ni-ca. Njena zavetnika sta sveti Mohor in sv. Fortunat. Viri pric.ajo, da je sv. Mohorju posvec.ena cerkev tu stala z.e leta 1421, a je bila proti koncu 15. stoletja delez.na vec.jih prezidav. Postala je višja in dobila nov kor. V zac.etku 16. stoletja so ji prizi­dali še prezbiterij in zvonik. V notranjosti najdemo priz.nico iz 17. sto­letja, glavni oltar iz 18. stoletja ter stran-ska oltarja z baroc.nimi krili iz 19. stoletja. Zanimivo je, da je na drugo stran, to je proti Savinjski dolini, cerkev bolj znana kot cerkev sv. Ulrika, katerega slika je na­mešc.ena v zgornji etaz.i oltarja, c.eprav je glavni oltar posvec.en svetima Mohorju in Fortunatu. Svete maše v cerkvi sv. Mohorja so trikrat letno: 1. maja, na šmohorsko nedeljo in na roz.novensko nedeljo. ŽGANJEKUHA KNEJA Zelo zanimiv je obisk domac.e z.ganje­kuhe, kjer z.ganje ustvarjajo iz starih sort sadja, ki dozorevajo na s soncem obsija­nih drevesih neokrnjene narave S.mohor­ja. Njihovi sadjevci, slivova in hruškova z.ganja prejemajo najvišja priznanja na vsakoletnem ocenjevanju na Ptuju. Izhodišce poti: Dom na S.mohorju GPS: 46.181697, 15.186922 Vrsta poti: tematsko-turistic.na pohodna pot Cas hoje: 30 min Dolžina poti: 1,5 km Zahtevnost: sprehajalna pot Višinska razlika poti: 42 v. m. Zanimivosti na/ob poti: vaško korito, Knešakov kriz., 400 let stare lipe, Dom na S.mohorju, cerkev sv. Mohorja. Zanimivosti v bližini: vzletišc.e za ja­dralne padalce na Malic.u ter Z.ganjekuha KNEJA. Vec. o poti: FB PO LAŠKIH POTEH in www.lasko.info Dean Muhovec, STIK 14. sezona Bralne znacke za odrasle Knjižnice Laško Bralna znacka za odrasle poteka v naših knjižnicah že vrsto let; tako smo v juniju z odmevno prireditvijo na knjižnicnem vrtu otvorili njeno 14. sezono. Domala vsi knjižnicarji laške knjižnice smo skupaj z nekaterimi bralci strnili bralne vtise in predstavili letošnje priporocene knjige. (V nadaljevanju obja­vljamo zapis naše bralke o tem dogodku.) Rdeca je barva letošnje bralne znacke za odrasle. Zdaj je število bralcev, ki berete za Bralno znacko za odrasle, doseglo številko 192 in preko 800 izpolnjenih bralnih kazalk z vašimi vtisi ste med letom vrnili v za to namenjene skrinjice. Hvala vam, te številke nam dokazujejo, da se ne trudimo za-man! Presenecenje vecera – nastop imenitne Nuške Drašcek – je naša zahvala za vašo zvestobo: ker nas obiskujete, sodelujete in preko branja kvalitetnih knjig ostajate povezani z nami tudi v casih, ki nas na vse mogoce nacine razdvajajo. Vabljeni novi bralci, da se kadar koli med letom pridružite branju za 14. Bralno znacko. Za vec informacij povprašajte v knjižnici. Barbara Rancigaj »Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah,« je zapisal Neil Gaiman. V ta svet sanj nas je tudi letos povabila Knjižnica Laško. Prireditev, na kateri so nam predstavili 14. sezono Bralne znacke za odrasle, je že z vabilom obetala posebno prese­necenje. Vroc popoldan 22. junija se je pocasi prevesil v vecer, ko so nas knjižnicarji na vrtu knjižnice ob soju bakel povabili k branju in nam na kratek, a zanimiv nacin predstavili seznam novih 30 in vec naslovov literarnih del, ki smo jih bralci mi-nule sezone pred zacetkom prireditve skupaj s prikupno modro majico z napisom Branja mi ne (z)manjka in prizna­nji za branje v minuli sezoni prejeli v licni mali brošuri. Knjižnicarka Valentina nam je po predstavitvah knjig ob­cuteno prebrala nekaj verzov Neže Maurer iz nove knjige, tudi uvršcene na bralni seznam, V pesmih je moje življenje in nam predlagala, da zapremo oci. Ocarani od lepot besed in njene interpretacije smo udeleženci upoštevali namig in odprli oci šele, ko je na vrt pocasi prišla Nuška Drašcek in napolnila prizorišce s svojim glasom. S šopkom zimzelenih popevk, ki jih je tako kot zna le ona, obcuteno zapela, se je koncal ta lep vecer. Naslednje jutro sem bila že v knjižnici. V teh vrocih dneh zdaj berem. Pridružite se mi in si v knjižnici izberite kakšno dobro knjigo. Seznam za naslednjo sezono Bralne znacke, ki so ga tako skrbno pripravili knjižnicarji v Laškem, vabi. Tudi v svet sanj. Saj branje je, tako kot pravi Mark Haddon, pogovor. Vse knjige govorijo. Vendar zna dobra knjiga tudi prisluhniti. Jožica Novak Poletne prireditve Knjižnice Laško Kar smo napovedovali v prejšnji številki biltena, nam je (upa-mo, da v celoti) uspelo uresniciti in tako razveseliti številne obi-skovalce poletnega dogajanja za odrasle v organizaciji naše knji­žnice. Cikel štirih torkovih vecerov je sredi julija zacel antropo-log dr. Dan Podjed, ki je širše poznan kot avtor knjig Videni – v kateri je pojasnil, zakaj se vse vec opazujemo in razkazuje-mo s pomocjo pametnih telefonov in drugih naprav – ter lani izšle Antropologije med štirimi stenami, s katero je širši javnosti predstavil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo co­vid-19. Zbrano obcinstvo na knjižnicnem vrtu je v sprošcenem pogovoru z novinarko Barbaro Gradic Oset seznanil s številni-mi zanimivimi ugotovitvami in razmišljanji o omenjenih temah ter marsikoga nagovoril k samorefleksiji našega odnosa do so-dobne tehnologije, epidemije, ekologije, medcloveških odnosov ipd. Sledil je pravi balzam za dušo – vecer z mezzosopranistko Manco Izmajlovo. Splošen vpogled v njeno ustvarjanje, pred­vsem pa v vsebino njene knjige Vdihni življenje s polnimi pljuci, smo prisotni dobili skozi njen prijeten pogovor z bibliotekar­ko Gabrijelo Pirš. Sledil je prakticen del dogodka – predstavitev ruske dihalne telovadbe za vec življenjske vitalnosti, notranje moci in poleta, kar smo skozi nekaj vaj preizkusili vsi prisotni. Vrhunec vecera pa je bil Mancin pevski nastop. V kratkem, a ši­rokem repertoarju, ki je obsegal slovenske ljudske pesmi, klasic­ne slovenske popevke in tudi rusko pesem, smo imeli edinstve-no priložnost prisluhniti vrhunski pevki v cudovitem ambientu knjižnicnega vrta. Vsekakor je bil to vecer, ki nikogar ni pustil ravnodušnega. Manca Izmajlova, foto: Jure Šantej Na prvi avgustovski torek smo pripravili tradicionalno prire­ditev v Rimskih Toplicah – že 9. lurški koncert. Tako kot lani se je tudi letos zaradi epidemije koronavirusa ta dogodek odvil v župnijski cerkvi sv. Marjete v Rimskih Toplicah, in ne v cerkvi Lurške Matere Božje, ter prav tako ne v maju, ampak v avgustu. Prisluhnili smo izvrstnima glasbenicama – domacinki harfistki Lari Hrastnik in mezzosopranistki Jeri Petricek Hrastnik, ki od marca lani skupaj glasbeno ustvarjata in nastopata kot duo Lyra seraphica. (Vec o dogodku je zapisano v samostojnem pri­spevku.) V casu nastajanja biltena pa smo v Laškem gostili še harmo­nikarja Jureta Torija in pevko Niko Zore. Cikel poletnih prireditev je bil nadvse uspešen, kar potrju­je dober obisk, kvalitetna vsebina ter mocna pozitivna energija nastopajocih in obiskovalcev, k cemur svoje prispeva tudi am­bient knjižnicnega vrta. Za vse našteto je vsekakor vredno po­trpeti tudi negotovost glede vremena, ki kroji usodo dogodkov na prostem, in spreminjajoce se ukrepe glede na epidemiološko stanje. V zacetku septembra nacrtujemo še nekaj prireditev, ce bodo razmere to dopušcale, mdr. nastop Melite Osojnik z uglasbeno poezijo Neže Maurer in obeležitev Ipavcevega leta s predava­njem dr. Igorja Grdine. O vsem vas bomo obvestili po naših us-taljenih komunikacijskih kanalih, še posebej na spletni strani in družabnih omrežjih. Iskreno vabljeni! Ob 9. lurškem koncertu in nastopu dua Lyra seraphica 9. lurški koncert je bil zame eno lepših doživetij v zadnjem casu. Glede na številcen obisk, odziv obcinstva, energijo, ki se je preta­kala med nastopajocima in obiskovalci, navsezadnje tudi glede na pomenljivo mocne in dolge aplavze ter tri dodatne skladbe, ki smo jim lahko prisluhnili, si upam reci, da tudi še za marsikoga prisotnega na tem dogodku. Zaradi tega se mi zdi prav zapisati kratek razmislek ob tem veceru, kar bom skušal storiti cim bolj kot poslušalec, in ne kot organizator. Prvi poudarek bom namenil pomenu in moci umetnosti oz. kulture. Po veckratni izkušnji bolj in manj strogih omejitev zara­di epidemije, mdr. prepovedi dogodkov, se moramo zavedati, kaj pomeni za umetnost živi stik. Neposredno glasbeno doživetje, v posebnem ambientu, vrhunska izvedba in »razdajanje« glasbeni­kov ter odprto sprejemanje s strani podobno cutecih poslušalcev. Glasbeni nastop Lare Hrastnik in Jere Petricek Hrastnik nam je prinesel, kar nam v obdobju zadnjega leta in pol zelo verje­tno mocno primanjkuje – harmonijo, lepoto, mir, radost, pa tudi možnost duhovnega in verskega doživljanja, skladno s progra-mom, ki je bil prilagojen sakralnemu prostoru. Pomembno sporo-cilo tega konkretnega dogodka je, da lahko vse našteto doživimo tudi v lastnem kraju oz. obcini – z domacima glasbenicama. Ob tem pa moramo ceniti tudi možnost prisluhniti harfi, izredno le­pemu glasbilu, ki pa ni ravno razširjeno zaradi svojih logisticnih in tehnicnih zahtev. V drugem poudarku bom zapisal le nekaj misli o harfistki Lari Hrastnik, saj ta clanek ne dopušca obsežnejšega in tehtnejšega zapisa. Prav tako ob tej priložnosti ne morem nameniti vec pozor­nosti drugi nastopajoci Jeri Petricek Hrastnik, mezzosopranistki in dirigentki, ki ustvarja na Dunaju, kjer živi z možem Iztokom Hrastnikom, kontrabasistom dunajskih filharmonikov, in otroko-ma. Lara Hrastnik je l. 2020 magistrirala na univerzi Mozarteum v Salzburgu, le­tos pa še na Akademiji za glasbo Univer­ze v Ljubljani. Redno se udeležuje tekmo­vanj doma in v tujini ter dosega odlicne uspehe; izpostavimo le prvo nagrado l. 2018 na državnem tekmovanju Temsig s posebnim priznanjem za doseženo maksi­malno število tock in Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za izvedbo Händlovega Koncerta za har­fo v B-duru op. 4/6 s Simfonicnim orke­strom Akademije za glasbo UL. Lara se je dodatno izobraževala pri številnih svetov-no znanih profesorjih ter redno koncertira solo, igra s komornimi sestavi in v orke­strih. Zgoraj naveden ozek izbor iz Larine glasbene biografije in njenih dosežkov na tem podrocju je vsekakor pomenljiv in po­memben. Toda ko glasbenik stopi pred ob­cinstvo, se ne more nikoli zanašati na to. Vedno znova se mora dokazovati in ude­janjati svoj talent v praksi. Lara in Jera sta na 9. lurškem koncertu to storili – z od­govornostjo in resnostjo priprave, z mislijo na obcinstvo in s spoštovanjem poslušal­cev, z energijo in predanostjo, ki sta nam jo vsem zbranim podarile. Tisti, ki imamo radi umetnost, verjamemo, da se to vrne – da se energije pretakajo in nas povezujejo. Verjetno je v tem tudi smisel umetnosti. Bolj ali manj si lahko predstavljamo, kaj je naloga umetnika, glasbenika in kaj naj pocne, da ustrezno opravlja svoje pos­lanstvo. Kaj pa je naloga obcinstva? Da razvijamo svoj odnos do umetnosti; spoš­tujemo ustvarjalce in smo nanje ponosni, sploh ce so del našega okolja, in jim po naj­boljših moceh pomagamo na njihovi poti. Lara in Jera, iskrena hvala! Matej Jazbinšek Ustvarjalne pocitnice v Knjižnici Laško Tudi letos so v knjižnici tradicionalno potekale delavnice za otroke, in sicer ob sredah v Laškem in ob cetrtkih v Rim-skih Toplicah. Ustvarjalnice so bile izje­mno lepo obiskane, v Laškem postavlje­ne na cudovit knjižnicni vrt, obsijane s soncem ter polne dobre energije in želja po druženju. Izdelali smo letece cebele in opozorili na naš projekt LAS, igrali dru­žabne igre, bili neustrašni pri izdelovanju cofastih pošasti, domace smo razveselili s slikami v okvirju in potiskali unikatne bombažne vrece, v katerih bomo zagoto­vo prenašali tudi knjižne zaklade. Izlet je žal odpadel, prestavljamo ga v naslednje leto, v upanju na boljše razmere. Martina Ajdnik Cebela bere med! – projekt sodelovanja LAS v naši knjižnici Letos že lahko porocamo o nekaterih vidnih rezultatih projekta sodelovanja v okviru petih lokalnih akcijskih skupin (LAS), h kateremu smo pristopili tudi v Knjižnici Laško. Omenjeni projekt, ki je financiran iz evropskih sredstev, smo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdar­stvo in prehrano preko LAS prijavili že l. 2018 in bili neuspešni, lanskoletna prija­va pa je dosegla zadostno število tock in letos smo projekt zaceli intenzivno izva­jati; zakljucen pa bo do konca prihodnje­ga leta. Pri projektu sodeluje 5 LAS, in sicer LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doli­ne, LAS Mežiške doline, LAS Spodnje Savinjske doline, LAS Mislinjske in Dra­vske doline ter LAS Raznolikost pode­želja. Skupne vsebine vseh sodelujocih LAS povezujejo »cebele in branje«. V tem sklopu sta bila v okviru projekta iz­delana slikanica, ki preko zgodbe in po-ucnih vsebin predstavlja vse sodelujoce kraje in zanimivosti, povezane s cebela-mi in cebelarstvom, ter mobilni poucni cebelarski koticek z razlicnimi igrami in sestavljankami, ki se bo selil po vec kot 10 sodelujocih knjižnicah in drugih usta­novah. Prve aktivnosti v sklopu projekta nacrtujemo za oktober, ko bo v naši knji­žnici gostoval cebelarski koticek. Knjižnica Laško skupaj z Obcino Što­re in Osrednjo knjižnico Celje sodelu­je pri projektu v okviru LAS Raznoli­kost podeželja, katerega vodilni partner je Simbio, d. o. o. Vsebinski del projekta našega LAS je združen v temo Digitalno opismenjevanje za odrasle, kar vkljucuje izdelavo prirocnika v tiskani in e-obliki ter izvedbo izobraževanj, nacrtovanih za zacetek prihodnjega leta. Vecino investicij v sklopu projekta smo realizirali v 1. fazi (do julija letos). Uredili smo koticek za mlade v Knjižnici Laško s pohištveno in IKT-opremo, pri­dobili novo IKT-opremo za racunalni­ško ucilnico v Laškem, uredili koticek za mlade v Knjižnici Rimske Toplice s po­hištveno in IKT-opremo, uredili osrednji prostor knjižnice v Rimskih Toplicah s pohištveno in IKT-opremo za možnost izvedbe izobraževanj, bibliopedagoškega dela oz. manjših prireditev ter pridobi­li IKT-opremo za mobilno racunalniško ucilnico za izvajanje izobraževanj na te­renu. Vecina opreme je za naše clane oz. uporabnike že na voljo za uporabo, k cemur vas prijazno vabimo. Prepricani smo, da bodo pridobitve tega projekta za našo knjižnico pomenile velik napredek na podrocju IKT-opremlje­nosti ter bodo mocno vplivale na dvig kvalitete storitev za naše obiskovalce, še posebej na podrocju vseživljenjskega izobraže­vanja in digitalne pismenosti. Nekaj aktivnosti v okviru projekta smo napovedali že za je-sen. Sicer pa spremljajte naše informacije ter povabila za to in prihodnje leto. Lepo vabljeni k uporabi rezultatov projekta Ce­bela bere med!, ki je namenjen vsem obcanom. Matej Jazbinšek Zakljucek Poletnih bralcev z raperjem Trkajem in dr. Igorjem Saksido Pocasi, pocasi se letošnja poletna bralna akcija Poletni bralci približuje koncu. Mladi bralci ste nas ponovno nav­dušili s svojim odlicnim odzivom, zato bomo tudi letos (v kolikor bodo razmere dopušcale), za vas pripravili nepo­zaben zakljucek. Tokrat bosta naša gosta raper Rok Trkaj in profesor dr. Igor Saksida. Obiskala nas bosta v cetrtek, 9. septembra 2021, ob 17. uri. S svojim glasbeno-poeticnim nastopom nas bosta motivirala za branje in navdušila s svo­jo energijo. Kaj morate storiti? Do 2. septembra v knjižnice oddajte izpolnjene bralne sezname. Tako si boste zagotovili simbo-licno nagrado in sodelovali v nagradnem žrebanju .. Držite pesti, da nam bo zakljucek uspelo izvesti in se nam 9. sep­tembra pridružite na knjižnicnem vrtu. Brez skrbi, sodelu­joci dobite vabila .. Knjige, ki obeležujejo 30 let samostojnosti Republika Slovenija letos praznuje 30. obletnico vrste po­membnih dogodkov in procesov, ki so gradili pot v razglasitev samostojne in neodvisne države. Svoje k temu doprinesejo (ali pa še bodo) tudi izidi knjig, ki nam ponujajo slikovit vpogled v dogajanje, življenje in vzdušje v Sloveniji v 90. letih ali pa nam približajo bistvene prelomnice, pomembne za samostojnost na­roda, skozi tok zgodovine. V nadaljevanju opisujemo štiri iz-med teh izdaj, seveda pa ste lepo povabljeni, da si katero izmed teh ali pa drugih knjig s to tematiko izposodite v naši knjižnici. Temelji slovenstva Trideset let samostojnosti Slovenije je na knjižnem podrocju zaznamovala monumentalna izdaja Cankarjeve založbe. Njeni avtorji so dr. Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabric. V knjigi, ki obsega 353 strani, je 60 poglavij z vec kot 200 posnetki slikovnih enot: listin, rokopisov neprecenljive vrednosti in fotografij. Delo Temelji slovenstva izpostavlja najpomembnejše mejnike v zgodovini naroda ter postaje na poti njegovega razvoja, ko so izjemni in genialni posamezniki s svojim ustvarjalnim delom postavili Slovence ob bok drugih evropskih narodov. »Temelji slovenstva se opirajo na dokumente in dokaze nepre­cenljive dedišcine, nekateri so širši javnosti predstavljeni prvic. Slovenci smo tako lahko ponosni na vec pojavov, ki jim ni para v evropski zgodovini. Takšno je denimo ustolicevanje vojvod na Gosposvetskem polju, a Temelji slovenstva prinašajo tudi veli­ko drugih skritih in neznanih podrobnosti slovenske zgodovine. Narod, ki je kljuboval številnim mracnim silnicam in obdobjem zgodovine, ima danes lastno državo, manjšini, jezik in kulturo.« (Blaž Mazi, program Ars) Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države Številni ugledni slovenski avtorji z najrazlicnejših podrocij v knjigi, ki jo je uredil dr. Ivan Janez Štuhec, ne le opozorijo na aktualne težave, ki jih opažajo, ampak zanje ponudijo tudi re-šitve. Svet, Evropa in Slovenija se namrec spet nahajamo pred zgodovinskimi izzivi. Igor Pirkovic: Skupaj Igorja Pirkovica poznamo kot novinarja in urednika na TV Slovenija, v javnosti pa se pojavlja tudi kot pesnik, zavezan do-movinski poeziji. Do sedaj je izdal pesniške zbirke Slovenska pesem (2013), Zbudi se, Slovenija! (2017) in Skupaj (2020). V zadnji so z avtorskimi fotografijami zbrane njegove pesmi o le­potah domovine, cutenju, zavedanju in spominih. »Domovina je resnicno neusahljiv pesniški vir. Morda se zdi, da je domo­vinske tematike mogoce našteti na prste ene roke: ljudje, zemlja, odnos do prostora, opevanje lepot domovine, povezanost posa­meznikov z njo … Ampak na kakšen nacin to poveš? To je ne­usahljiv vir možnosti! Zahvala za to pa gre žlahtnosti slovenske­ga jezika. Slovenski jezik je izredno mehak, speven, nikakor ro-bat …« (Igor Pirkovic : Mocni smo, kadar smo skupaj) Nataša Strlic: Osamosvojitev Delo Osamosvojitev zgodovinarke Nataše Strlic iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije je prva knjiga o nastanku naše dr­žave, ki je prvenstveno namenjena mlajši populaciji. Bogatijo jo ilustracije Damijana Stepancica, ki na privlacen nacin prikaže­jo dogajanje v Sloveniji med letoma 1980 in 1992. »Že na startu smo se odlocili, da bomo pri snovanju knjige zav­zeli samostojno držo in vsebina v njej ne bo produkt ene struje in enega cloveka. Gre za prepletanje razlicnih podrocij, na katerih se je sestavljal skupni akt osamosvojitve. Zgodbo sem želela pripe­ljati mirno do zadnjega akta. Sama sem bila v tistem obdobju še precej mlada, kljub temu pa sem kot zgodovinarka sicer temeljila na dejstvih, a sem vseeno poskusila ujeti duh casa. Pri tem so mi bile v pomoc tudi Damijanove ilustracije,« svoj avtorski pristop opisuje Nataša Strlic in dodaja, da je na cim prijaznejši in hkrati cim bolj poveden nacin želela bralca uvesti v ta pomemben del narodove zgodovine. Gabrijela Pirš ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dr. Avguštin Stegenšek (1875–1920), zacetnik slovenske umetnostne zgodovine (4) O Stegenškovi domaciji, ki je ni vec … Na simpoziju Slovenskega umetno­stnozgodovinskega društva leta 2005 v Mariboru je bil predstavljen pomen Ste-genška za slovensko umetnostno zgodo-vino, opozorjeno pa je bilo tudi na skrb vzbujajoce stanje njegove domacije. Spre­jeta je bila pobuda preucitve možnosti za njeno ohranitev. K številnim tovrstnim prizadevanjem lahko štejemo tudi ok­roglo mizo o dr. Avguštinu Stegenšku na Evropskih dnevih kulturne dedišcine na Vrhu nad Laškim l. 2005, na kateri so sodelovali umetnostni zgodovinar Mati­ja Plevnik, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, umetnostni zgodovinar Franci Pecnik, konservatorka dr. Mateja Golež in arhi­tekt Janko Rožic. Kljub vsemu temu je bil še en biser kozjanske arhitekture za ved-no izgubljen. O njegovem obstoju pricajo danes le fotografije, strokovni clanki ter spomin na duhovnika, predanega svo­jemu poslanstvu, in pionirja slovenske umetnostne zgodovine. Za tradicionalno gradnjo na Kozjan­skem je znacilna zidava z lesom in kam­nom, izdelava apnenih ometov, uporaba slamnate kritine ter priprava barvnih op-leskov iz apna in naravnih pigmentov. Po vsem tem se Stegenškova domacija – ki se je nahajala na naslovu Tevce 32 in jo je zgradil Avguštinov oce Andrej – ni prav nic razlikovala od podobnega tipa hiš, ki so prepoznavne v tem prostoru. Njena posebnost je bila v stavbnih in likovnih detajlih, ki so bili odraz mojstrskih znanj in pretanjenega estetskega cuta zidarjev, tesarjev in pleskarjev ter so kazali na na­rocnikovo dojemanje bivanjske kulture. Prispeval: Tomaž Majcen, Muzej Laško Fotografija je iz zbirke Muzeja Laško Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si ALBUM LAŠKEGA Ob 30-letnici samostojne Slovenije vas vabimo k sodelovanju. V tokratni številki biltena ne objavljamo zanimive zgodbe ipd., ampak vabimo vas, da pri­spevate vaš zanimiv spomin na dogodke izpred 30 let, ki so povezani z osamosvajanjem in so se zgodili v naši obcini. V knjižnico prinesite kakšno fotografijo, dokument, pismo ipd., povezano s prelomnimi dogodki pred 30 leti. Vaše gradivo bomo skenirali ter si zabeležili okolišcine in vsebino do-godka, o katerem bo doticni vir prical. Zbrani material bomo shranili v naši domoznanski zbirki in ga z vašim dovoljenjem objavili na portalu Kamra v rubriki Album Laškega. Gradivo nam lahko posredujete tudi po e-pošti: info@knjiznica-lasko.si. Za vec informacij poklicite na 03 73 44 300 v casu odprtosti Knjižnice Laško. Rubriko pripravlja Knjižnica Laško GODBENIKI IN MAŽORETE V LETOŠNJE POLETJE VSTOPILI POLNI OPTIMIZMA Komaj smo cakali poletje. Težko pricakovana sezona dogod­kov, kulturnega utripa, vrnitev turistov v našo obcino in rahlja­nje ukrepov nas je navdahnilo z optimizmom. Godbeniki, ma-žorete in bobnarji nismo dolgo stali križem rok, temvec smo takoj, ko je bilo to mogoce, poprijeli za svoje instrumente, palice in bobne. Letošnji poletni meseci so bili spet polni glasbe in plesa. God-beniki smo se z veseljem odzvali na povabilo in se udeležili tra­dicionalnega srecanja godb na Vrhu nad Laškim. Mažorete se lahko pohvalijo, da so sodelovale na otvoritvi novega mostu in bile tako med prvimi, ki so zakorakali po njem. Julijski festival Pivo in cvetje Laško je minil v prilagojeni ob-liki. Poleg marsikatere novosti in prilagojenega programa ter organizacije zaradi preventivnih ukrepov je naš vrvež po ulicah Laškega predstavljal eno redkih stalnic in tradicionalnih aktiv­nosti (poleg seveda cvetja in pa piva). Na otvoritvi muzejske razstave so bobnarji poskrbeli za glasen start v festivalski vi-kend. Tudi zabijanje pipe v prvi sodcek piva na petkovi otvori­tvi ni minil brez himne Laškega piva, »Rozamunde«. Z veseljem smo se med vrvežem ustavili pri laških gostincih in njihove goste razveselili z udarnimi zvoki koracnic. Na tem mestu se moramo še posebej zahvaliti Juriju Pristovniku, ki je v izjemni vrocini poskrbel, da smo se med nastopom odžejali in pa Andreji Dermota ter Pivnici Savinja, kjer so poskrbeli, da smo se po zakljucku vrveža izdatno okrepcali. Ko smo že mislili, da bomo lahko šli v miru na zaslužene po-citnice, pa so nas zaceli razveseljevati naši športniki. Za športno navdušenje so v prvih dneh olimpijskih iger v Tokiu poskrbeli Tina Trstenjak, pa Benjamin Savšek, Tadej Pogacar in Primož Roglic. Enega med njimi – Primoža, smo uspeli presenetiti in ga sprejeti po njegovem povratku v Slovenijo. Na Brniku je bilo vzdušje res nepozabno in držimo pesti, da se bo v prihodnjih dneh slovenska olimpijska pravljica nadaljevala. Naša zelena družina pa že gleda naprej, proti koncu pole-tja in nato jeseni. Verjamemo, da bomo lahko s svojim ustvar­janjem nadaljevali in poskrbeli, da bo kulturni utrip v našem kraju živel dalje. Mladi godbeniki se bodo udeležili poletnega tabora Musica Creativa v Izoli, sledile bodo intenzivne vaje društva in priprave na tekmovanja ter koncert konec leta. Zelo aktivno se pripravljamo tudi na 160. obletnico društva, ki jo bomo praznovali prihodnje leto in o cemer bomo vec napisali v eni izmed prihodnjih številk Biltena. Marko Šantej, KD Laška pihalna godba V JURKLOŠTRU SE DOGAJA Lansko leto je minilo 60 let, kar je bilo naše društvo vpisano v sodni register društev kot Prosvetno društvo Prežihov Voranc Jurklošter. Zaradi znanih omeji­tev jubileja nismo mogli obeležiti. Letos pa smo, glede na nekoliko omiljene uk-repe, v zadnjih dveh mesecih izvedli kar nekaj dejavnosti. Po lanskoletni prekinitvi smo letos v mesecu juniju že trinajstic izvedli tradi­cionalno Srecanje jurkloštrskih pevcev in godcev, ko so nam nastopajoci pri-carali lepo glasbeno popoldne. Predsta­vili so se pevci Moškega pevskega zbora Jurklošter, violoncelist Jakob Vrhovšek in harmonikarji Blaž Herman, Katja Veber ter Jurij Hrastnik. Z odlicnim skecem v režiji Darje Horjak sta nas nasmejala Ja­kob Vrhovšek in Tian Špitalar, ki sicer nic ne vesta, slišala sta pa … Prireditev pa je tako kot vsa leta do sedaj zelo zanimivo in izvirno povezovala Darja Horjak. S prireditvijo smo sodelovali tudi v vseslo­venskem projektu ob Tednu ljubiteljske kulture, ko se predstavljamo ljubiteljski kulturniki. Julija pa je bilo naše društvo udeleženo na vec prikazih rocne košnje. Najprej so se kosci in grabljice zbrali pri Gašperju, kjer vsako leto združimo delo in zabavo. Kosci pokosijo strmino, grabljice zgra­bijo in raztrosijo vrste – redi, Palcnikovi pa poskrbijo za pravi likof. Clani društva smo se udeležili tudi prikaza rocne koš­nje v Trobnem Dolu, kjer pa nam je malo ponagajalo vreme in nas je zalivalo tudi od zunaj. Naslednji prikaz, ki smo se ga udeležili pa je bila Tradicionalna košnja na Lisci pri kateri sodelujemo že vrsto let. Tako so zdaj travniki v naši okolici po­košeni, mi pa smo zadovoljni, da se nam je uspelo v teh negotovih casih tudi malo družiti. Letos je Pivo in cvetje trajalo samo dva dni in v obeh vecerih smo se Jurkloš­trcani predstavili kot kosci in grabljice v sprehodu po laških ulicah. Brusaci in klepac so dajali ritem našim korakom in poskrbeli za še boljše razpoloženje. Da pa ni prišlo do izgredov in je vse potekalo po crti zakona, sta poskrbela orožnika Ja­neza. Poletno dogajanje v Jurkloštru smo popestrili predvsem s prireditvami na prostem, da smo lažje upoštevali pripo-rocila za zmanjšanje možnosti za prenos okužb. V avgustu si želimo, v okviru kra­jevnega praznika, obeležiti obletnico na­šega društva. Upamo, da nam bo uspelo in, da se vidimo na prireditvi. Magdalena Stopinšek, KD Jurklošter POLETNI UTRIP V TROBNEM DOLU Po sprošcanju koronskih ukrepov, ko se je javno življenje za-celo polagoma vracati v normalo in so se priceli odvijati tudi nekateri kulturni in družabni dogodki, so se po vecmesecnem zatišju znova prebudile tudi razlicne organizacije in društva s svojimi dejavnostmi. Med njimi je tudi Kulturno društvo Trob­ni Dol, ki je vec ali manj gibalo kraja, saj deluje na podrocju ljubiteljske kulture ter športno rekreativnega in družabnega udejstvovanja krajanov in okolice. Ob upoštevanju zašcitnih zdravstvenih ukrepov proti covid-19 so se zacele izvajati razlic­ne aktivnosti, ki so v casu epidemije povsem zastale. Tako je bilo po stari tradiciji v Trobnem Dolu na hribu pri kapeli svete Barbare na predvecer praznika dela postavljeno majsko drevo. Stasita smrekova lepotica, na kateri v vrhu plapo-la slovenska zastava, pod njo pa jo krasi venec zelenja, se ponos-no pozibava in razgleduje na vse strani neba, saj je vidna dalec naokoli. Obeležen je bil tudi pomemben domovinski praznik – dan državnosti, za katerega je društvo skupaj z maticno Krajevno skupnostjo Šentrupert pripravilo proslavo za celotno krajevno skupnost. V kulturnem programu so sodelovala društva iz vse KS, predvsem pa domace društvo, ki se je predstavilo s petjem, inštrumentalnim igranjem, recitacijami in dramsko predstavo. Prireditev se je zakljucila s krajšim družabnim popoldnevom, kolikor so to dopušcali poepidemijski ukrepi, financno pa jo je podprla tudi maticna Obcina Laško. Že lani, ko je društvo noveliralo svoj statut in je na željo ter potrebe clanstva hkrati registriralo tudi športno rekreativno de­javnost, so se zacele priprave na ureditev balinišca ob objektu kulturnega doma v Trobnem Dolu. Dela so potekala na prosto­voljni bazi in prostovoljnih prispevkih, letos junija pa je plošcad dobila tudi asfaltno prevleko, ki jo je financirala Obcina Laško. To je za društvo velika pridobitev, ki bo omogocila razne športno rekreativne dejavnosti za razvedrilo, družabnost in tudi za ohra­njanje zdravja, vitalnosti ter psihofizicne kondicije sodelujocih. Kulturno društvo Trobni Dol pa je kot podeželsko društvo, kjer je še ohranjeno živo ljudsko izrocilo, zelo aktivno tudi na podrocju prikazovanja in ohranjanja starih kmeckih opravil in ljudskih obicajev. Za znani festival Pivo in cvetje je letos preko krovne organizacije Zveze Možnar Laško v dveh dneh sodelo­valo s predstavitvijo nekdanjih žanjic s srpi, žanjca z žetveno koso in vezaca žitnih snopov. Vsa ta rocna delovna opravila so bila nekoc sestavni del žetve na vsaki kmetiji, saj je bilo žito eno najpomembnejših živil za preživljanje, ki je ljudem dajalo vsak­danji kruh. Sredi julija je bil v Trobnem dolu na hribu nasproti kulturne­ga doma organiziran tudi prikaz kmeckega opravila rocne koš­nje kot se je ta izvajala pred uvedbo motornih kosilnic. Pri tem so poleg domacega društva sodelovala tudi društva iz KS Šen­trupert in okolice, koscem pa so se pridružile še grabljice. Za ostrino rezil je poskrbel klepac s klepanjem kos, delo pa je ko­ordiniral gospodar, da je vse, razen muhastega vremena, pote­kalo kot je treba. Vse skupaj je bilo kakor nekoc, pospremljeno s pesmijo nastopajocih in krajšim likofom. Prikaz je bil izveden pod okriljem Zveze Možnar Laško, pri pokritju stroškov pa je sodelovala tudi Obcina Laško. Kulturno društvo Trobni Dol se ob tej priliki zahvaljuje vsem sodelujocim na vseh prireditvah, vsem, ki ste kakorkoli sodelo­vali in pomagali pri društveni dejavnosti ter vsem, ki ste z de­lom ali prispevki pripomogli k izvedbi zastavljenih ciljev. Hva-la tudi tistim, ki se prireditev udeležujete in trud nastopajocih nagradite z aplavzom. Vaše sodelovanje in udejstvovanje je za­želeno tudi v bodoce, še posebej pa so k društvenim dejavno­stim vabljeni tudi mladi z novimi, svežimi idejami in mladimi mocmi, da bo društvo stalo in obstalo tudi v prihodnje. Marija Oprešnik Foto: Silvija Oštir PESEM JE LJUBEZEN Koncert ob 40-letnici Društva ženski pevski zbor Laško in slovesu zborovodkinje Vide Bukovac Korona, koronski ukrepi, prepo­ved združevanja, prepoved koncertov, a pevke Društva ženski pevski zbor se ne damo. Prvi dan, ko so bili koronski ukre-pi vsaj delno zrahljani, smo imeli v Kul­turnem centru Laško slavnostni koncert ob praznovanju 40-letnice Ženskega pev­skega zbora Laško in slovesu zborovod­kinje Vide Bukovac. Obletnico bi morale praznovati že v letu 2020, a nam je zapr­tje države to preprecilo. V tem letu smo hodile na vaje, seveda, ce je bilo dovolje-no in se pripravljale na izvedbo koncer­ta. Mislim, da smo bile pevke ŽPZ Laško ene prvih, ki smo imele koncert takoj ob zakljucku epidemije. Ženski pevski zbor je nastal v letu 1980. Zbor je bil ustanovljen kot sekci­ja v okviru kulturnih dejavnosti Društva upokojencev Laško in na pobudo zboro­vodje Jurija Gorica, ki je zbor vodil 15 let. Po letu 1995 je zbor krajši cas vodila še Mateja Škorja, kasneje še zborovodkinja Mojca Vuga. Zborovodkinja Jožica Soko je zbor vodila 6 let, od leta 2004 pa vodi zbor znana zborovodkinja Vida Bukovac. Štirideset let neprekinjenega delovanja je dolga doba. Delo vseh pevk kot tudi zborovodij je zahtevalo veliko dela in od­rekanj. Vsak zborovodja je dal zboru svoj pecat in zbor popeljal v svoje glasbeno okolje. Ob ustanovitvi zbora so bile pevke predvsem upokojenke, ki so delovale v okviru Društva upokojencev. Ob ustano­vitvi zbora je bila prva predsednica Ka­rolina Mlakar, njeno delo je nadaljevala Ana Knez in nato Karla Cvikel. V zbor pa so pozneje prihajale mlajše pevke, zato smo se v letu 2001 odlocile, da gremo na samostojno pot. Zbor je bil ustanovljen kot samostojno društvo in bil registriran z imenom Društvo ženski pevski zbor Laško. Prva predsednica Društva ženski pevski zbor Laško je bila Majda Zavšek Urbancic, njeno delo pa je za sedem let kot predsednica nadaljevala Ljubica Pavlinc. Od leta 2010 pa je pred­sednica društva Jožica Golob. V vseh letih delovanja je imel zbor šte­vilne koncerte. Zborovodje so ves cas v program zbora uvršcali ljudske in ume­tne slovenske pesmi in tudi pesmi drugih narodov, pele smo tudi filmsko glasbo, pa tudi opere in operete. Na koncertih smo se trudile, da smo nastopale kot dob-ro vpet in urejen zbor z lepo zaokrože-no žensko barvo glasov in z urejeno ter premišljeno interpretacijo, tako je zapisal eden od kritikov. Vedno smo se trudile, a smo s humorno noto in zanimivimi in-terpretacijami naredile v dvoranah pri­jetno vzdušje. Glasni aplavzi, navdušeni obrazi poslušalcev, stiski rok in pohva­le po koncertu so bogato poplacali naše delo. Zbor je nastopal na raznih priredi­tvah in proslavah v Laškem, Rimskih To-plicah, Trbovljah … Udeleževale smo se pevskih revij v Laškem, Radecah, Polzeli, Celju, Slovenskih Konjicah, Lisci, Bocni ... Prepevale smo na obletnicah in pogre­bih, rednih koncertih v Zdravilišcu La-ško in še kje. Ponosne smo naše nastope na Televiziji Maribor in dvakratni na-stop na Televiziji Celje. Udeleževale smo se tudi Tabora slovenskih pevskih zbo­rov v Šentvidu pri Sticni, nastopale smo tudi na Festivalu za tretje življenjsko ob-dobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z velikim veseljem pa nastopamo v do-movih starejših obcanov, posebno tam, kjer bivajo naše nekdanje pevke, ki sku­paj s stanovalci radi zapojejo z nami. Naši najpomembnejši nastopi pa so naši letni koncerti, ki so vedno tematsko obarvani in obogateni z nastopi zelo dobrih glas­benih gostov. Društvo ženski pevski zbor Laško je v letu 2004 dobilo priznanje: Srebrno pla­keto za 15-letno udeležbo na Taboru slo­venskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni. Priznanje je prejela tudi takratna zborovodkinja Jožica Soko. V letu 2020 je Obcinski svet Obcine Laško podelil Aškercevo priznanje »ZLATI MOŽN­NAR« Društvu ženski pevski zbor Laško za dolgoletno delovanje na podrocju kul­ture. Na jubilejnem koncertu ob 40-le­tnici zbora pa so skoraj vse pevke prejele Gallusove znacke ali priznanja. Prizna­nje sta dobili tudi Dora Križnik, ki poje v zboru od samega zacetka in Jožica Golob za 40 let petja. V obdobju po letu 2004 je zbor za­pustilo veliko pevk, bile smo že v stiski, kako naprej. Naša zborovodkinja Vida Bukovac nam je pomagala in pripeljala v naš zbor pevke iz njenega ljubecanskega zbora. Pevke so prinesle nov veter, novo energijo in novo vzdušje. Zborovodkinji in pevkam velika hvala. Na koncertih imamo tudi goste. Za­pojemo skupaj z Moškim pevskim zbo­rom Laško, naš stalni gost je harmonikar Štefan Starovasnik, brez baritona Branka Dobravca tudi ne gre. Sopran Danijele Jeršic je že skoraj naš. Citre Janje Brlec in violina Petra Napreta polepšata koncert, Kovaceve sestre postajajo lepotice, Pipike in Pisanke pa prinašajo veselje … V društvu pa poleg petja skrbimo tudi za dobro vzdušje in prijateljske odnose. Naša predsednica Jožica Golob skrbi, da je dovolj denarja za vaje in koncerte, skrbi za pozdravne nagovore, pogostitve in da vsaka pevka dobi cestitko za rojstni dan. Prijetne so tudi rojstnodnevne zaba­ve in kuhanje golaža na njeni terasi. Ob okroglih obletnicah pripravimo pevkam tudi kakšno presenecenje. Na vajah se dogaja marsikaj zanimive­ga. Zelo posebne so bile vaje plesa Can-Can, pa humoristicni nastopi Marjete Knez in Teje Repovž. Verena Ribic skrbi, da je vse zapisano. Gospodar je Mari­ja Štruklec, ki je tudi glavna izdelovalka in postavljavka scene za naše koncerte. Vedno pa se veselimo izleta ob zakljucku sezone in piknika pri Anici Pavlic. Koncert ob 40-letnici je bil namenjen tudi slovesu naše zborovodkinje Vide Bu-kovac, ki je s petjem povezana od rane mladosti, saj so njen lep glas kmalu opa­zili. Gospa Vida Bukovac je pela v otro­škem zboru, v gimnaziji, pela v zboru na uciteljišcu, tudi kot solistka. Ucila se je klavir in solo petje. Kot uciteljica in rav­nateljica je delala na OŠ na Paškem Koz­jaku, skupaj z družino je bila premešcena na Svetino, kjer so se rodili njeni otro­ ci. Tudi tu je pela v zboru, ki ga je vodil njen mož. Diplomirala je na oddelku za razredni pouk v Mariboru in si pridobila tudi diplomo zborovodje. Službovala je šev Crešnjicah pri Frankolovem, Šoštanju, Celju. Povsod je pela in vodila otroške zbore. Od leta 1978 je bila pri Republi­škem zavodu za šolstvo pedagoška sveto­valka za razredni pouk. Bila je tudi vodja pedagoških svetovalcev za razredni pouk v Sloveniji. Vseskozi pa je pela. V Celju je pela v mešanem pevskem zboru France Prešeren in 21 let – do moževe smrti – v uciteljskem pevskem zboru Emil Adamic. Pri obeh zborih je bila solistka in korepe­titorka. Med delom se je izobraževala in tudi sama vodila seminarje za ucitelje. Ustanovila je tudi strokovno skupino za posodabljanje vzgojno izobraževalne­ga dela v zacetnih razredih osnovne šole, obiskovala je tudi razlicne šole v tujini in uvajala nove metode dela s snemanjem dobrih praks na DVD, ki so služili kot študijsko gradivo. Z njeno upokojitvijo je prišel cas, ko je lahko delala, kar si je želela. Bila je kore­petitorka v mešanem pevskem zboru Ce-tis. Nato je bila povabljena v KUD Lju­becna in prevzela ženski zbor. Vodila je tudi malo vokalno skupino medicinskih sester z imenom Cvet, pa upokojenski zbor Prijatelji iz Škofje vasi, upokojenski zbor iz Vojnika in seveda zbor Društvo ženski pevski zbor Laško. Za svoje delo je prejela številna prizna­nja. Najbolj je ponosna na kristalni kelih župana MO Celje in zlato medaljo Zveze kulturnih društev Slovenije za življenje z glasbo. Naša Vida je izjemen strokovnjak in tudi izjemna osebnost. Vedno urejena in z nasmehom na obrazu. Sama rada poje in z lepim glasom navdušuje ljudi okoli sebe. Pravi da petje tudi zdravi, zato poje že 80 let. Draga Vida imamo te radi in te bomo pogrešali. Hvala za vse. Želimo, da bi bila zdrava in da bi z Brankom še dolgo skupaj prepevala. Majda Zavšek Urbancic Foto: Ljudmila Conradi VABILO NOVIM PEVKAM Hej! Rada poješ, se smeješ in imaš cisto malo poguma? Potem sodiš k nam! Smo Vokalna skupina Vodomke Laško, ki vabimo navdušene pevke, da se nam pridružijo v novi sezoni 2021/22. Potrebujemo tako soprane kot alte. Drugace smo pa luštne punce, vsaka s svojim »fak­torjem«, ki ne »grizemo«, rade pa prepevamo in se imamo fajn. Svojo prijavo pošlji na mail vs.vodomke@gmail.com ali pa kar poklici Sandro na 031 642 532. Z vajami štar­tamo septembra, tebe pa bi rade spoznale že prej. Veselimo se tvojega klica! dobro sprejeta. Je del mreže 14 svetoval- SVETOVALNICA ZA PSIHOLOŠKO POMOC POSVET nic, ki delujejo v razlicnih krajih v vseh – TU SMO ZATE V LAŠKEM PONOVNO ODPRTA slovenskih regijah. Med vodilnimi teža­ Obcane Laškega obvešcamo, da je sve­tovalnica Posvet – Tu smo zate, v kateri nudijo psihološko pomoc odraslim po­sameznikom, parom in družinam, znova odprta za obisk v živo. V casu epidemije so storitve omogocali preko telefona ter video povezav, z julijem pa je ponovno omogoceno svetovanje tudi v svetovalni­ci, ki se nahaja v prostoru pritlicja Obci­ne Laško. Na svetovanje se lahko narocite s skli­cem na tel. 031 778 772 vsak delavnik med 8. in 15. uro. Svetovanje je brezplac­ no, napotnica in zdravstvena izkaznica nista potrebni, cakalne vrste so kratke. Svetovanje ob enem obisku traja 50 mi-nut in je posamezniku na voljo veckrat, odvisno od narave težave. Svetovalci so usposobljeni strokovnjaki, ki osebi pris­luhnejo, jo podprejo in skupaj z njo iš-cejo možne rešitve iz stiske, po potrebi cloveka usmerijo še k drugim strokov­njakom. Svetovalnica v Laškem, katere delova­nje podpira tudi Obcina Laško, deluje že od leta 2015 in je med uporabniki zelo vami, zaradi katerih ljudje obišcejo sve­tovalnico so težave v partnerstvu, sledijo razlicni strahovi, fobije in tesnoba, de­presivnost, smrt bližnjega, težave v dru­žini/s starši, slaba samopodoba in samo­zavest, težave v službi, težave z otrokom ipd. Ce ste v stiski, ki je vec ne morete ali ne znate obvladati sami in ovira vaše vsa­kodnevno življenje, vas vabimo, da nas poklicete in obišcete. Izkušnje iz prakse kažejo, da je ob podpori svetovalca stiske možno lažje premagati in prepreciti, da bi se poglobile. V okviru svetovalnic Posvet – Tu smo zate je bila junija letos v sodelovanju z NIJZ izdana brošura Kako nama gre? Partnerski odnos. V njej so predstavlje­ne znacilnosti partnerskega odnosa in težave v partnerstvu zaradi katerih je smiselno poiskati strokovno pomoc v svetovalnicah. Brošura je dostopna v sve­tovalnicah ter na spletni strani: https:// www.nijz.si/sl/publikacije/kako-nama--gre-partnerski-odnos. Prim. Nuša Konec Juricic, vodja svetovalnic Posvet – Tu smo zate Celje in Laško CENTER ZA SOCIALNO DELO CELJE ENOTA LAŠKO MOJ ŠOLAR Prelomnice v življenju otroka niso pre­lomnice samo zanj, ampak tudi za starša in vso družino. Kako spremembe, ki jih ti pomembni koraki v razvoju otroka kot je na primer vstop v šolo, sprejmeta starša in kako se nanje odzoveta, v veliki meri lahko nakazuje, kako se bo odzval otrok. Spomnite se izkušnje uvajanja v vrtec, kjer so solze v oceh morda bile prisotne pri vas in pri vašem otroku. Sedaj se na to izkušnjo ozrete z lepimi spomini, pri cemer pa lahko ugotovite, kako hitro je predšolsko obdobje minilo. Seveda pa so bili v tem obdobju takšni in drugacni iz­zivi s katerimi se je soocil otrok in tudi vaša družina. Sedaj pa je pred njim in vami že nov izziv – vstop v 1. razred in osnovnošolsko izobraževanje. To za družino predstavlja veliko spremembo, saj se predvideva dru-gacno delo z otrokom, nova organizacija družinskega casa, še vecji pomen medvr­stniških odnosov, poleg tega pa tudi dru­gacna pricakovanja odraslih v odnosu do otroka. Ta pricakovanja so povezana z otrokovo samostojnostjo, razvojem in krepitvijo delovnih in ucnih navad, po­seben poudarek pa moramo kot starši nameniti tudi medosebnim odnosom in custvom otroka. Kljub temu, da otrok vstopa v šolsko okolje, kjer je poudarek na pridobivanju novih znanj in s tem zadovoljuje potre­bo po intelektualnem razvoju, imajo ot­roci še vedno potrebo po fizicnih aktiv­nostih, igri in gibanju. Vse te aktivnosti lahko starši vkljucijo v okviru aktivnega preživljanja prostega casa skupaj z otro­kom, saj otrok potrebuje pozornost, pri­sotnost, ljubezen in toplino starša. S tem starši zadovoljujejo otrokovo potrebo po sprejetosti in ob enem krepijo njegovo samopodobo, saj otrok v tem obdobju potrebuje izkušnje uspeha in potrditve. Ob pomembni vlogi staršev in druži­ne v tem razvojnem obdobju otroka pa so prav tako zelo pomembni odnosi med vrstniki. Otroci v tem obdobju postaja­jo osebnostno zreli za medsebojno so-delovanje, želijo si družbe drug drugega in ustvarjajo svoje mesto, ki ga imajo v družbi in oz. v razredu. Znotraj odno­sov med vrstniki je pomembno, da starši otroke krepimo v empatiji, socutju, spo­štovanju drugih in medsebojni pomoci. Kot starši smo otroku zgled, zato je po­membno, da sami na ta nacin vstopamo v odnose, saj nas pri tem otrok opazuje. Prav tako pa na takšen nacin vstopamo v odnos do otroka, saj s tem otroku omo-gocimo, da pridobi lastno izkušnjo prija­znih in spoštljivih medsebojnih odnosov. V zacetnih mesecih je zato pomembno, da se z otrokom veliko pogovarjamo o njegovem pocutju v šoli, dogodkih, so-šolcih. Tako mu bomo izrazili zanimanje za njegov svet in njegova custva, s tem pa z njim vzpostavili zaupen odnos. Znot-raj zaupnega odnosa se ustvari prostor za razbremenjevanje in sprejemanje custev – tistih prijetnih in tudi neprijetnih. Na-loga staršev je, da otroku pomagamo pri prepoznavanju njegovih custev, da ga ok­repimo, da jih zmore in zna na primeren nacin ubesediti in da se jih nauci sprejeti. V tem obdobju pa je potrebno na­meniti posebno pozornost tudi krepitvi delovnih navad in spodbujanju motiva­cije za ucenje. Družina mora vzpostavi-ti ritem otroku npr. kakšne so obvezno­sti po prihodu domov iz šole, kakšna je ura umirjanja in nocnega pocitka, kdaj je cas za prosti cas. Vsaka družina ima svoj ritem, ki je prilagojen delovnimi obve­znostim staršev, obšolskim dejavnostim otroka in/ali sorojencev in nacinu življe­nja družine. Ne glede na to kakšen ritem družina vzpostavi, je pomembno, da je ta ritem reden oz. urnik strukturiran, saj se s tem omogoca obcutek predvidljivosti in varnosti. Znotraj dnevnega ritma pa je pomembno, da si družina omogoci sku­paj preživeti cas. Preživeti cas skupaj je še posebej po­memben za otroke, ki se šole ne veseli­jo oz. to obdobje težje sprejmejo. Po-membno je, da starši otroku ponudimo oporo in spodbudo. Sprememba je za ot­roka res velika, saj vstopa v neznano oko­lje, kjer bo prisotno vec nepoznanih ljudi (tako starejših otrok kot tudi odraslih). Prav tako ne bo poznal prostora npr. ucilnice, pravil, ki veljajo v šoli in v odno­sih, ki jih bo tam vzpostavljal. To pa po­meni veliko ucenja, prilagajanja in spo­znavanja. Zagotovo bodo situacije, kjer se bo otrok z novo situacijo zmogel us-pešno soociti, bodo pa tudi trenutki, ko mu bo težko. Dovolite otroku vzeti si cas in bodite potrpežljivi. Omogocite mu va­ren prostor za pogovor z vami, kjer bosta lahko spregovorila o njegovih obcutjih. Otroku lahko pri tem pomagate na vec nacinov npr. da ga še pred pricetkom šole peljete do šole, da si jo skupaj ogledata. Pojasnite mu, kako bo potekal vaš ritem življenja – kdaj se bo moral zbuditi, kdaj bo prihajal in odhajal iz šole, kdo ga bo prišel iskati. Spodbujajte ga pri samo­stojnosti npr. pri oblacenju, pri pripravi šolske torbe in potrebšcin. Vkljucite ga v izbiro in pripravo šolskih potrebšcin, ko jih boste ovijali in oznacevali z imenom. Sodeluje naj tudi pri pripravi delovnega prostora npr. pisalne mize, predalnikov in podobno. Te informacije bodo v njem vzbudile obcutek predvidljivosti in var-nosti, zaradi cesar bo bolj samostojen. V primeru, da poznate sošolca ali sošolko otroka, lahko organizirate družinsko sre-canje, da se bosta otroka med seboj bolje spoznala še pred pricetkom šolskega leta. Na »dan D«, ko bo vaš otrok prvic vstopil v šolo, pa je pomembno, da ga starši pospremite in spodbujate. Tudi v situacijah, kjer sta starša razvezana je po­membno, da otroka ob tako pomemb­nem dogodku pospremita oba in mu s tem predata pomembno sporocilo – »Podpirava te in tukaj sva zate!« Ker je to resnicno pomemben dogodek v življenju otroka, tudi zakonodaja doloca, da star-šema ob vstopu otroka v 1. razred pripa­da izredni dopust ob spremljanju prvo­šolcka. Vsem prvošolckom in tudi ostalim šo­larjem želim uspešno novo šolsko leto in, da bo tokratno preživeto v šolskih klo­peh. Obenem pa vas z veseljem povabim na nadaljnje soustvarjanje Skupine za star-še: • 13. 9. – Novi izzivi po pocitnicah, • 11. 10. – Moj otrok je trmast, • 15. 11. – Pozitivna sporocila otroku (kako komuniciram in kako poslu­šam), • 13. 12. – Družinske vrednote in dru­žinski prazniki. Kot do sedaj bodo tudi v prihodnje srecanja potekala preko ZOOM aplika­cije, kjer je potrebna predhodna prijava (ime, priimek in e-naslov) na elektronski naslov: klavdija.gorjup@gov.si. Po prijavi vam bomo na vaš e-naslov poslali sple­tno povezavo na kateri boste dostopa­li do »spletne sobe«, kjer bodo potekala naša srecanja. Prijavite se lahko na posa­mezno srecanje ali na vec srecanj. Sreca­nja so brezplacna. Srecanja bodo poteka-la od 16. do 17. ure. V primeru dodatnih vprašanj smo dosegljivi na naših kontak­tnih številkah in elektronskih naslovih. Vec informacij pa lahko najdete tudi na spletni strani: https://www.csd-slovenije. si/csd-celje/enota-lasko/. Klavdija Gorjup, univ. dipl. soc. del., samostojna svetovalka pri CSD Celje, enota Laško PRTICKI IN PRTI TER DRUGE RECI Poezija cipke je neslišna v svoji vidni podobi, ceprav je ob svojem nastajanju precej glasna, ko si roki podajata lese­ ne kleklje, ki z nitko pišejo kitice. Kiti­ce, ki niso nujno v pravi pesniški rimi, saj je klekljarici dopušce­na umetniška svoboda. Le-ta pa lahko kmalu postane pusta, ce jo poskušamo stisniti v kalup. Zato smo veseli, da smo po letu dni cakanja, 28. 6. 2021 odpr­li 13. samostojno razstavo kljekljarske skupine Hiše generacij Laško KITICE, ki svojih spretnosti, kljub natancno narisanim nacrtom, ne stiskajo v kalup. 28 ljubiteljskih klekljaric, ki jih vodi Marija Kamenšek, se srecuje v našem medgeneracijskem centru že 15. leto. Zadnja leta vsak torek in vsako sredo zjutraj, med 7. in 9. uro. Marljivo sucejo kleklje med svojimi spretnimi prsti in ustvarjajo unikatne izdelke. Neznani avtor je zapisal, da »Cipka ni samo bel prtic« ampak »je umetnost!« in tako so tok­ratni razstavi KITICE dale naslov: PRTICKI in PRTI ter druge reci. Razstava je bila polna ljubezni, truda, znanja in spominov, saj se med Kiticami, scasoma in z leti, preko klekljanja in dru­ženja na izletih ter piknikih, splete nevidna vez, ki jo Kitice, s svojo srcnostjo znajo in zmorejo negovati. Razstavo si je bilo moc ogledati do 4. julija 2021. Kitice pa se že pripravljajo na avgustovsko razstavo v Preboldu, na 4. festivalu klekljane cipke. Na bulah pa se že snujejo nitke za 14. samostojno razsta­vo v prihodnjem letu in bo v barvah piva in cvetja. MED NEBOM IN ZEMLJO je naslov avtorske fotografske razstave ljubiteljske fotografinje Darje Grdina, ki je med 6. julijem in 6. avgustom razsta­vljala svoje avtorske fotografije z zgodbo v dvorani Hiše generacij Laško. Darja, ki prihaja iz Šmartnega v Ro­žni dolini, za lastno veselje, ljubiteljsko in priložnostno lovi motive, ki jih ponuja domace okolje. Ceprav se nam zdijo mo-tivi znani, domaci, vremenski pojavi in svetlobni pogoji vsakokrat stare motive naredijo nove. Veliko trenutkov se je v njen foto­grafski objektiv ujelo spontano, na po­teh - blizu in dalec od doma, pa tudi po Evropi, ko je sodelovala na razlicnih do-godkih. Darja ima najraje naravo, s fotoapara-tom pa rada dokumentira utrip življenja v kulturah, ki so ji dane, da jih spozna. Vesela je, ko ji je dana priložnost po­nesti ime Slovenije v evropski prostor; ne le s fotografijo, ampak tudi s kulturo v širšem pomenu besede. V letih 2015 in 2016 je v okviru Društva za medkulturno sodelovanje Gallus 3-krat razstavljala lepote Slovenije na Ceškem, kjer ima že nova povabila. Darja je svoje fotografije razstavljala v domacem kraju Šmartno v Rožni dolini, leta 2015 je razstavljala v avli OŠ Lava - razstava NAVDIHI se je nato februarja 2016 selila v Laško, kjer je bila na ogled na dveh lokacijah, skupaj 9 mesecev. Razstava Šepet narave je od septembra 2018 do februarja 2019 gostovala na OŠ Lava. Razstava Med nebom in zemljo, ki jo gostimo tudi danes mi v Hiši generacij pa je gostovala leta 2019 in 2020 v knjižnici Vojnik in Prebold, junija letošnjega leta pa v knjižnici Velenje. Vcasih se nas glasba, beseda, slika tako dotaknejo, da so besede odvec ali pa z ža­lostjo ugotovimo, da nam naš besednjak ne ponuja dovolj dobrih besed, ki bi lah­ko opisale globino, lepoto slišanega, vi-denega, cutenega. Samo odprtje razstave so obogatili: Ema Zorec, mlada ucen­ka harfe Glasbene šole Sevnica. Ceprav v zgodnjih korakih v glasbi, dosega lepe rezultate. Letos je prejela zlato plaketo na tekmovanju mladih slovenskih glasbeni­kov. Prejela pa je tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe v Glasbeni šoli Sevnica; Miha Škorja, domacin, ki mu je glasba položena v zibko, njegova vztrajnost in delavnost pa se najlepše iz­kažeta, ko njegovi spretni prsti preigra­vajo tipke njegove harmonike; Marjeta Knez pa je prebrala poezijo Darje Grdi­na, ki ne le, da zna ujeti trenutek v pro-storu in casu v njegovi najlepši podo-bi, ampak zna to lepoto, ki jo prepozna samo cuteca duša, tudi ubesediti. Na od­prtju smo se prestavili, po besedah avto-rice fotografij: «Med cudesa; fotografska, melodicna in srcna cloveška. Vesela sem, da se je zgodil igriv dogodek ob odprtju razstave ‚Med nebom in zemljo‘. Kot se za Hišo generacij Laško spodobi, sem si tokrat zaželela medgeneracijskega sode­lovanja. Mlada energija, polna upov, in že malo bolj izkušena. Skupaj pa ravno prava. Hvala za gostoljubje Hiši genera-cij Laško; Petra Kolšek, ki s svilnato nit-ko srcno povezuješ. Marjeta Knez, hvala za lepo interpretacijo mojih misli. Ema Zorec, hvala za nebeške melodije tvoje harfe in Miha Škorja, hvala za harmonijo tvoje harmonike. Hvala tudi Glasbeni šoli Sevnica, vsem dobrim lju­dem, ki ste bili z mano. Damjan Kolšek, hvala, da si cudovito ovekovecil dogodek v svoj objektiv. Razstava pa je moja in sem jo postavila s pomocjo Mirke Zorca.« (Petra Kolšek in Darja Gr-dina, foto: Damjan Kolšek) USTVARJALNO POLETJE S HIŠO GENERACIJ LAŠKO Za nami je že 9. leto ustvarjalnih poletnih druženj v casu šol­skih pocitnic. Zadnja leta v Hiši generacij Laško pripravljamo 2 tedenska sklopa v mesecu juliju in mesecu avgustu. Z dvourni-mi ustvarjalnimi druženji pricenjamo ob 10. uri, da, predvsem mlajšim, med zasluženimi pocitnicami, ne krademo spanca, starejši pa se radi družijo z mladostno energijo. Preteklo in letošnje leto so naša druženja polna mla­dostne energije, kateri se tu in tam, s previdnostjo, a ve­liko željo po medgeneracij­skih stikih, pridruži tudi zla­ta generacija. Upoštevanje vseh aktualnih epidemiolo­ških ukrepov nas ne odvrne od ustvarjanja in druženja v prijetnem vzdušju z zavestjo, da premostujemo fizicne raz­ dalje, gradimo mostove odnosov in se ucimo sprejemati uni-katnost drug drugega ter ozavešcati skrben odnos do okolja in družbe s tem, ko z reciklažo izdelujemo unikatne ter uporabne, mestoma tudi zabavne, predvsem pa dekorativne predmete. V mesecu juliju smo tako naredili iz prepognjenih trakov po­letne slike, loncke od kavnih nadomestkov smo spremenili v ži­valsko dobre loncke za natreske, perlice smo nanizali na nitko in jih nato na podstavkih za kozarce oblikovali v cudovite man-dale, papir smo s pomocjo origami tehnike spremenili v ribe, cvetje iz storžev preoblikovali v cudovito cvetje in ga položili na lesene kuhalnice, iz papirnatih krogcev in srckov oblikovali ži­vali, vsak petek pa smo se prelevili v kuharje in spekli toast pice in omlete, sadne ladjice in mascarpone kroglice. Med 16. in 27. avgustom, med 10. in 12. uro pa vas vabimo na: • ponedeljek, 16. 8. IRIS FOLDING, • torek, 17. 8. PVC HOBOTNICA, • cetrtek, 19. 8. LOVILEC SONCA, • petek, 20. 8. POLETNA KUHINJA, • ponedeljek, 23. 8. ORIGAMI, • torek, 24. 8. NA DNU MORJA, • cetrtek, 26. 8. VILINSKI VRTICEK, • petek, 27. 8. POLETNA KUHINJA. MISEL Nikoli ne sodite o življenju drugih ljudi, bodite socutni in empaticni, tudi ce ne zmorete vedno stopiti v cevlje socloveka, da bi z vsemi cuti okusili njegovo pot, njegove korake, odlocitve, dejanja, cutenja ... Posadite rože dobrih misli v svoje cevlje in v cevlje socloveka in skupaj cvetita v novih skupnih korakih. Pa prijetno vrtnarjenje V VRTU MEDGENERACIJSKIH ODNOSOV. Petra Kolšek, strokovna sodelavka v programih Foto: Petra Kolšek, Damjan Kolšek Za skoraj vse ljudi se zdi, da znajo 'pri- CUSTVENA INTELIGENCA (CI) tiskati' na tocno dolocene gumbe, ki nas Custveno inteligenco lahko povezu­jemo tudi s custvi. Veselje, strah, jeza so najbolj pogosta custva, s katerimi se srecujemo vsak dan. Negativni faktor­ji (služba, dom, šola in podobno) lahko negativno vplivajo na razpoloženje ljudi, kar posledicno vodi k zmanjšanju custve­ne inteligence. Gre za sposobnost prepoznavanja lastnih custev in izražanje custev, želja in potreb na asertiven nacin. Hkrati je CI sposobnost prepoznavanja custev drugih, jih razlikovati med sabo in na podlagi teh prepoznav oblikovati mišljenja in dejanja (lahko recemo, da gre za empatijo). To ne pomeni, da nas dolocena stvar ne pri­zadene, ali pa da v dolocenih situacijah nismo razocarani. Custvena inteligen-ca pomeni, da se zavedamo vseh svojih obcutkov, si jih dovolimo, jih ozavesti-mo, nato pa jih znamo spustiti. Custvena inteligenca je tisto, kar uporabljamo, ko socustvujemo s sodelavci, se poglobljeno pogovarjamo o svojih odnosih z drugimi osebami. Omogoca nam, da se povežemo z drugimi, bolje razumemo sebe in živi-mo bolj pristno, zdravo in srecno življe­nje. Sposobnost razumevanja svojih cu-stev je kljucnega pomena, kar lahko vodi do razcveta in postane še pomembnejše zato, ker smo kot ljudje po navadi zelo custvena in družbena bitja. Izkazalo se je, da imamo lahko visoko stopnjo custvene inteligence v skoraj vseh vidikih svojega življenja. V primeru, ce je oseba custveno inteligentna, bo to imelo pozitiven vpliv na njeno povezovanje z drugimi, poveca-lo uspešnost v službi in izboljšalo njene komunikacijske sposobnosti. Custveno pismeni ljudje so socutni, odprti, sposobni razlocevati med po­membnim in nepomembnim ter med osebo in njenim vedenjem (primer: ot­rok naredi napako, custveno pismen starš ne kritizira njegove osebnosti, am-pak izrazi nestrinjanje z njegovim vede­njem). Pripravljeni so poiskati primerne rešitve skupaj s partnerjem in otrokom, ohranjajo prisebnost, se trudijo ostati za­vedno prisotni v odnosih, cutijo odgo­vornost in zrelost tako v odnosu do sebe kot do partnerja. Tri vešcine custveno inteligentnega posameznika Za CI na splošno velja, da vkljucuje vsaj tri vešcine: custveno zavedanje ali sposobnost prepoznavanja in poimeno­vanja lastnih custev; sposobnost izkori-šcanja teh custev in njihovo zavedanje pri razmišljanju in reševanju problemov; in sposobnost obvladovanja custev, ki vkljucuje tako reguliranje lastnih custev, ko je to potrebno, kot pomoc drugim, da storijo enako. Pomen custvene inteligence Custvena inteligenca vas bo pripeljala do srecnega in izpolnjenega življenja. Ce ste v stiku s svojimi custvi, se lahko spo­padate z negativnimi obcutki in sprejme­te pozitivne. Vpliva tudi na splošno ka­kovost vašega življenja in vpliva na vaše vedenje in na vaše odnose. To je zato, ker vas razvoj custvene inteligence nagrajuje s custveno regulacijo (pomiritev custev). Ce imate custveno regulacijo, lahko nad­zorujete svoja mocna intenzivna custva in se izognete impulzivnim dejanjem, ki jih povzrocajo tovrstni obcutki. Z drugi-mi besedami, custvena inteligenca nam omogoca, da si vzamemo cas za predela­vo negativnih custev, ponuja nam vpog-led na situacijo in boljšo možnost odlo-citve, navsezadnje pa nam daje možnost izbire o tem, kako pravilno ravnati. Lah­ko si predstavljate, kako ucinkovita je v medosebnih odnosih. Kako postati (bolj) custveno inteligentni? Metod za ucenje custvene inteligence je veliko, niso pa vse primerne za vsako-gar. To je podobno, kot ce bi me vpraša­li, kakšne so metode, da postanete do-ber smucar. Namesto da bi o tem veliko izgubljala besede, bi vam raje svetovala smucarski tecaj in pri tem izbiro dobrega ucitelja smucanja. Zgolj poslušanje nas­vetov in branje literature o smucanju še iz nikogar ni naredilo dobrega smucarja, trener in redna vadba pa že. Enako ve­lja za custveno pismenost, ki je seveda tudi stvar znanja, ampak prava umetnost je prenos tega znanja v odnose in svo­je življenjske izzive, kar brez izkušenega ucitelja in vadbe oz. ponavljanja ni tako preprosto. Torej vse kar slišite ali prebe­rete in se vam zdi, da bi vi potrebovali je prav, da pricnete izvajati v praksi. Ven­dar nikoli na silo, bodite nežni do sebe in pustite casu cas. Dolocene informacije morate prebaviti, prežveciti in pustiti, da se usedejo v spomin in nekega dne vam bodo te informacije same prišle v zavest, ko boste rekli »Aha tole ja pa tole o cemer smo govorili na ED ali na OS …« bolijo, tocno tiste stvari, ki nas motijo in tocno tiste dogodke, za katere si želimo, da bi jih lahko izbrisali. Naj bo to nekaj, kar nam rece prijatelj ali stori naš partner, vedno je nekaj, kar nas zmoti. A to, kar nas zmoti, je prisotno v nas samih. Ljud­je ne morejo pritiskati na 'gumbe', ki jih nimamo. Od nas in samo od nas je odvis-no, kako se odzivamo na svet okoli nas. A za razumevanje in poosebljanje te resnice je pomembno, da se zavedamo pomena custvene inteligence v odnosu. Pomeni pa predvsem to, da se v 'konfliktih' znava postaviti v situacijo jaz in ti proti proble-mu, ne jaz proti tebi. Nekaj predlaganih metod: 1. Asertivna komunikacija Vedeti, kako se pocutite in si dati cas, da se na to pravilno odzovete pomeni, da lahko odlocno izrazite svoje želje in potrebe v odnosu. Svoje meje lahko laž­je prepoznate in jih postavite neposredno pred socloveka. Zmožnost odlocne ko­munikacije vam pomaga tudi pri tem, da ste odprti in iskreni do svojih obcutkov. Stvari ne zadržujete in si dovolite izraža­nja. S tem preprecite nalaganje nepotreb­ne jeze in besa, ki se s casom le še pove-cujeta. 2. Odzovite se, namesto da bi reagirali Resnicno je izjemnega pomena, da ne odreagiramo v stresnih situacijah. Kot smo že omenili, custvena inteligenca ne pomeni, da ne cutimo vseh custev, ki jih tako radi oznacujemo za negativna. Do-volimo si cutiti vse, a custveni inteligen­tni posameznik se je v navalu 'negativnih' custev sposoben ustaviti, razmisliti in se o njih pogovoriti. Primer: Predstavljajte si, da ste ugoto­vili, da vam je partner lagal. Vaš obica­jen odziv je vsekakor sprostitev vse jeze na partnerja. Vse to ustvarja konflikt, na­peto in negativno ozracje. Tukaj ni govo­ra o tem, da bi situacijo morali ignorirati, toda namesto takojšnje reakcije, si damo nekaj casa, da se lahko s situacijo sooci-mo logicno in bistro. Navsezadnje lah­ko le tako odkrijemo globlji razlog, zakaj nam je partner lagal. Ce drug drugemu dovolimo iskrenost, resnicno iskrenost, potem ni razloga za prikrivanje. Le tako pa lahko resnicno gradimo na zaupanju. 3. Vadite empatijo Ce se želite vživeti v nekoga, še posebej v vašega partnerja ali otroka, se morate znati povezati z njegovimi custvi. Bolj kot ste usklajeni s svojimi obcutki, bolj lahko prepoznate in razumete obcutke drugih. Vendar empatija ne zahteva, da popolnoma razumete partnerjeva custva omogoca, da se dejansko zazremo drug v da si vsi želimo, da bi nas nekdo imel - pomeni sprejemanje in vrednotenje, drugega. rad, nas spoštoval, predvsem pa nas ra­kako se pocutijo in kdo so drugi. Empa-Ljubezen je dvosmerna ulica. Morda zumel. Tega morda ni vedno lahko za­tija pomeni, da morda ne razumemo cu-ste ob branju pomislili, zakaj bi samo gotoviti, a cetudi nekdo ne razume na­stev drugih, jih pa spoštujemo. jaz odreagiral na takšen nacin, ko pa na šega mnenja in naših custev, se vsi med drugi strani ni ne posluha, še manj pa seboj lahko spoštujemo in tako rekoc 4. Aktivno poslušanje spoštovanja. Razmerje, naj si bo par­ 'igramo v istem peskovniku'. Poleg empatije lahko z aktivnim po­ tnersko ali pa prijateljsko, med starši in slušanjem dejansko razumemo nekoga otrokom, lahko deluje le, ce z obeh stra­drugega. Namesto, da zgolj cakamo, kdaj ni prihajajo spoštovanje, trud, razume-Marjana Mastnak, bomo mi dobili besedo in bili tako re-vanje in želja po napredku. Dejstvo pa magistrica zakonskih in družinskih študij, koc mi na vrsti, nam aktivno poslušanje je, da mora nekdo zaceti. Zavedajmo se, prostovoljka Hiše generacij Laško September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, na pobudo Alzheimer Disease International (ADI), po vsem svetu z razlicnimi dogodki in aktivnostmi povecujejo ozavešcanje o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Vsake 3 sekunde pa na svetu zboli za demenco ena oseba. Na svetu je vec kot 50 milijonov obolelih in v naslednjih 20-ih letih se bo število podvojilo. (Savinjsko nabrežje 6) ob 18. uri 5. SPREHOD ZA SPOMIN Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, skupaj z Zdravstvenim domom Laško in Domom starejših Laško pripravljamo že 5. leto zapored SPREHOD ZA SPOMIN, katerega namen je ozavešcati in informirati ljudi o demenci. (Predstavljene bodo vrste demence in njihove poglavitne znacilnosti, nekatere tehnike krepitve in ohranjanja spomina ter preventiva). Zaradi letošnjih ukrepov NIJZ-ja, vas prosimo, da se na dogodek predhodno prijavite na 03/734 18 80 ali center.starejsih@ siol.net. Vsak prvi ponedeljek v mesecu (6. september, 4. oktober 2021) BREZPLACNO INDIVIDUALNO PRAVNO SVETOVANJE v Hiši generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6). OBVEZNA predhodna PRIJAVA za termin! V Hiši generacij Laško že 16. leto negujemo in spodbujamo PROSTOVOLJSTVO, saj brez srcnih prostovoljk in prostovolj­cev številne aktivnosti, ki jih pripravljamo v medgeneracijskem centru, ne bi mogli izvajati. Skupaj, z roko v roki, plujemo za isti cilj: najti pot do socloveka, s socutjem, empatijo - tako preprosto, a premalokrat izraženo. Kar daš, to dobiš. HVALA vam, drage prostovoljke in prostovoljci za vaše znanje, spretnosti, empatijo, socutje ter vaš cas. Vem, da skupaj zmoremo vec kot vsak sam zase. Vem, da cas, ki ga namenimo za dobro drugih, ni nikoli vstran vržen cas in vem, da smo srcni ljudje rojeni za srcna dejanja. Vse, ki bi želeli prestopiti prag Hiše generacij in v njej postati prostovoljka/prostovoljec, vabimo, da se oglasite na Sa vinjsko nabrežje 6, Laško ali poklicete na 03-734-18-80 ali 051-436-240 ali pišete: center.starejsih@siol.net ali nas poišcete na Facebooku: Hiša generacij Laško. DOGAJANJE V DOMU STAREJŠIH LAŠKO Poletje je na vrhuncu in temu primer-ne so tudi aktivnosti v Domu starejših Laško, ki jih izvajamo previdno in v skla­du z vsemi preventivnimi ukrepi poveza­nimi s SARS-CoV-2 tudi dosledno upo­števamo. Za upoštevanje preventivnih ukrepov se zahvaljujemo tudi stanovalcem ter nji­hovim svojcem in prijateljem. Živimo z naravo V tem casu je naša okolica še posebej lepa, saj je v polnem razcvetu vrt naših Etericno olje mete ima zelo svež zeli-Iranu in Franciji, kjer jo gojijo zlasti v na­vrtnic in nasad sivke, prav tako nas s svo-šcen vonj, kot sveže nabrani metini listi, mene parfumske industrije. jo bujnostjo razveseljujejo zelišca našega vonj hidrolata pa je nekoliko blažji in ga V parku Doma starejših Laško smo jo zelišcnega vrta. bomo uporabljali kot osvežilno pršilo za zasadili pred štirimi leti. S sušenjem le-teh smo poskrbeli, da aromo in osvežitev zraka v prostoru. Njen cudovit svež vonj bo tudi nas nam v hladnejših mesecih ne bo manjka-Aromaterapija postaja v zadnjih dese-spremljal skozi vse leto. V okviru delav-lo zdravilnih domacih cajev žajblja, mete tletjih vedno bolj priznana, raziskana in nic bomo izdelali sivkine blazinice, ki nas in melise. uveljavljena veja holisticne medicine, ki bodo spominjale na poletje, nas pomirja-Tokrat pa mete nismo sušili le za caj, blagodejno vpliva tudi na obolele za de-le, nam pomagale k boljšemu spancu in menco in jo izvajamo tudi v Domu sta­ temvec smo v sodelovanju z Alenko Za-hkrati varovale naša oblacila pred nad­pušek iz kmetije Vrhivšek izdelali cisto rejših Laško. Z njo dosežemo dezinfekci-ležnimi molji. svoje metino etericno olje in hidrolat. jo zraka, umiritev stanovalcev in prijetno naravno aromo. Ponosni smo na svoj bo­gat zelišcni vrt in hvaležni gospe Zapušek Festivalsko dogajanje tudi v Domu za njeno pomoc. Poželi smo tudi nasad sivke. Rastlina Festival Pivo in cvetje je mocno pove­je razširjena po celem Sredozemlju, pred-zan z etnološko tradicijo in ohranjanjem vsem v Dalmaciji, Grciji, Severni Afriki, ljudskih obicajev. Zato smo ob otvorit­ vi 56. festivala v naše goste povabili cla­ne Kulturnega društva Anton Tanc, ki so za stanovalce pripravili nastop, ki je bil prava paša za oci in veselje za dušo. Tako smo delcek dogajanja iz mestnih ulic pri­nesli tudi med stanovalce. Clanom KUD Anton Tanc se še enkrat iskreno zahva­ljujemo za prijazen obisk in nastop. Duhovna oskrba V atriju Doma starejših Laško pa smo v mesecu juliju pripravili tudi sveto mašo. Hvala Roku Metlicarju za takojšen od­ziv naši prošnji in Klemnu Jagru ter pro-stovoljkam društva Karitas za cudovit obred, ki je v Dom vnesel še dodaten mir in spokojnost. Zaposleni smo se potrudili, da se je svete maše na prostem lahko udeležilo cim vec stanovalcev. Tiste, ki jim zdra­vstveno stanje ne dopušca udeležbe, pa je gospod Klemen obiskal v sobah. Vseživljenjsko ucenje V torek, 27. 7. so naši stanovalci po­novno z veseljem sedli v »šolske klopi«, ki smo jih postavili v prijetni senci dom­skega parka. Socialno podjetje Simbioza Genesis nas je namrec obiskalo z njihovo Simbioza mobilno ucilnico. Skupaj smo spoznavali nacine uporabe racunalnikov, telefonov in tablic. Tako smo skušali stanovalcem pribli­žati sodobno tehnologijo in njihovo upo­rabo. Zavedamo se, da jim bo poznavanje digitalnih orodij omogocilo vecjo neod­visnost, boljšo informiranost, predvsem pa vecjo socialno vkljucenost v družbo, prav tako iz DU Rimske Toplice. Vsem sodelujocim se lepo zahvaljujemo in jim iskreno cestitamo za odlicne dosežke! Silvo Malgaj Foto: Kaja Potušek osvojila ekipa SONCEK v zasedbi Bog-dane Teršek, Vike Martinšek in Jadranke Sabolcki, tudi ta iz DU Rimske Toplice, 3. mesto pa je osvojila ekipa TRIJO ADIJO (Slavi Kaše, Marija in Boški Randjelovic), TRADICIONALNI POKAL AQUAROME V KEGLJANJU S KROGLO NA VRVICI 21. 5. 2021 je v Rimskih Toplicah v skupni organizaciji Društva upokojen­cev, Turisticnega društva in gostišca AGM Nemec potekalo tradicionalno po­kalno tekmovanje za pokal AQUARO­MA v kegljanju s kroglo na vrvici, ki se je odvijalo na bazenu Aquaroma v Rimskih Toplicah. Sodelovale so ekipe DU Obci­ne Laško, DU Rimske Toplice, DU Laško, DU Recica, DU Šentrupert, DU Sedraž in DU Jurklošter. Zmagovalna ekipa je bila skupina ŠOŠEKI iz DU Rimske To-plice, katero so sestavljali Janez in Jožica Stopinšek ter Mirko Crunšek, 2. mesto je kar je v casu preventivnih ukrepov še po­sebej pomembno. Stanovalci so si na spletu z veseljem ogledali razlicne aktualne vsebine, se preizkusili v igranju spomina ter poslu­šali glasbo. Navdušeni smo ugotovili, da ni nic pretežko ter da je zelo pomembno, da sledimo novostim in smo se pripravljeni uciti tudi v jeseni življenja. Spoštovane bralke in bralci, vsem sku­paj želimo varno in prijetno jesen, ki smo ji vsak dan bliže. Z željo, da ostanemo zdravi vas pozd­ravljamo. Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših PREGLED DOGAJANJA V DRUŠTVU INVALIDOV OBCINE LAŠKO V PRVI POLOVICI LETA 2021 V prvih mesecih letošnjega leta smo se še vedno soocali s precej strogimi omejitvami zaradi velikega števila okuženih in hospitaliziranih bolnikov zaradi covid-a. Tako kot v drugih društvih je v tem casu tudi naše delovanje skoraj povsem zamrlo. Z upanjem in veliko željo smo zrli v prihajajoce pomladne dni, da bi se situacija izboljšala, da bi cimprej dobili cepivo in da bi se življenje vrnilo v stare, dobre case pred «korono«. V mesecu juniju se je situacija toliko izboljšala, da je bila epi­demija preklicana, ostali pa so še vedno zelo strogi ukrepi, ki delovanje društev še vedno zelo omejujejo. Zavedamo se, da so naši clani invalidi še posebej ranljiva sku­pina in da se moramo držati vseh ukrepov, a obenem upamo in želimo, da bi se cim vec clanov cepilo in bi s tem obvarovali svoje zdravje in zdravje bližnjih. Veliko naših clanov je namrec bitko z boleznijo izgubilo, kar nekaj naših clanov pa se je z njo resno bojevalo in na sreco in veselje vseh so v tej bitki zmagali. Na tem mestu se želimo zahvaliti našim prizadevnim pover­jenikom, ki so ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in skrbi za lastno zdravje in zdravje vseh clanov uspeli razdeliti koledar­je in pobrati clanarino za leto 2021. Društvo invalidov obcine Laško se v teh neprijetnih casih po svojih zmožnostih trudi svojim clanom vsaj malce omiliti situ-acijo, v kateri so se znašli. Invalidi imajo že tako veliko omejitev v vsakdanjem življenju, v sedanji situaciji pa so se, tako kot vsi, znašli še v težjem položaju, družbeno življenje je skoraj povsem zamrlo, ljudje smo se v strahu za svoje zdravje in življenje bolj ali manj zapirali vsak v svoje domove, bil je cas hude osamitve in situacije, ki je nismo bili vajeni. Da bi vsaj za kak dan pozabili na vso breme zadnjega leta in pol, smo v juniju organizirali srecanje na Brezjah in komaj za­polnili avtobus. V juliju smo želeli izvesti kopalni dan v Izoli, ki pa je bil zaradi premajhnega zanimanja žal odpovedan. Za planinski dan na Kopah pa je že malce vecje zanimanje. Upamo, da se je želja po druženju vrnila in da bo tudi za os­tala druženja vecje zanimanje. Prepricani smo, da boste domov odšli z veseljem v srcu, ker boste preživeli lep dan v prijetni družbi. So pa bili v tem polletju, seveda z upoštevanjem vseh strogih varnostnih ukrepov, zelo dejavni naši športniki. Udeležili so se naslednjih obmocnih tekmovanj: – balinanje v Žalcu (ekipno 7. mesto) – ribolov v Krškem (Stankovic 12. mesto, Smiljic 18. mesto) – pikado Mozirje (ženska ekipa 9. mesto, moška ekipa 8. mes-to) – streljanje Velenje (pištola Vignjevic 1. mesto, Ramšak 2. mes-to, puška kategorija SH1 Cverle 1. mesto, Novak 10. mesto) – meddruštvena tekma v ribolovu v Litiji (ekipno 4. mesto) Organizirali smo tudi dve tekmi v ribolovu, in sicer: – tekma za PRVI TRNEK na Marofu (1. Centrih, 2. Stopar, 3. Stankovic) – tekma za pokal PREMINULI CLANI v Radecah (ekipa DIO Laško 2. mesto) Vemo, da uspehi ne pridejo brez treningov, zato se vsem športnikom zahvaljujemo za marljivo delo, še posebej predse­dniku za šport, Jožetu Cverletu, ki skrbi za organizacijo trenin-gov in tekmovanj. V naše vrste vabimo vse clane, ki bi se želeli prikljuciti uspešnim športnikom, zato pogumno, ker rek »ŠPORT KREPI TELO IN DUHA« še kako velja. Za vse informacije se oglasite v pisarno društva ob ponedelj­kih od 8. do 11. ure ali v tem casu poklicite na telefon 03 573 06 00. Veseli bomo vsakega clana, ki bi se želel pridružiti našim uspešnim športnikom. V Thermani Laško je ZDIS-Ljubljana od 28. do 30. 6. 2021 organizirala USPOSABLJANJE ZA AKTIVNO ŽIVLJENJE IN DELO za invalide, ki prostovoljno delamo v društvih invalidov. Udeležili smo se ga clani vseh 69 invalidskih organizacij iz Slo­venije. Navzoce je pozdravil župan Obcine Laško Franc Zdolšek in predsednik DIO Laško Mihael Loncar. V treh dneh je bilo izvedenih veliko delavnic na temo aktual­ne »korona situacije«, stresa in depresija, povezanih s situacijo, v kateri smo se znašli in seveda so bile tudi ostale zanimive de­lavnice, ki jih prostovoljci, ki delamo v društvih invalidov, pot-rebujemo pri svojem delu. Zopet smo dobili precej novih znanj, ki nam bodo še kako koristila pri delu z našimi clani. Topli poletni meseci vabijo v bazene Thermane, zato vabljeni na sedež društva, kjer dobite kopalne karte po ugodni ceni. Še en pomemben dogodek za naše društvo se je zgodil v me-secu juniju. Dolgoletni predsednik DIO Laško Mihael Loncar je na naš predlog dobil visoko obcinsko priznanje ZLATI GRB OBCI­NE LAŠKO. Za njegovo dolgoletno in prizadevno delo, za vse ure njegovega prostega casa, ki jih je namenil društvu, se mu še enkrat iskreno zahvaljujemo. Z optimizmom zremo v prihodnost in želimo, da se življenje vrne v stare tirnice, da se bomo zopet srecevali, družili, si stisnili roko in si kaj lepega povedali. Vabljeni v naše prostore ob ponedeljkih od 8. do 11. ure. Ve­seli bomo kakšnega vašega predloga, pohvale ali kritike. Tu smo za vas, dragi naši clani. Danica Belej, tajnica Društva invalidov obcine Laško POLETJE PRI VESELIH NOGICAH V poletnih mesecih, ko si vsi zasluži-mo nekaj predaha od vsakodnevnega rit-ma, naše društvo, kljub temu ne pociva. Tako smo v nedeljo, 20. junija 2021, v Laškem ponovno, tokrat že osmic, tek­li za dober namen. Za vse tiste in s tis-timi, ki tega ne zmorejo, visokim tem­peraturam in covidu navkljub. Seveda, z neprecenljivo pomocjo in podporo naših zvestih podpornikov, donatorjev in pro-stovoljcev. Seveda pa nismo samo tekli, sladkali smo se tudi s slastnimi palacinkami, štru-ckami in jabolki. Druženje in zabavo ob teku so nam s svojim obiskom popestrile male živali iz »Malih zverinic«. ŠMOCL pa nam je omogocil, da smo uživali ob otroški predstavi na prostem z naslovom »O dimnikarcku, ki je sreco iskal«. Cisto vsak pa je lahko »ujel nogico« in prejel bogato darilo naših donatorjev ter tudi na takšen nacin prispeval sredstva za pomoc otrokom s posebnimi potre­bami. Po zakljucenem teku smo družine oseb s posebnimi potrebami povabili še v društvene prostore na prijetno druženje in piknik, kjer smo lahko še enkrat strni­li lepe vtise z našega dobrodelnega teka Vesele nogice tecejo, ter že zaceli zbira-ti nove ideje in nacrte za naša prihodnja druženja in aktivnosti kot so dobrodelni tek, izleti, vadbe in izobraževanja. Iskrena hvala VSEM, ki ste nas pod-prli in nam omogocili, da smo dobro­delni tek uspešno izpeljali. S svojim za­upanjem in podporo nam pomagate uresnicevati naše cilje in namen, to je pomagati osebam s posebnimi potreba-mi in njihovim družinam premagovati ovire na njihovi življenjski poti. Kot zagotovo že veste, da smo, poleg izvajanja vseh drugih aktivnosti (skupina za samopomoc, TobAlkoStop program, projekt spodbujanje socialne vkljuce­nosti, zagovorništvo, osvešcanje, indivi­dualna pomoc osebam s posebnimi po­trebami in njihovim družinam ...) tudi izvajalec osebne asistence. Osebna asi­stenca opolnomoci uporabnika in mu omogoci samostojno, neodvisno življe­nje. Z osebno asistenco lahko osebe s posebnimi potrebami živijo neodvisno ter imajo nadzor nad svojim življenjem in si same, s pomocjo osebnega asisten­ta, oblikujejo svojo dnevno rutino. Vsak uporabnik si lahko izvajalca izbere sam, izvajalec pa mu pomaga pri izbiri asi­stentov in koordinaciji osebne asistence. Trenutno nam, kot izvajalcu osebne asi­stence, zaupa že 20 uporabnikov, za ka­tere skrbi 38 osebnih asistentov. Ponos­ni smo, da naš kolektiv tako šteje že 41 zaposlenih. Veseli nas, da smo z vsemi uporabniki in zaposlenimi povezani in v dobrih ter iskrenih odnosih. Vse infor­macije o pravici do osebne asistence do-bite na telefonski št. 031 567 588. Z vese­ljem pa smo vam kadarkoli na voljo na naših telefonskih številkah 041 610 284 in 070 342 112 ter e-naslovu drustvo.ve­ selenogice@gmail.com tudi za informa­cije o vseh ostalih aktivnostih in projek­tih. Veseli nas tudi, da se naš glas in volja sliši ter širi in da vedno znova delamo pozitivne korake tudi na podrocju spre­memb zakonodaje in odprave krivic ose­bam s posebnimi potrebami in njihovim družinam. Tako je bil koncno potrjen za­kon, ki vzpostavlja zakonsko podlago za izplacilo neizplacanih dodatkov za po­moc in postrežbo za slepe in slabovidne osebe od zacetka leta 2003 do konca leta 2016. Zakon stopi v veljavo 7. avgusta in od takrat naprej bodo lahko upravicenci oddajali svoje zahtevke na ZPIZ. Veliko stvari, na katere že dolga leta opozarja-mo, je potrebno še urediti na podrocju pravic oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin, zato nam dela v prihod­nje zagotovo ne bo zmanjkalo. HVALA, ker se veselite naših uspehov in nas podpirate na razlicne nacine! Ve­sele nogice vam želimo še naprej lepe po­letne dni z veliko prijetnih soncnih žar­kov. I. P. Foto: Boris Vrabec KO SMO SKUPAJ, NAM JE VEDNO LEPO Društvo Sožitje Laško nudi svojim cla­nom veliko dejavnosti, s katerimi želi osebam z motnjo v duševnem razvoju (OMDR) omogociti vecjo vkljucenost v vsakdanje življenje in jim približati zna­nja in spoznanja s podrocij, katerih sa­mostojno ne bi mogli pridobiti. Koronavirus je za krajši cas onemo­gocil skoraj vse društvene dejavnosti. Zato smo bili toliko bolj veseli sprošca­nja ukrepov in s tem ponovne možnosti druženja. V mesecu juniju so bile tako lahko že izvedene plesna in ustvarjalna delavnica ter piknik s pohodom do slapa Lahom­niški sopot. Za gibalno ovirane je bila za cas pohoda organizirana, pod kozol­cem na Slogah, delavnica spoznavanja in nabiranja zdravilnih zelišc. Po vrnitvi s pohoda so se OMDR družili s konji ter uživali v vožnji s kocijo. Clani Konjerej­skega društva Vrh nad Laškim so s peko na žaru poskrbeli, da nam ni zmanjkalo energije. 5. 7. 2021 smo odšli na podaljšani vi-kend seminar v Radence. Poleg kopanja smo obiskali živalski vrt Sikalu ZOO ter pripravili »okroglo mizo«. Naša gostja je bila Mateja de Reya, direktorica Zveze Sožitje. 24. 7. 2021 smo se polni pricakova­nja z avtobusom odpeljali proti pokraji­ni Kozjansko. Ogledali smo si Minorit-ski samostan Olimje, cerkev Marijinega Vnebovzetja, staro samostansko lekarno in zelišcni vrt. Nedalec stran nas je obdal vonj cokoladnice, kjer smo poskusili roc­no izdelano cokolado. Pot nas je vodila še v Deželo pravljic na Jelenov greben, kjer smo se okrepcali s toplo malico in v mu-zej stare kmecke opreme. Za konec smo se srecali s cebelicami in okušali njihove proizvode. Preden smo se razšli, smo ob vecerji še enkrat prisluhnili harmoniki, ki nas je sicer spremljala ves cas. Hvala vsem, ki ste s svojo pozitivno energijo sodelovali pri kateri od teh de­javnostih in zahvala vseh clanov Francu Rajhu za organizacijo in uspešno izved­bo. Betka Pfeifer, prostovoljka Izdelali smo pticjo hišico V skupini Cebelice smo si to leto za­dali prednostno nalogo - Uporaba odpa­dnega materiala v vrtcu. Da smo povezali prijetno s koristnim, smo izdelali pticjo hišico. Ob tem smo otroke ucili spoštlji­vega in odgovornega odnosa do drugih živih bitij. Skrb za živali otroku privzgo­jimo tudi tako, da skupaj skrbimo za pti­ce v zimskem casu. Z otroki smo se po­govarjali o pticah - skrbi zanje in ptice opazovali … Pregledovali smo razlicne knjige in se odlocili, da bomo tudi sami izdelali pticjo hišico. Najprej smo ugo­tavljali, kaj vse bomo potrebovali za izde­lavo, nato pa smo se naslednji dan lotili izdelave. Naš Žan je poskrbel za dešcice in orodje. Najvecje veselje nam je »de­lalo« baterijsko orodje, saj so ga nekate­ri uporabljali prvic. Prav vsi smo privili kak vijak in s skupnimi mocmi je nasta-la hišica. Hišico smo na koncu seveda še prebarvali, da smo jo zašcitili pred vre­menskimi vplivi. Na fotografijah si oglej­te, kako nam je uspela izdelava in kako smo bili spretni. Res smo pravi mojstri. Hišica krasi naše igrišce, tako bomo lah­ko tudi v prihodnje še lažje opazovali pti­ce in pripomogli k skrbi zanje. Bistveni pomen krmljenja ptic je lažje opazovanje in spoznavanje njihovih navad ter razvi­janje obcutka odgovornosti in pozitivne­ga odnosa do narave pri otrocih. Otroci skupine Cebelice, Kristina, Cvetka in Žan OTROŠKI KOTICEK (A. Teršek) GOZD POVABI ŠE KOGA, S KOMER BOŠ IZMENICNO IZPOLNJEVAL IZZIVE. SEZUJ SE IN Z BOSIMI NOGAMI PRIMI STORŽ. NATO GA VRZI PROTI TARCI (ŠTOR, KAMEN, PRAPROT …). USEDI SE NA NAJMEHKEJŠI MAH V GOZDU IN GLASNO ZAVRISKAJ. POIŠCI ŠTOR IN SKOCI, KOLIKOR DALEC ZMOREŠ. Mlade raziskovalke na državnem tekmovanju Po zelo uspe­šnih rezultatih na regijskem srecanju Mladi za Celje sta se razisko­valni nalogi raziskovalk Špele Klopcic ter Aleksandre Derganc in Mojce To­šic uvrstili na državno tekmovanje Mla­di raziskovalci. Aleksandra in Mojca sta za raziskovalno nalogo z naslovom Vpliv temperamenta na zaznavo razredne kli-me in medsebojno komunikacijo prejeli bronasto priznanje. Raziskovalci, ki so se potegovali za srebrno oziroma zlato pri­znanje pa so svoje raziskovalne naloge pred strokovno komisijo predstavili ko­nec junija na 55. Srecanju mladih razi- Spomini na šolo Zidani Most Podružnicna šola Zidani Most je ena od treh podružnic Osnovne šole Anton Aškerca Rimske Toplice. Obiskujejo jo ucenci od 1. do 5. razreda. Šolsko leto je uspešno zakljucilo pet petošolcev. Zdaj pa nas polni pricako­vanj zapušcajo in se veselijo nadalje­vanja guljenja šolskih klopi na maticni šoli. Nekaj vtisov sta strnila dva nadobud­ neža. Mi iz podružnice pa vsem želimo srecno in uspešno še naprej. Vsi iz PŠ Zidani Most V Zidani Most sem se prešolal šele v 2. razredu. Takrat sem spoznal nove so-šolke in sošolce. Spoznal sem tudi novo šolo in njene prostore, ki so bili precej manjši od prejšnje. In glavno, spoznal sem tudi uciteljice Jasno, Magdaleno, Mirico, Nušo, Nino in Alenko, seveda pa tudi ucitelja Francija. Pocasi sem se prilagodil na novo oko­lje, dobil sem nove prijatelje in cas je z njimi zelo hitro mineval. Drugi razred sem uspešno zakljucil in cez 68 dni zacel s tretjim. Zacel sem dobivati svoje prve ocene, ki so bile dobre, kar me je zelo ve­selilo. Skupaj s prijatelji smo se zabavali in tu pa tam tudi kaj ušpicili. Tako sem tudi tretji razred uspešno koncal. V cetrtem razredu sem se zacel ukvar­jati s streljanjem, da so mi popoldnevi in Valeta na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice Priprave na valeto so vedno zelo in-tenzivne in naporne. Že dobro leto pa skovalcev Slovenije v Murski Soboti. To priložnosti je izkoristila Špela Klopcic, ki se je na podrocju etnologije predstavila z raziskovalno nalogo Vsakdan rudarskih družin in vpliv rudarstva na kraj Sedraž z okolico. Za svoj celoletni trud je bila na­grajena z zlatim državnim priznanjem in zlato sovico. Vsem raziskovalkam iskrene cestitke. veceri hitreje minili. To leto mi je bilo res všec, saj se je predmet spoznavanje oko­lja razdelil na naravoslovje in tehniko ter družbo. Peti razred pa mi je popolnoma zagre-nil življenje. Že v cetrtem razredu smo imeli proti koncu leta šolanje na daljavo, ampak v petem smo pa vec kot pol leta preživeli za ekrani racunalnika. To me je res jezilo, saj so nam omejili vse. Ko sva enkrat z ocetom lovila ribe, je do naju pristopil policist in rekel, da naj pospra-viva stvari in greva. Še to ni bilo dovolje-no. Pokvaril mi je cel vikend. V glavnem, zdaj ko to pišem je koncno konec epidemije in leto smo zakljucili v šoli. Tako smo imeli tudi zakljucno eks­kurzijo, nepozabna pa je bila seveda šola v naravi v Ankaranu, kjer smo se pet dni odlicno zabavali. Zahvaljujem se vsem uciteljem, ki so me ucili ter vsem prijateljem, ki so me navdušili za sestavljanje rubikove kocke, igranje nogometa in še in še. In za konec: Uspešno razred sem kon-cal, zdaj se bom v Rimske Toplice podal. Urban V prostorih šole Zidani Most sem bil vse od vrtca pa do konca petega razre­da. V tem casu se mi je zgodilo marsikaj. Opisal bom nekaj doživetij. Bil sem v prvem razredu. Petošolec Maj je šel proti mojemu golu, da bi za­ moramo upoštevati ukrepe za zajezitev širjenja epidemije, kar seveda marsikaj postavi na glavo. Vendar pa se naši de­vetošolci skupaj z razrednicarkama niso predali. Vztrajali so do konca. Zaradi od­ Mentorica Jasmina Oblak del gol. Ko je brcnil žogo, mi je priletela v mednožje. Tako ni bilo gola. Vsi so me hvalili, jaz pa sem jokal. Vsi športi so lahko nevarni, celo košar­ka. Enkrat sva z Maksom (moj dober pri­jatelj) sedela na klopi in pisala domaco nalogo. Za nama pa so fantje igrali ko­šarko. Pogledal sem, kako fantje igrajo, a sem zagledal, da žoga leti proti Maksovi glavi. V zadnjem hipu sem nastavil roko, a sem zadel Maksa v glavo. On pa me je udaril nazaj. Sploh ni pomislil, da sem ga rešil. Ucitelji lahko delajo smešne obraze, ne samo, ko se smejijo, ampak tudi ko se razjezijo ali celo, ko se zbudijo. Vem, saj smo tudi prespali v šoli. Spomnim se dogodka iz tretjega razre­da. Ko sem koncal nalogo, sem šel k uci­teljici, da bi jo pregledala. Pa me je resno pogledala. Zacel sem se smejati, sam ne vem zakaj. Tudi uciteljica se je, ne da bi kaj rekla, zacela smejati. Poseben dan pa sem doživel v drugem razredu. Zjutraj sem zagledal, da je poleg moje mize še ena. Te mize prej ni bilo. Vprašal sem uciteljico, kaj se dogaja. Rek-la mi je, da pride nov ucenec z imenom Urban. In od takrat naprej je Urban moj novi sošolec in dober prijatelj. Upam, da bova tudi v šestem razredu skupaj. Ta šola nosi veliko lepih spominov, ki jih ne bom nikoli pozabil. Jure piranja šole v januarju in februarju ter ugodnejših epidemioloških razmerah nam je uspelo v tednih pred valeto celo izvesti plesni tecaj, ki je lansko leto odpa­del. Valeto smo priredili 11. 6. ob 18.30 na šolskem igrišcu. Tako smo zadostili ukrepom proti epidemiji, prireditev pa si je lahko ogledalo veliko vec sorodnikov in prijateljev kot bi si jih lahko, ce bi mo-rali uporabiti šolsko telovadnico. Težave bi nam lahko povzrocilo zgolj vreme, saj nas je dež spremljal cel maj in še globoko v juniju. Program valete je bil klasicen z uvodnim plesom, kjer so devetošolci po­kazali svoje spretnosti na plesišcu. Devetošolci so z razrednicarkama Ja­njo Holcer in Špelo Mišmaš pripravi­li odlicno prireditev in nas popeljali po poti osnovnošolskih spominov. Tako kot na lanski valeti je tudi letos župan Franc Zdolšek podelil priznanja zlatim obcin-skim ucencem. Letos so bili dobitniki najvišjega obcinskega priznanja za ucen­ce Aleksandra Derganc, Luka Kališnik, Brina Klepej, Karolina Lukmar, Nejc Za nami je še eno neobicajno šolsko leto. Kljub delu na dalja­vo in omejitvam, ki smo jih bili deležni, smo se trudili ohranjati medsebojno zaupanje, raziskali razlicne nacine dela in usklaje­vali odnose med vsemi akterji pedagoškega procesa. Letos je potekalo jubilejno 50. Tekmovanje mladih glasbeni­kov Republike Slovenije v disciplinah violina, viola, violoncelo, kontrabas, harfa, kitara, citre, orgle, komorne skupine s pihali in solfeggio. Našo glasbeno šolo so na tekmovanju zastopali: Anja Starc, citre, 1. a; Zlata plaketa - 2. nagrada in Posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Ema Požun, citre 1. a; Zlata plaketa in Posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Julija Knez, citre 1. c; Zlata plaketa - 2. nagrada in Posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Njihova uciteljica Janja Brlec. Jakob Vrhovšek, violoncelo 1. a; Bronasta plaketa. Ucitelj Domen Hrastnik, korepetitorka Mojca Lukmar. Potekali so tudi Dnevi kitare 2021. V kategoriji kitara solo, 1. kategorija, se je tekmovanja udeležil Anže Stopar in prejel Sre­brno priznanje. Ucitelj Matjaž Piavec. Na 15. mednarodnem harmonikarskem tekmovanju »PannoniAccordion 2021« pa so nastopili: Lovro Hirci, kategorija diatonicna harmonika B, prva nagra­da, prvo mesto. Jaša Knez, kategorija diatonicna harmonika A, druga nagra­da. Njun ucitelj je Boris Razboršek. Lenart Novak, harmonika A, prva nagrada, drugo mesto. Uciteljica Nadja Knez. Glasbena šola Laško-Radece vsako šolsko leto podeljuje pri­znanje Zlata nota. Prejmejo ga ucenci za delo oziroma dosežke v vseh letih šolanja, ki so pomembni za celotno šolo ali znatno prispevajo k ugledu šole v širšem okolju. Letošnji dobitniki pri­znanja so: Julija Knez, citre; Dominik Senica, kitara; Aleksander Klenovšek, tolkala; Jošt Kavšek, trobenta; Žana Avsec, saksofon in Simon Planko, diatonicna harmonika. Vsem tekmovalcem in dobitnikom priznanj, njihovim ucite­ljem in korepetitorjem še enkrat iskreno cestitamo. Ob tej pri­ložnosti se zahvaljujemo tudi vam, spoštovani starši, ki ste nas podpirali in motivirali svoje otroke, da so doma vadili svoj in-štrument, peli in plesali. S pomocjo pridobljenih izkušenj in znanj smo skupaj prispeli na cilj, ki smo si ga zastavili ob zacet­ku šolskega leta. Še naprej vam želimo lepe in mirne poletne dni. Kmalu pa vas zopet vabimo, da se pridružite pestremu dogajanju na Glas­beni šoli Laško-Radece. Vse aktualne dogodke in informacije najdete na spletni strani šole (www.gslasko-radece.si). Rosana Jakšic, ravnateljica in Marko Razboršek, pomocnik ravnateljice Dobrodelni kilometri Zakljucili smo dobrodelni pro-jekt zbiranja kilometrov, kjer smo cel mesec, skupaj z Lašcani in os­talimi, zbirali kilometre s hojo, tekom in kolesarjenjem. Skupaj smo v 30 dneh s pomocjo kar 130 tekacev in pohodnikov ter 60 ko­ lesarjev naredili 21.784 kilome­trov. Vsak prehojen ali pretecen kilometer je prispeval 0,10 € in vsakih 5 prekolesarjenih kilometrov je prispevalo 0,10 € za dobrodelne namene. Skupaj smo torej zbrali 823 € za projekt društva Vesele nogice, ki bo s terapijami pomagal 70 otrokom s posebnimi potrebami. Ker so bili vsi sodelujoci tako pridni, smo se LAKovci odlocili, da znesek dvignemo na okroglih 1.000 €. S pomocjo naših sponzorjev pa smo ta znesek povišali celo na 1.350 €! Hvala vsem in vsakemu posebej za vsak prehojen, pretecen ali prevožen kilometer! Ekipa LAK-a KK ZLATOROG LAŠKO POGUMNO V NOVO SEZONO – POGLED PREDSEDNIKA Upam, da mi bralci Laškega biltena ne bodo zamerili, ker ša kot prejšnja leta. Se pa ta mlada ekipa, sklada z mojo vizijo, bom omenjeni clanek napisal v prvi obliki. Pac sem v tem tre-katero sem predstavil pred dvema letoma, ko sem bil povabljen, nutku predsednik KK Zlatorog Laško in kot tak odgovoren za da prevzamem vodenje kluba. Seveda vodenje športnega kluba delovanje kluba, tako na organizacijskem, financnem in tudi ni bilo moje podrocje, vsi me poznate po vodenju gasilskega športnem podrocju. In od te odgovornosti nikoli nisem in ni-društva ampak tudi o tem, športnem podrocju, sem nekaj ma- koli ne bom bežal. Tega nisem pocel nikoli v življenju. lega vedel, predvsem pa imam ob sebi vrhunsko ekipo v Uprav-Vsako leto je avgust tisti mesec, ko naši košarkarji pricne-nem odboru, katerega clani so Tomaž Blagotinšek, Jože Sadar jo s pripravami na novo sezono. In nic drugace ne bo niti le-ml., Enej Kirn, Janez Potocnik, Drago Zupanc, Robi Biderman, tos. Žal je ekipa ponovno mocno spremenjena, letos je še mlaj-Nataša Pirš, Anže Siljan, Jure Pristovnik in Andrej Kaluža, v športnem direktorju Maticu Zupancu ter, kot sam veckrat po­udarim, v alfa in omegi našega kluba, sekretarju Mateju Firmu, brez katerega si delovanja našega kluba res ne predstavljam. In vsi skupaj sestavljamo dobro ekipo, ki tudi v teh težkih casih uspeva, da vzdržujemo nivo ter zagotovimo ekipo, ki vsako leto uspešno nastopa v 1. SKL. In vsa ta ekipa si zasluži spoštova­nje, da za klub namenja svoj prosti cas ter zagotavlja sredstva, da imamo v Laškem še vedno prvoligaša. Seveda pri tem naš­tevanju ne smem pozabiti na naše trenerje Silva Brumca-Ciko­ta, Domna Drobneta, Jerneja Kolška, ki nas je letos zapustil, saj svojo življenjsko in športno pot nadaljuje v Ljubljani ter seveda clanskega trenerja, ki vstopa v tretjo sezono Robija Ribežla. Po-leg clanske ekipe v prvih ligah nastopajo tudi vse naše mlajše selekcije, ki so v lanski sezoni dosegle res dobre rezultate, in si­cer selekcija U13 se je uvrstila v cetrtfinale, selekcija U15 se je uvrstila na finalni turnir osmerice, selekcija U17 je zasedla 7. mesto v državi, selekcija U19 pa se je uvrstila med 12 najboljših. Verjamem, da bo kar nekaj fantov iz omenjenih selekcij v bodo-ce igralo v clanski ekipi, nekaj jih je tudi že v reprezentanci Slo­venije v svojih starostnih kategorijah. Zato vsa pohvala našim trenerjem za te uspehe. No, in ce se vrnem nazaj k clanski ekipi. Kot sem rekel s pripravami na sezono 2021/22 pricnejo avgusta, 1. SKL pa se pricne 2. oktobra 2021. V tem casu bo naša clanska ekipa odi­grala tudi nekaj pripravljalnih tekem. Kot receno, ekipa je letos ponovno mocno spremenjena, prvic, po dolgem casu, bomo se­zono zaceli brez tujcev. V ekipi so ostali Jan Kellner, Anže Med­ ved in Matic Grušovnik, po enem letu se je v ekipo, iz Belgije, vrnil Nik Dragan, popolnoma nove moci pa so Jernej Andolšek Heine ter Nemanja Šcekic, oba v preteklosti igralca Olimpije, iz Krke je prišel Martin Jancar Jarc, iz Slovana Matija Kalan, iz Janc Luka Filipic ter iz ekipe Hopsov iz Polzele Jan Copot, ki bo s sabo prinesel tudi zlato medaljo iz reprezentance Slovenije U20. Tem desetim igralcem bomo prikljucili še naše nadarjene mladince in s takšno ekipo se bomo spopadli v zacetku lige. Vsi ti fantje so že dovolj izkušeni, skoraj vsi so bili v preteklosti tudi reprezentanti U20 in verjamem, da bodo dosegli naše zastavlje­ne cilje in da med sezono ne bomo posegali po dodatnih okre­pitvah. Ko sem pred dvema letoma prevzel vodenje KK Zlatorog La-ško, so do konca mandata ostala še tri leta. Kot osnovni cilj sem si takrat postavil, da v prvih dveh letih pokrijemo vse dolgove, ki so nastali v preteklosti ter si zagotovimo obstanek v 1. SKL, tretje leto pa napademo uvrstitev v cetrtfinale. In sedaj je prišlo to tretje leto in moj osebni cilj, katerega verjamem, da bomo po­trdili na seji UO, je uvrstitev v cetrtfinale. V nasprotnem prime-ru moji zastavljeni cilji ne bodo izpolnjeni. Ampak kot sem že povedal, verjamem v svojo ekipo, verjamem v te igralce in tre­nerje, drugace me na celu kluba ne bi bilo. Mimogrede, pomoc­nik glavnega trenerja Robija Ribežla bo Jure Pristovnik, kondi­cijski trener pa Pavli Ojsteršek-Paco. Tehnicni vodja ekipe bo Zdenko Lipovšek-Lipi, brez katerega si sploh ne znam predsta­vljati clanske ekipe in je s svojim znanjem ter poznavanjem lige zelo, zelo pomemben clen ekipe. Pomembno vlogo pri obstoju našega kluba seveda igrajo tudi sponzorji. In zelo me veseli dejstvo, da se nam vsak leto pridru­ži vec podjetij iz Laškega in bližnje okolice in brez njih uspehov tega kluba ne bi bilo. Vsi ti naši sponzorji so vidni med vsako tekmo, letos pa bomo že na vhodu v dvorano Tri lilije pripravili LAŠKO GOSTILO KOŠARKARSKI KAMP GORAN DRAGIC V casu, ko Slovenijo prežema olimpijska evforija, ko naši košarkarji na krilih zmag nizajo uspeh za uspehom, smo v La-škem gostili Košarkarski kamp Goran Dragic. Eden najboljših športnikov in košarkarjev vseh casov, ki je kot prvi Slovenec nastopil na tekmi »All Stars« lige NBA, je v Laško pripeljal mlade in nadobudne košarkarje, ki so svoje talente pilili od 19. do 25. julija. Kamp Goran Dragic je med letoma 2014 in 2019 gostila Rogla, leta 2020 pa je zaradi situacije s Covid-19 kamp potekal listo sponzorjev. Zelo me veseli, da naše delo podpira tudi Obci­na Laško ter seveda oba naša glavna sponzorja Pivovarna Laško Union in Thermana Laško. Brez omenjenih treh bi bilo tekmo­vanje v 1. SKL prakticno nemogoce. Trenutno smo v pogovorih tudi s podjetjem Rimske Terme, upam, da nas tudi oni podprejo ter zagotovijo še dodatno kvaliteto. Predvsem pa upamo, da bo letošnje tekmovanje potekalo z gledalci. Ti mladi fantje bodo potrebovali navijace, navijace, ki jih vzpodbujajo in verjamem, da smo skupaj zmožni doseci zastavljene cilje. Zato naprošam vse obcane in obcanke, da si v cim vecjem številu pridete ogledat naše tekme. Obljubljam, da se bomo borili in vas ne bomo razocarali. Rad pa bi se na tem mestu še zahvalil igralcem, ki so nas prejšnjo sezono dostojno zastopali in so nas letos zapustili. Bili so na pragu uvrstitve v cetrtfinale, zmanjkala je le ena zmaga proti ekipi Hopsov iz Polzele. Hvala Klemen, Tomaž, Jure, Stipe, Logan, Casey, Ožbej in Jakob. Še posebej veliko uspeha pa že­lim našemu Roku Pajku, ki bo svojo igralsko kariero nadaljeval v ZDA. Torej, da pocasi zakljucim. Upam, da mi bralci res ne zameri­te nekoliko bolj osebnega pogleda, ampak v teh dveh letih sem ugotovil, da so naši predhodniki ustvarili res velik klub, ki ne­kaj pomeni tudi izven naših meja. Ustvarili so klub, ki je igral v Evropi, ki je igral v ligi ABA, klub, ki je že od leta 1995 v 1. SKL. In na to zgodovino moramo biti ponosni ter jo spoštova-ti. Naša dolžnost pa je, da klub obdržimo na nivoju 1. SKL. In, verjamem, da nam bo uspelo, ce bomo imeli podporo navijacev, sponzorjev in Obcine. KK Zlatorog Laško pogumno naprej! Bojan Špiler, predsednik KK Zlatorog Laško v spletni razlicici. Letošnje leto je udeležence kampa gostoljub-no sprejelo mesto Laško. Obcina Laško je skupaj s Thermano Laško ter organizatorji kampa sklenila dolgorocno sodelovanje, Dragic pa je v izjavi za medije poudaril, da so se v Laškem raz­veselili tako odlicne infrastrukture kot tudi vrhunskih pogojev. Kamp je obiskalo skupaj kar 109 otrok, starih od 9 do 15 let, ki so piljenje znanja popestrili tudi s pestrim obstranskim doga­janjem ter na ogrlico spominov na koncu nanizali vrsto nepo­zabnih doživetij, polnih presežkov in presenecenj. vzorniki s sveta znanih športnikov ter njihovih vzornikov. Or-ganizatorji so namrec poskrbeli za nepozabno zabavo s Chal­letom Salletom, obiskala pa jih je tudi paraolimpijska repre­zentanca. Za posebno navdušenje so poskrbeli tudi znani iz sveta slovenskega športa, saj so udeleženci kampa lahko uživali v družbi Saše Zagorca, Urške Žolnir, Vida Kavticnika, Boštja­na Nachbarja in Mihe Zupana, poskrbeli pa so tudi za to, da je obveljal rek »zdrav duh v zdravem telesu«, saj so udeleženci prestali tudi posebna testiranja podjetja 2A Sports LAB. Pri­stne nasmehe je prinesel stand-up nastop s Perico Jerkovicem in Alešem Novakom ter cirkuško dopoldne s cirkusom Fuska­bo. S predavanjem o varni rabi interneta, posebnim treningom tehnike padanja in koordinacije s Samom Maslešo pa so pos­krbeli za izobraževanje udeležencev. Za prostocasne aktivnosti je bilo poskrbljeno z ogledom filma Space Jam: Nova legenda pod zvezdami, piko na i je dodal še »pool party«. Mladi so obi-skali še gasilce ter nepozabno izkušnjo zakljucili v finalnem dnevu s tekmo All Star in Generali&SOLA piknikom. V Laškem smo skupaj z organizatorji za dobro pocutje poskr­beli na vec nacinov, saj so bili udeleženci ves cas bivanja deležni vrhunske oskrbe. Bivali so namrec v prenovljenem hotelu Ther­mana Park Laško****Superior, kjer so zanje poskrbeli tudi z varnostnega vidika, saj so imeli možnost bivati in trenirati v t. i. »mehurckih«. Za krepitev talentov mladih udeležencev je poskrbel izkušen trenerski tim. Kar 109 udeležencev je namrec vodilo 14 trener­jev skupaj z osmimi vzgojitelji, ki so mladim predajali znanje, izkušnje, osvojili pa so tudi nove socialne vešcine. Dobre vtise so strnili tudi predstavniki organizatorjev, Obci­ne Laško in Thermane Laško, za katere je bila sama organizaci­ja sicer izziv, na koncu poplacan z odzivom udeležencev, ki so preko pristnih nasmehov kazali na to, da se v Laško zagotovo še vrnejo. »Letošnji Košarkarski kamp Goran Dragic je izpolnil prav vsa pricakovanja. Še vec, izpolnili smo nacrt, da organiziramo nad­standardno druženje enega najboljših slovenskih košarkarjev vseh casov s 109 otroki, ki so se kampa udeležili. Ekipa 30 orga­nizatorjev, trenerjev in vzgojiteljev je pripravila fantasticno pester program mnogih košarkarskih in drugih aktivnosti preko katerih smo želeli nadobudnim košarkaricam in košarkarjem ponuditi vsebinsko poln teden, preživet brez telefonov, s cim vec druženja in ucenja življenjskih modrosti ter sklepanja novih prijateljstev. Nikakor nam ne bi uspelo brez izjemno gostoljubnih Lašcanov, na celu s prijaznim in vselej dostopnim osebjem Thermane Laško, dvorane Tri lilije, Obcine Laško in STIK-a Laško. Ni jih bilo malo, ki so, ko smo Laško izbrali za novo destinacijo kampa, zastrigli z ušesi. A po tednu dni, preživetem ob Savinji, smo slehernega nejevernega Tomaža prepricali o tem, da Laško zlahka omogoci vrhunske pogoje za športne priprave, kampe in vse s tem poveza­ne dejavnosti. Vsakodnevno dobivamo pohvale in iskrene zahvale staršev ter udeležencev, kar je le še dodaten dokaz, da nam je skupaj uspelo pripraviti projekt, kakršnega v Sloveniji še ni bilo.« je ob zakljucku kampa spregovoril Ne-nad Kalamande, direktor Fundacije Go­ran Dragic. Prav tako sta bila nad uspešno zaklju-cenim prvim košarkarskim kampom v Laškem navdušena predsednica uprave Thermane Laško Mojca Leskovar in žu-pan Obcine Laško Franc Zdolšek, saj sta se destinacija Laško in družba Thermana tudi tokrat izkazali in udeležence ter ose­bje kampa uspeli prepricati o pregovorni laški gostoljubnosti. »S ponosom nas navdušuje dejstvo, da so se o vseh naših odlikah in vrhunskih us-lugah na lastne oci prepricali Goran Dra­gic, vsi mladi košarkarji, ki so se udeležili kampa kot tudi njegovo spremljevalno osebje. Na to, da smo z Goranom Dragicem, njego­vo fundacijo in organizacijsko ekipo podpisali triletno pogodbo o sodelovanju, smo zelo ponosni. Prepricani smo, da bomo v Ther­mani Laško s tem vecletnim projektom dokazali, da sodimo med najboljše destinacije za športne priprave, obenem pa Thermano Laško predstavili tudi kot odlicno izbiro za pocitniška, wellness in ostala doživetja. Kamp Goran Dragic bo zagotovo prispeval k vecji prepoznavnosti tako Thermane Laško kot tudi destinacije Laško, ki je nedolgo nazaj postala bogatejša za naziv najlepšega in najgostoljubnejšega zdraviliškega kraja v Sloveniji.« Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Thermana, d. d. »Laško je obcina, v kateri se veckrat pišejo pomembne in velike zgodbe. Ceprav ne sodimo med najvecje obcine, imamo velik turi­sticni in športni potencial, kar smo že veckrat pokazali in dokaza­ li. Da je Kamp Goran Dragic v Laškem, me veseli, saj se v kraju, ki ima bogato košarkarsko zgodovino, tudi zavoljo kampa druži veliko mladih športnikov, ki si želijo postati še boljši košarkarji. Lašcani smo z veseljem pristopili k projektu, ki ima tudi huma­nitarno noto.« Franc Zdolšek, župan Obcine Laško Pomembno se je zavedati, da je Košarkarski kamp Goran Dragic namrec cas namenjen oplemenitenju otroka kot posa­meznika, saj pri tem ne gre zgolj za predajanje košarkarskega znanja, za katerega je seveda kar najbolje poskrbljeno. Gre na­mrec za dejstvo, da mladi pridobijo ogromno izkušenj, da stkejo pomembna prijateljstva, da spoznajo, da lahko gredo v življenju preko sebe, ce pravilno gradijo tudi na svoji notranjosti. Nekdanji kapetan slovenske košarkarske reprezentance, ki je pod svojim vodstvom naše junake popeljal do odlicja na zad­njem košarkarskem prvenstvu stare celine, mladim udeležen­cem predstavlja vzor, saj so Gogija na vsakem koraku spraševali tako o strokovnih, kot tudi življenjskih nasvetih. »The Dragon« kot umetnika na parketu klicejo v tujini pa je za konec pouda­ril, da je športna kariera sestavljena iz vzponov in padcev in da mladi tega še ne razumejo, da pa upa, da se bodo otroci njego­vih nasvetov spomnili, ko bodo malo vecji. Goran Dragic ni zgolj prvovrsten športnik, je tudi zgled, uci­telj, otroški zašcitnik in zaveznik. Njegova preudarnost in od­prtost otrokom prinašata neverjetno življenjsko izkušnjo in privilegij, za katerega srcno upamo, da ga bodo obdržali na po­sebnem mestu. Špela Juhart Foto: Jurij Kodrun/Fundacija Goran Dragic&Spontanzo ŠPORT IN REKREACIJA RADIOAMATERSKO DRUŽENJE KLJUB EPIDEMIJI (… NADALJEVANJE) Obljuba dela dolg. V prejšnjem clanku o delu v društvu Radi­okluba Laško sem omenil, da komuniciramo (se pogovarjamo, pošiljamo signale ali druge podatke) z radijskimi postajami in bom še nekaj napisal o radijskih postajah. Radijska postaja je eden ali vec oddajnikov ali sprejemnikov ali kombinacija oddajnikov in sprejemnikov z eno ali vec ante- nami in drugo pripadajoco opremo, potrebnimi za opravljanje radiokomunikacijskih dejavnosti. Oddajnik je elektronski aparat, ki služi za oddajo podatkov preko radijskih valov (brezžicno). Podatki so lahko govor ali pa kakšne druge informacije. Ti podatki se pretvorijo v elektric­ne velicine - signale. Sprejemnik pa je podobno kot oddajnik, samo, da sprejema radijske valove, na primer tudi radijski ali TV sprejemnik, ki je tudi sprejemnik. Ko sta oddajnik in sprejemnik združena v eni škatli temu pravimo radijska postaja. Vsak oddajnik in sprejemnik pa mora imeti poleg še ustrezno anteno. Da pa zadeva deluje, je potrebno imeti še vir napajanja z elektricno energijo. Radijske postaje pa delimo na rocne, mobilne in stacionarne ter seveda po frekvencah in oddajni moci. Nekaj primerov je na fotografiji. Vse to pa si lahko ogledate tudi v naših klubskih prostorih, ki se nahajajo v stavbi Gasilskega doma Laško (dogovor v casu klubskega dneva ob torkih od 17. do 19. ure). O tem, kdaj in kako se uporabljajo radijske postaje pa vec pri­hodnjic. S55KA Alojz RADIOAMATERJI RADIO KLUBA LAŠKO V VOJNI ZA SLOVENIJO USPEŠNO IZPELJANE NALOGE Ob 30-letnici Republike Slovenije je izšel zbornik VEZISTI IN ZVEZE na­menjen predvsem slovenski javnosti in državi o delu in vlogi vseh vezistov, ki še ni bilo dovolj raziskano oziroma je bilo zakrito ali celo spregledano. Zbornik ob-sega 900 strani, v katerem je opisalo svoje izkušnje 51 avtorjev. V zborniku je med drugimi tudi poglavje o delovanju laških radioamaterjev, katerih delo je opisal Janko Franetic. Povzetek je predstavljen v nadaljevanju. Elektricarji, zaposleni v razdelilni transformatorski postaji Laško, Dravskih elektrarn Maribor, so se po vecletnem druženju in ustvarjanju v takratni Ljudski tehniki Laško skupaj z zanesenjaki odlo-cili, da ustanovijo Radioklub Laško. Tako je bil leta 1955 tudi ustanovljen. Dobil je prvi radioamaterski znak YU3GCD, s katerim so se radioamaterji identificirali pri vzpostavljanju radioamaterskih zvez. Poleg radioamaterskega dela kot so kon­struktorstvo, amaterska radiogonometri­ja (ARG), usposabljanje kandidatov za radioamaterje in vzpostavljanje radioa­materskih zvez, se je klub ukvarjal tudi z ozvocenjem razlicnih prireditev in spre­mljanjem razlicnih povork ter usposa­bljanjem oz. kondiciranjem vojaških ve­zistov. Radioamaterji so bili v tem casu v obcini Laško nepogrešljivi clen pri orga­nizaciji družabnih prireditev. Pomembna je bila tudi pomoc pri usposabljanju in kondiciranju vojaš­kih rezervistov v telegrafiji, s cimer je klub pridobival tudi dodatna financna sredstva za svoje temeljno delovanje. Iz arhiva kluba je razvidno, da je bilo v 60. letih vsako leto organizirano kondicira­nje za vojaške rezerviste po sporazumu med Jugoslovansko ljudsko armado in Zvezo radioamaterjev Jugoslavije. Pri­mer, povzet iz porocila predsednika ra­diokluba Laško leta 1966: »Obveznost vsakega vojnega obveznika je izvršiti 80 radio-zvez v tekocem letu. Ker imamo 12 obveznikov (rezervistov, op. a.) je plan 960 zvez. Vzpostavljeno je naslednje šte­vilo zvez: na klubski postaji 408 zvez in na treh osebnih postajah 1147 zvez. V ce­loti je plan presežen.« Usposabljanje in kondiciranje sta se nadaljevala v 70. in 80. letih. Leta 1971 je Oddelek za ljudsko obrambo (OLO) ob­cine Laško pri Zvezi radioamaterjev Slo­venije (ZRS) kupil ucilnico U-RTG-10, ki je bila sestavljena iz tonskega genera-torja TOMO-10, razdelilne kasete RK­10, tonskega oscilatorja TO-2, tipkala--tasterja, slušalke in prikljucnih kablov. Ucilnica je bila namenjena za skupinsko ali individualno ucenje in urjenje radio-telegrafistov. To ucilnico je v dogovoru z RSLO na podlagi dolgoletnih izkušenj in strokovnosti na podrocju ucenja radi­otelegrafije razvil in izdelal Tehnicni la-boratorij pri ZRS. Ucilnica je bila dana v uporabo Radioklubu Laško za vsakoletna usposabljanja novih radioamaterjev in rezervistov radiotelegrafistov. Leta 1977 je bil sklenjen okvirni sporazum o sode­lovanju med ZRS in RSLO. V tem casu je imel Radioklub Laško kadrovske teža­ve, saj so štirje radioamaterji, clani nje­govega upravnega odbora, umrli v hujši prometni nesreci, pojavile pa so se tudi prostorske težave, tako da ni uspel vec kakovostno opravljati usposabljanja. Ko­nec leta 1978 je bil prerazporejen iz od­delka za notranje zadeve Obcine Laško na njen OLO Janko Franetic kot referent za upravne zveze, službo OJOA in kripto­zašcito. Leta 1979 se je vclanil tudi v Ra-dioklub Laško, naredil izpit za radioama­terja in zacel z vodstvom nacrtno reševati kadrovske, prostorske in financne težave. Najprej je v Radioklub vclanil vse voja­ške obveznike veziste v rezervni sestavi, ki so bili razporejeni v upravno enoto za zveze, službo za OJOA, CZ in Teritorial-no obrambo Obcine Laško ter obratno – vse radioamaterje, ki še niso bili razpo­rejeni, so razporedili v enoto za zveze in center za obvešcanje službe OJOA. Stekle so tudi priprave za usposabljanje po spo­razumu med RSLO in ZRS ter dogovori za pridobitev primernih prostorov za de­lovanje radiokluba. Konec leta 1980 je bil med OLO obcine Laško in Radioklubom Laško podpisan novi sporazum za ure­snicevanje in financiranje skupnih nalog in zahtev. Usposabljalo se 14 novih radi­otelegrafistov in kondiciralo šest radiote­legrafistov. V drugi polovici leta 1981 pa je bila med Gasilskim društvom Laško in Radioklubom Laško sklenjena pogodba o najemu prostorov v drugem nadstro­pju gasilskega doma. Radioamaterji so prostore preuredili in na novo opremi­li, na streho postavili antene, tako da so bile primerne za delovanje radiokluba. Za usposabljanja in clanske sestanke pa se je lahko uporabljala vecja dvorana ga­silskega društva. V naslednjih desetih letih se je usposa­bljanje za nove radioamaterje, med njimi tudi vojaške rezerviste, nadaljevalo, tako da so številni tecajniki uspešno opravili izpite. Dvakrat na leto je bilo organizi­rano kondiciranje rezervistov radiotele­grafistov in radiofonistov enote upravnih zvez Obcine Laško, obcinskega centra za obvešcanje (OCO) in enote za zveze TO Obcine Laško. Iz vrst radioamaterjev je bila sestavlje­na ekipa, ki je pod vodstvom referenta za upravne zveze službe OJOA in krip­tozašcito ter strokovnim vodstvom Ota Lapornika na objektih po vseh 13 krajev­nih skupnostih in na obcinskem objek­tu postavila antene in radijske postaje na frekvencah od 40,7 do 42,2 MHz. Dve enaki postaji sta bili postavljeni v dve de­lovni organizaciji (Papirnica Radece in TIM Laško). V tem obdobju je tudi Ga-silska zveza Laško kupila radijske posta­je na frekvencnem obmocju 2 m, ki jih je ista ekipa radioamaterjev skupaj z an-tenami postavila v 12 objektov gasilskih društev in dva objekta industrijskih gasil­skih društev. Preko teh gasilskih radijskih postajah je bil tudi krmiljen sistem za jav-no alarmiranje, ki je bil v casu vojne za Slovenijo aktiviran ob zracnem napadu. Vse uporabnike navedenih radijskih zvez so radioamaterji usposobili za ravnanje z njimi in medsebojno komuniciranje. V vseh izrednih situacijah (bolezen in smrt predsednika SFRJ 1980, demonstra­cije na Kosovu 1981 …) ter ob naravnih in drugih nesrecah (poplavljanje reke Sa­vinje in drugih vodotokov) so bili akti­virani tudi radioamaterji, ki so bili kot vojaški rezervisti razporejeni v upravne zveze, izmenicno so delali v OCO La-ško in opravljali delo operaterjev kot sta spremljanje situacije prek sredstev zvez ter obvešcanje vodilnih v Obcini Laško in nadrejenega centra za obvešcanje. Ob pripravah na osamosvojitev Slove­nije je bil OCO Laško ponovno aktiviran 8. maja 1991. Operaterji in vezisti radioa­materji so se izmenicno izmenjevali vsa­kih 12 ur. Ekipa za kriptozašcito v sesta-vi Darij Arsenjuk, Rudi Kavzer in Pavel Bukovac, Raša Brkljacic je bila v stalni pripravljenosti in po potrebi vpoklicana za šifriranje in dešifriranje sporocil. Ves cas je bil voden dnevnik o sprejetih spo­rocilih in opravljenih ukrepih. Aktivnih je bilo 43 pripadnikov. V nedeljo, 23. ju­nija 1991, ob 21.05 je v center za obve-šcanje obcine Laško prispela po teleprin­terski zvezi šifrirana depeša z ukazom za izvedbo mobilizacije enote upravnih zvez Obcine Laško. Mobilizacija se je zacela ob 22. uri. Enota je odšla 24. junija 1991 ob 8. uri po nacrtu na rezervno lokaci­jo, in sicer v Sedraž, kjer je v prostorih krajevne skupnosti postavila center zvez, v bližnjem objektu kulturnega doma pa je pripravila prostore za sprejem vodstva obcine, ce bi bil potreben premik na var-nejšo lokacijo. Delo na rezervni lokaciji je potekalo po nacrtu. Poleg tega je ime-la enota tudi nalogo, da opazuje okolico, ker Sedraž leži na nekoliko višji lokaciji. Pri opazovanju smo videli tudi napad le­tal JLA na Kum in o tem takoj obvestili OCO in RCO ter predlagali, da se spro­žijo sirene javnega alarmiranja za zracni napad. Lokacija je bila deležna tudi moc-nega neurja in udar strele v bližini je bil usoden za kratkovalovno radijsko po­stajo Atlas 350XL. V enoti za zveze je bil tudi domacin radioamater Alojz Primon, ki je takoj odšel domov po svojo KV-po­stajo, ki je nadomestila poškodovano. Enota je bila na rezervni lokaciji do 7. ju­lija 1991, vendar so se vsi vezisti/radioa­materji po razporedu ponovno vkljucili v delo kot operaterji v OCO. Obcinski cen­ter za obvešcanje Laško je prenehal delo 30. oktobra 1991. Torej vezisti/radioama­terji, šifrerji in operaterji OCO so bili ak­tivni 6 mesecev. Po uveljavitvi novih predpisov in po lokalni reorganizaciji so bile te obcinske enote v Sloveniji razpušcene brez, da bi bile deležne javne zahvale s strani repu­bliških organov. Upravne zveze in krip­tozašcita so bili tretirani kot vojaška eno­ta zato so vezisti dobili status veterana. Žal pa tega statusa niso dobili operaterji OCO, ker jih je republiški organ za ob-rambo uvrstil pod Civilno zašcito. Ob tej priliki se vsem vezistom/radioama­terjem, šifrerjem in operativcem OCO zahvaljujem za nesebicno in požrtvoval-no delo. Istocasno gre zahvala tudi kra­janom Sedraža, ki so enoto za zveze lepo sprejeli in jim vsakodnevno pripravljali dobrote (kava, jajcka na vec nacinov itd). Za prehrano pa je skrbela obcinska ku­hinja. Prevoz hrane sta opravljala delav-ca obcine Jože Deželak in Silvo Krajnc. Hvala. Radioamaterji so s svojim znanjem in delom pokazali, da so nepogrešljiv clen pri reševanju v kriznih situacijah, kot je bila osamosvojitvena vojna za Slovenijo, in ob razlicnih naravnih in drugih nesrecah. Radioamaterji Radiokluba Laško so tudi danes vkljuceni v sistem ARON (Amater­sko Radijsko Omrežje za Nevarnost). Janko Franetic Rudarsko etnološko društvo Brezno-Huda jama PETI FESTIVAL KNAPOVSKE KULTURE Ob prazniku Krajevne skupnosti Recica in prazniku sloven-skih rudarjev – 3. juliju so se udeleženci festivala zbrali v ne­deljo, 4. julija »Pri knapu« na Zavratih. Festival je organiziralo domace društvo za ohranjanje rudarske dedišcine v sodelova­nju z Združenjem za ohranjanje rudarske dedišcine Slovenije. Pred brunarico so se zbrali uniformirani nekdanji rudarji in cla­ni kulturniških skupin, ki so nastopile. Ob 10. uri so ob zvokih koracnice prikorakali uniformira­ni rudarji na prireditveni prostor. V povorki je sodelovalo 52 nekdanjih rudarjev iz rudnikov Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Za­bukovica, Liboje, najvec pa jih je bilo iz našega rudnika Huda jama, ki so organizirani v dveh društvih. Po uvodnem nagovoru povezovalke programa Vojke Pov­še sta prisotne pozdravila predstavnik organizatorjev Andrej Mavri in predsednica KS Recica Urška Knez v odsotnosti žu­pana Obcine Laško Franca Zdolška. Ta je ob koncu nagovora nazdravila s »kriglom« piva vsem uniformiranim rudarjem ob njihovem stanovskem prazniku. Sledil je festivalski program, v katerem so nastopili moški pevski zbor Mežiški knapi, Rudarska godba Hrastnik, domaci ljudski pevci »Reciški knapi«, »Ubrane strune« iz Zabukovice, duo Eva in Henrik Rojko iz Trbovelj, pevska skupina Srbske­ bo. Prostovoljno gasilsko društvo Recica nam je ponudilo, da bi prevzeli in s tem ohranili dosedanje eksponate in rudni­ka Laško. Naše društvo je ponudbo z ve­seljem sprejelo. Organizirali smo skupi-no rudarjev, clane našega društva, ki so v dosedanjem muzeju v Recici odstranili rudarske eksponate (verižni transporter, vozicek za transport premoga v rudni­ku, vodno crpalko in še veliko orodja, ki so ga potrebovali rudarji za kopanje pre­moga v rudniku Laško) in jih pripelja­li v Govce. Bilo je tudi nekaj slikovnega gradiva, ki ga bo potrebno prilagoditi za muzejski prostor. Seveda pa smo zelo po­nosni na lokomotivo za prevoz premoga iz rudniških rovov na separacijo premo­ga. Lokomotiva ima dizelski motor »DE­UTZ« in je bila izdelana davnega leta 1926 in že krasi zunanjost Rudarskega muzeja v Govcah. Rudarsko društvo sveta Barbara Sedraž se zahvaljuje predstavnikom Obcine La-ško za pomoc, PGD-ju Recica za podar­jene eksponate, g. Zupancu za prevoz in skupini clanov Rudarskega društva sveta Barbara Sedraž za njihov trud. Drago Podreberšek, predsednik RD sv. Barbara Sedraž Rudarsko društvo sv. Barbara Sedraž NOVA PRIDOBITEV Rudarsko društvo sv. Barabar Sedraž je pred tedni dobilo zanimivo ponud­ga kulturnega društva Sava iz Hrastnika in ljudski pevci »Šen­tlenarcani« iz Vrha nad Laškim. Nastopajocim so zavzeto pris­luhnili obiskovalci festivala, ki so kljub zastrašujocim ukrepom proti pandemiji koronavirusa zasedli vse razpoložljive klopi. Ti so skupaj z nastopajocimi poskrbeli, da je bilo okrog brunarice živahno do vecera. Po nastopu navedenih skupin so udeležence zabavali clani domace vokalno instrumentalne skupine »Reciški kvartet s prijatelji«. Festival knapovske kulture je tudi letos uspel, tako v pogledu ohranjanja rudarske dedišcine kot tudi bogatenja turisticne po­nudbe krajev obcine Laško. SVECANOST NA IGRIŠAH Pohodniki, clani veteranskih združenj in obcani Laškega, Hrastnika in Žalca so se na deževno soboto, 17. julija, zbrali na Igrišah, na nekdanji kmetiji Hribarjevih. Igriše so sedlo med Gozdnikom in Mrzli-co na planinski poti iz Šmohorja pro-ti Kalu in Mrzlici. Preko tega sedla vodi tudi makadamska pot iz Zgornje Recice v Savinjsko dolino, v Zabukovico. Tu se je 7. marca 1943 zgodila trage­dija, v kateri so izgubili življenje domaci – oce Leopold, mama Marija, sin Fran-ci, sosedov Ramšakov Franci in partizani Velickove cete – Lojze Hafner-Velicko iz Hrastnika, Jože Košir iz Recice in Štefan Vasle iz Zabukovice. Okupatorjevi vojaki so ta vecer prišli po snežni sledi za parti­zani, ki so se ustavili na tej domaciji. Do-macijo so obkolili in po streljanju tudi zažgali. Tragedijo so preživeli le partizan Jernej Košir-Johan in domaci hcerki Sla­vica in Mimika, ki so ju odpeljali v celjski zapor – Stari pisker. Cez cas so Slavico, ki je bila noseca izpustili, Mimiko pa poslali v koncentracijski taborišci Ravensbruck in Auschwitz Na ta tragicen trenutek danes spomi­nja samo še granitna skala z imeni žrtev, medtem ko je požgane ruševine hiše, hle­va in kozolca preraslo grmovje. V spo-min na ta dogodek so obcine Hrastnik, Laško in Žalec (domacija je na tromeji teh treh obcin) v sodelovanju z združe­nji borcev za vrednote NOB organizira­le spominsko svecanost s predhodnimi pohodi iz Hrastnika preko Kala, iz La-škega preko Zgornje Recice in iz Žalca preko Zabukovice. Zaradi hudega naliva je bilo pohodnikov letos malo, prišli so le najvztrajnejši. Svecanost je bila kljub slabemu vremenu vsebinsko bogata in spoštljiva do udeležencev tragedije. V kulturnem programu so sodelovali Moš­ki pevski zbor Laško, Miha Salobir s tro­bento, recitatorka Anka Krcmar in pevka partizanskih pesmi Marjetka Popovski iz Izole. Zbrane je nagovoril zgodovinar dr. Martin Premk, clan predsedsedstva Zve­ze združenj borcev za vrednote NOB Slo­venije. Udeleženci spominske svecanosti iz treh obcin, med katerimi so bili trije po­džupani Matjaž Pikl iz laške, Vojka Šer­gan iz hrastniške in Marjan Vodeb iz žal­ske obcine so na spoštljiv nacin izrazili zahvalo igriškim žrtvam za njihov pri­spevek k osvoboditvi domovine. Pridru­žila sta se jim tudi poslanca državnega zbora Matjaž Han in Soniboj Knežak. Andrej Mavri Naloge iz programa dela, ki smo jih iz­vajali v zadnjih dveh in pol mesecih, so uspešno izpeljane, med vidnejšimi pa so: – usposabljanje praporšcakov domoljub­nih in veteranskih organizacij Zahod­noštajerske, Koroške, Vzhodnoštajer­ske in Pomurja v Dravogradu; s svojo udeležbo smo aktivno pripomogli k uspehu: stotnik Zemljic je usposabljal skupino, ki je obnavljala in se sezna­njala z osnovami dela praporšcaka v okolju in temeljnimi postrojitvenimi opravili, višji praporšcak Rudolf Pavc­nik in vodnik Karl Deželak sta pripo­mogla pri uspešni izvedbi predstavitve protokolarnih in žalnih opravil, višji štabni vodnik Karl Vodišek in Miran Pirš, ki sta se usposabljanja udeležila prvic, pa sta kar je bilo mogoce vsrkala nekaj znanja z obeh podrocij; – dve ekipi sta sodelovali tudi na prven­stvu ZSC v Trbovljah v streljanju s po­lavtomatsko puško na 100 m in strelja­nju s pištolo 9 mm na 25 m; – strokovna ekskurzija z obiskom v Vo­jašnici slovenskih pomoršcakov v An-karanu in ogledom Muzeja pomorstva v Piranu; kljub še vedno »zategnjene-mu obvladovanju« epidemioloških razmer, smo se z vodstvom Slovenske vojske in poveljstvom Vojašnice slo­venskih pomoršcakov že marca dogo­vorili za obisk in ogled … in izpeljali smo ga – po odzivu udeležencev dokaj uspešno; tudi z obiskom Muzeja po­morstva v Piranu smo našli skupen je­zik in jih obiskali. Hvala udeležencem za razumevanje ob manjših casovnih spodrsljajih in za njihovo udeležbo – še se bomo družili ... – sodelovanje na zboru castnikov in ve­teranov v Velenju; ob tridesetletnici samostojne Republike Slovenije so or-ganizacije Zveze slovenskih casnikov in Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter PVD Sever pripravile v sodelova­nju z Obcino Velenje vseslovensko po-castitev jubileja; nismo manjkali … – v Brežicah smo se udeležili tradicio­nalnega strelskega tekmovanja in tek­movanja v metu bombe; strelsko smo pristali malo za stopnickami, v metu bombe pa je ekipa v sestavi: Zlatko Travner, Karl Deželak in Alojz Škor­janc zasedla odlicno tretje mesto … – soorganizacija in udeležba na sveca­nostih ob državnem prazniku – dnevu državnosti v Laškem in v Radecah je že tradicionalna naloga, ki jo z veseljem udejanjimo … na »uradni« državni slovesnosti pa žal nismo uspeli sode­lovati, bilo pa je vecje število naših cla­nov ob praznovanju slavnostnega dne na ljudskem zborovanju na Prešerno­vem trgu … – z velikim razumevanjem obeh župa­nov in financno podporo Obcin La-ško in Radece smo skupaj z OZVVS Laško in PVD Sever - Odbor Laško ob tridesetletnici osamosvojitve Republi­ke Slovenije clanstvu, ki aktivno delu­je v našem in širšem okolju, zagotovili spominske majice, ki nas bodo spomi­njale na skupna dejanja leta 1990 in 1991… – 20. Pehotni polk Slovenske vojske je praznoval obletnico delovanja, ki smo se je z veseljem udeležili z delegacijo clanov … – tudi Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško je obele­žilo rezultate svojega dela v Zabukovju in vabilu smo se z veseljem odzvali … – spominska slovesnost na Menini pla­nini je letos vendarle lahko potekala malo »svobodneje« in udeležili smo se je s ponosom in primernim številom clanstva … – tudi na spominski obeležitvi žalostne­ga dogodka na Igrišah smo, kljub sla­bemu vremenu, dodali nekaj svojega kot tudi – 80. obletnici ustanovitve I. celjske cete na Javorniku pod Svetino. Pri izvedbi aktivnosti smo dobro sode­lovali, in smo jim za to in za razumevanje tudi hvaležni: – z županoma - gospodom Zdolškom in gospodom Režunom - in organi Ob­cine Laško in Obcine Radece kot tudi z vodstvi in clanstvom resnicno do-moljubnih in veteranskih organizacij obeh obcin in širšega okolja. Pred nami je še vrsta dogodkov, ki se jih boste, upamo, predvsem clanice in clani domoljubnih in veteranskih orga­nizacij obeh lokalnih skupnosti lahko udeležili in pripomogli k njihovi uspešni izvedbi ter zadovoljstvu vseh nas. O njih bomo clanstvo kot tudi obcestvo skup­nosti obvešcali preko redne pošte, elek­tronske pošte ter lokalnih medijev. Ob praznovanju vseh okroglih in obi­cajnih obletnic Slovenije pa: »NE DAJ SE SLOVENIJA IN SREC­NO!« Konrad ZemljicFoto: Željko Ivacic in Mišo Frajzman Intervju z Majo Agrippine (Kvas) LAŠKO ZAMENJALA ZA SEJŠELE Maja Kvas, danes Maja Agrippine, je politologinja, ki jo je nemiren popotni­ški duh venomer opozarjal, da je cas, da razišce še kakšen koticek sveta. Kot pra-vi sama, je še veliko držav, ki jih še ni obiskala, a trenutno so Sejšeli tisti, ki so ji ukradli srce. Ji dali nov dom, kjer si je ustvarila tako družino kot tudi posel. Pred dobrimi šestimi leti si se preselila na Sejšele. Zakaj? Res je, Mehiko sem zamenjala za Sej­šele. Moram priznati, da je bila to kar po­gumna odlocitev, saj sem se tokrat tja po­dala sama. Res, da sem sledila srcu in me je tam cakal izbranec, pa vendarle. Si na otoku še vedno tujka? Sem in verjetno vedno bom. Kjerko­li si, si tujec. Sicer sama tega ne obcutim ravno negativno, morda, ko grem na tr-žnico, moram svoje znanje kreolšcine (op. p. eden izmed jezikov, ki jih govo­rijo na Sejšelih, poleg anglešcine in fran­cošcine) skrbno uporabiti in se potruditi, saj velja, da so cene izdelkov in pridelkov za domacine precej nižje kot za turiste. Je pa zame dobro tudi to, da prihajam iz Evrope, saj imajo domacini do nas vec spoštovanja, ker na nek nacin prinašamo znanje in se nenehno izobražujemo. Na Sejšelih je namrec pridobivanje znanja precej omejeno, vsaj kar se izobraževanj preko spleta tice. Tukaj imamo zelo po-casen in zelo drag internet, v primerjavi z npr. Evropo. Zato so precej omejeni. Se pa moramo tujci v vseh stvareh še toliko bolj truditi, da uspemo. Sejšeli so otoška država v Indijskem oceanu z nekaj manj kot 100 tisoc prebi­valci. Spoznaš veliko Evropejcev? Imamo veliko mešanih ras z vsega sve­ta, tako iz Evrope, Afrike, Indije … veli­ko je tujcev, vendar so ti predvsem ljudje na višjih položajih, zlasti v hotelih. So ge­neralni direktorji, predsedniki uprav ipd. Tako da vsi ti potem tudi odidejo, ko jim potecejo mandati. Sama se s tujci dobro razumem. Morda nam je vsem, ki smo prišleki to lažje, a kot sem že omenila, ko postaneš prijatelj, jih vecina potem odi­de. Sem pa, kot mi je znano, edina Slo­venka tu, vsaj na Maheju, kjer živim. (Sejšele sestavlja 115 otokov, Mahe je najvecji.) Kmalu si ugotovila, da bodo Sejšeli tvoj novi dom. Je bila odlocitev, da posta­neš rezidentka male otoške države težka? Najprej sem šla na obisk in trije mese­ci, kolikor si lahko v državi kot turist, so hitro minili. Zato sva se z možem Bran-donom (takrat še ni bil mož .) zacela resno pogovarjati o moji preselitvi. Tu sem tudi že delala in da je bilo vse skupaj varneje zame, kot tujko, sem se preselila, zaprosila za delovno vizo in odprla svoje podjetje. Ta odlocitev ni bila ravno tež­ka, saj me je srce klicalo sem in ker že od nekdaj sledim sama sebi, sem vedela, da se prav odlocam. Danes tu delam, živim, imam družino, podporo moža in prijate­ljev. Najbolj pogrešam mami, a se vsi tru­dimo, da se cim veckrat vidimo v živo. Ceprav nam je covid-19 kar malce zagre-nil prihode in odhode s Sejšelov, sem ve­sela, da se lahko vidimo vsaj preko sple­ta. Letos sem prišla v Slovenijo po slabih dveh letih, prav tako ni k meni mogla mami, saj se je otok popolnoma zaprl in nismo mogli nikamor. Na otoku smo tako imeli tudi približno 500 turistov, ki niso mogli domov in so nekaj dodatnega casa preživeli, kar pri nas. • Danes si osebna trenerka, ceprav si po izobrazbi politologinja. Moja poklicna pot se je iz casov študija precej spremenila. Želela sem nekaj dru­gega. Študirala sem politologijo, vendar se nisem videla v teh vodah. Me je pa od nekdaj zanimal fitnes in tako sem pred približno 12 leti zacela s treningi. Najprej sem želela sama izgubiti nekaj kilogra­mov, nato pa me je vse prevzelo in zadala sem si, da postanem trenerka. Kljub pri­govarjanju nekaterih, da sem prestara za tovrstne zacetke, se nisem vdala in da­nes sem to, kar sem si želela. Imam svo­jo spletno stran s svojimi vadbami, kjer z mano vadi tudi veliko Slovenk. Prav tako izvajam skupinske vadbe ter osebne treninge. Moj cilj je namrec, da bi zaceli ljudje na Sejšelih živeti bolj zdravo. V tropih torej ne živijo zdravo? Ne. Sploh ne. Pri nas je vecina hrane uvožene. 60 % naših prihodkov prihaja iz turizma. Imamo precej »junk fooda« (nezdrave hrane), ker je sladkor pac naj­cenejši, prav tako predelana, nekvalitetna hrana. Prav tako so Sejšelci precej poseb­ni, vsaj kar se miselnosti prebivalcev tice. Njihova prepricanja so precej zasidrana in se težko in pocasi privajajo na spre­membe. Veliko jih je tudi s prekomerno telesno težo in si želijo na hitro shujša-ti, tako da tudi na tem podrocju na nek nacin »orjem ledino« in jim privzgajam bolj zdrave navade ter jim bližam telesno vadbo. Ceprav sem sama veganka, pa lju­di v to ne silim, ampak jim želim pribli­žati zdrav nacin življenja. V cem se življenje na Sejšelih razlikuje od življenja v Sloveniji? Sejšeli imajo bistveno višje cene, vsaj kar se tice interneta, najemnin, šol. Od­visni smo od prevoza, tako ladijskega kot letalskega, saj smo sredi Indijskega oce­ana. V casu covida se je precej pokaza-lo, koliko smo odvisni od tega prevoza. Nimamo namrec veliko pridelovalnih površin, ker je otok precej hribovit in se je nekajkrat celo zgodilo, da smo bili po vec tednov brez krompirja, cesna, cebule … Sicer se na otoku prideluje zelenjava, zlasti na južnem delu, a je to premalo za vse. Upam, da bodo zasadili še druge oto­ke, saj so se v preteklih letih glede pride-lovanja hrane precej polenili in se v vecji meri usmerjali le na turizem. Zdaj pa se je izkazalo, da je dobro imeti samooskr­bo, sploh ce se prekinejo uvozi iz južne Afrike. Vcasih so imeli plantaže kokosov in cimeta, a so tudi to ukinili. Imamo pa na primer 15 vrst banan, papaje … Raz­lika je tudi v vremenu, mi smo v tropih, tako da imamo ves cas precej vlage in med 25 in 30 stopinj, nimamo pa zime. In to res pogrešam, ceprav sem bolj za toplo vreme, mi vseeno manjka kakšen pravi zimski dan v Sloveniji. Sin bo v prihodnjih tednih zacel obi-skovati mednarodno šolo. Leo je pravkar dopolnil 3 leta in bo s septembrom zacel obiskovati mednaro- dno šolo oz. vrtec. Sama se z njim pred­vsem pogovarjam v Slovenšcini, mož v anglešcini in francošcini pa tudi v kreol-šcini. Všec mi je, da že pri treh letih ra­zume 4 jezike in da se bo tako nadalje­valo. Je pa takšna šola tudi precej draga, vendar ponuja tudi drugacno znanje. Si-cer je pri nas vecina stvari zastonj, tudi zdravstvo, vendar potem ni nujno, da bo storitev kvalitetna. Kaj si želiš v prihodnje? V prvi vrsti si želim, da bi se stanje po svetu normaliziralo do te mere, da bi lah­ko ponovno vsi normalno in zdravo žive­ li. Moj moto ostaja, da je treba v življenju slediti sebi in svojemu srcu ter se zave­dati, da imamo samo eno življenje, ki ga moramo izkoristiti tako kot sami želimo. MKJ Foto: osebni arhiv Maje Agrippine Majina najljubša plaža Pti Payot. informacijske tocke v šestih sloven- EVROPSKA KOMISIJA VABI: skih regijah. KONFERENCA O PRIHODNOSTI EVROPE Konferenca o prihodnosti Evrope je nova odprta in vkljucujoca oblika pos­vetovalne demokracije, njen namen pa je Evropejcem omogociti vecji vpliv pri oblikovanju evropskih politik. Zacela se je maja letos, potekala pa bo do junija 2022. Skupno predsedstvo (Evropska ko­misija, Evropski parlament in Svet EU) se je zavezalo, da bo spremljalo njen potek in ugotovitve. K sodelovanju na konferenci želimo pritegniti cim vecje število ljudi vseh sta­rosti, spolov in prepricanj iz vseh druž­benih okolij, še posebej lokalne skupnos-ti, nevladne organizacije, izobraževalne in kulturne ustanove, socialne zavode ter skupine državljanov. Kako se lahko vkljucite? • Na spletni platformi objavite svoje zamisli in predloge na kakršnokoli temo o prihodnosti Evrope. – Platforma je vecjezicna, vse objav­ljene zamisli in ideje pa racunalnik avtomaticno prevede v izbran EU jezik. – Objavlja lahko kdorkoli, ki se za­veže k spoštovanju temeljnih nacel konference. • Komentirajte, delite ali podprite že objavljene ideje. • Udeležite se dogodkov o prihodnosti Evrope. – Na platformi poišcite dogodke v vaši bližini ali spletne dogodke, ki potekajo pod okriljem konference. • Organizirajte in objavite lasten dogo­dek o prihodnosti Evrope. – Primeri vkljucujocih in sodeloval­nih dogodkov v živo ali prek spleta: pogovor, debata, srecanje … – Na platformi lahko objavite tudi že nacrtovane dogodke, ki se dotikajo tem, ki so pomembne za prihodnost Evrope. – Vsi udeleženci in dogodki morajo spoštovati listino konference o pri­hodnosti Evrope, ki doloca standar­de za spoštljivo vseevropsko razpra­vo. • Po koncu dogodka zapišite zamisli in ideje, ki so jih udeleženci podali na dogodku. – Za napotke se lahko obrnete na Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ali na EUROPE DIRECT Kaj se bo zgodilo z zbranimi idejami? Kljucne ideje in priporocila s platfor-me bodo prispevala k omizjem z evrop­skimi državljankami in državljani ter plenarnim zasedanjem Evropskega par-lamenta, kjer se bo razpravljalo o teh za­mislih in priporocilih, vse skupaj pa bo pripomoglo k oblikovanju zakljuckov konference. Vec na spletu: • futureu.europa.eu (spletna platforma konference o prihodnosti Evrope), • slovenia.representation.ec.europa.eu (Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji), • europedirect.si (informacijske tocke EUROPE DIRECT). Tina Radakovic, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji Na voljo je vec macjih mladicev. SAMOPLACNIŠKA ZDRAVSTVENA POSVETOVALNICA Ali imate težave s hrbtenico, vas boli križ, se težko gibate ali okrevate po poškodbi? Vas pestijo kronicne in akutne bolecine v sklepih? Imate težave z dihanjem? Z vami bodo priznani specialisti medicine. MINI (pregled pri zdravniku + 6 terapij): 81 € MIDI (pregled pri zdravniku + 10 terapij): 135 € MAXI (pregled pri zdravniku + 17 terapij): 204 € www.rimske-terme.si info@rimske-terme.si HLADILNA NEGA TELESA z jogurtovo kremo je osvežujoca nega, ki koži povrne izgubljeno vlago in jo razvaja s svežino. Kožo nahrani in regenerira ter ji vraca mehkobo in elasticnost. (30 min): 23€ MOŽNOST NAKUPA DARILNEGA BONA NAŠIH STORITEV IN KORIŠCENJE TURISTICNIH BONOV zdravstvo@rimske-terme.si 03 574 2000 BONI21 so unovcljivi tudi pri nas za: Kopanje in kopanje s kosilom* Letno ali mesecno vstopnico za kopanje* Polletno ali mesecno vstopnico za fitnes* Gostinske storitve** * za minimalni znesek v vrednosti 20 eur in vec **za minimalni znesek v vrednosti 40 eur in vec, potrebna predhodna najava korišcenja bonov