LETO XXI. — Številka 18 Ustanovitelji: občinske konference Jesenice, Kranj, Radovljica, sfcofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. & redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ — sreda, 6.3.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Lis; izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od i. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, t sicer ob sredah in sobotah aWL*ALL O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 8. marcu Osmi marec je pred nami.. Paznik, ki ga bo mnogo bnsk praznovalo v veselem razpoloženju, v zavesti, da so enakopravne, da imajo enake možnosti za'svoj osebni razvoj in uveljavitev v poklicu ttM njihovi tovariši. V svetu Pa je še veliko lensk, ki teh Pravic in možnosti še nimajo. vsem tem bo ta dan dal no-v*'i pobud in moči za dosego ,e8« cilja. prav lani je človeštvo naredilo pomemben korak naprej za dosego enakopravnost Žensk. Po dolgoletnih naporih vseh naprednih sil na Sxetit so lani Združeni narodi sprejeli deklaracijo o od' Pravi diskriminacije iensk. deklaracija je brez dvoma učinkovit instrument v borbi proti vsem pred sod-; k°m. ki zaenkrat še prepre* tukjo ieni svoboden, tako-, nn razvoj n/enc osebnosti m "jenih ustvarjalnih zmotno-sti ne samo v družini — ma* h'rmstvu, temveč na vseh Področjih družbenega živl/en-5* s tetn dokumentom vse etantce OZN soglasa/o, da je enakopraven položaj žensk v d'";bi bistvenega pomena za "spašen razvoj vsakega naroda. p,av zaradi tega bomo ob letošnjem osmem marcu siavtli pomembno prelomnico v borbi žensk za svoje pravice. p'i nas je ženska enakopravnost uzakonjena in se na™ Zdi to nekaj povsem ^akdanjega. Vendar, ali ie '° enakopravnost v vsakdanjem življenju prava enakopravnost? Ali je naša družba r«s ostala brez, predsodkov? Alt smo pri nas zagotovili vse p08o/e za pravo enakoprav-n°st ženske? &rez dvoma še ne. Marši-ka» bo treba še storiti, še Posebej pa sedaj, ko je pred *a,;»' deljen delavnik, ki bo e Poslabšal položaj zaposle-*!c lene. Ni dolgo tega, kar " b'l sprejet zakon o skup-"0stih otroškega varstva in ""aneiranju nekaterih oblik varstva v Sloveniji-"°'žnos't družbe pa je, da ta lak°n začne izvajati. Sred-s,Va. ki se bodo zbrala v l\ e-J 1 določili tega zakona, bo- 0 sPrva majhna in bodo za- °ičalc. lotil, če rečem, da pozitivno, s*or • •■ • _____•— -ričakovai- popoldne. ncinu oi^ vin u^,ia oiw.*-^ z--- sindikalnem svetu Tržič vsak če V. G- Preživele oblike 8. marca Vsa leta sem se izogibala prireditev, ki so jih organizirala različne organizacije ženam, v pečastitev 8. marca v stari obliki s polovico klobase in dva deci vina. Taka c"blika proslave se navadno sprevrže v navadno gostilniško srečanje. T .-ko je povedala ena izmed udeleženk na občnem zboru zveze borcev njihove organizacije za Plamino-Cirče pri Kranju. Povod za to je bila ugotovitev, da se te prireditve v zadnjih letih ne obnesejo, da je bilo lani zelo malo ude- Garni hotel na Bledu bodo končno le izročili svojemu namenu. Računajo, da bodo že konec marca prostore zasedli prvi gostje. — Foto: F. Perdan *- o j ležbe in podobno, čeprav s«£ organizacija ZB močno zavz la za to. ^0 Njihov sklep je bil, da ^ s sodelovanjem šole b drU. Žagarja organizirali letos c< gačno prireditev za 8. m ^ Nastopili bi učenci z i2*'^ mi recitacijami in drU*^, točkami in bi žene mater« življalc čisto nekaj drUgj^-kot ob klobasah in vinu. zen tega nameravajo obi ^ žene, zlasti partizanske ^ mice, ki so na njihovem močju. Je. Lani, kot že v prejšnji" ^ tih — je bila organizacija ^ tega terena zelo uspe*"3^ zlasti ob sodelovanju z v n3 drugimi organizacijam^^ njihovem območju, s k3 |. so ob vsakem praznd^.^i reditvi ali dogodku ,e složno. K temu naj zao"■ samo podatek, da jc 0 pri-zacija ZB kljub težavam ^ spevala samo v denarj^ g5 organizacijo dedka rnr'L de-tisoč S dinarjev. Ob tJJJjpjtf lovni volji in s.ll\ z drugimi organizacij8^^ do prav go>tovo našu ■ ^flC, nejše obliko praznovanja ^ va žena in v vseh drU» . &9 javnostih, kjer danfsni £ vsiljuje drugačne obu ^ i to ni le na terenu, ma vseh naših krajih. ^ fjl. t Lanskoletni izvoz škofjeloškega gospodarstva Lani Je celotno gospodarstvo škofjeloške občine izvodio za 3 milijone 700 tisoč dolarjev blaga, kar je za 4,5 odstotkov več kot v letu 1966. Najpomembnejši je izvoz industrijskih proizvodov, saj "»aša 83.4 odstotka celotnega Izvoza, medtem ko Je delež kmetijstva 15,6 odstotka in izvoz obrti 0,9 odstotka. Hkratj pa Je loško gospodarstvo lani uvozilo za 3 milijone 790 tisoč dolarjev različnega blaga, največ repro-materiala. Tudi tu je najceneje zastopana industrija, saj odpade nanjo 99,5 odstotka celotnega uvoza. Glede na 10 Je torej celotno loško gospodarstvo uvozilo nekoliko v«c kot je izvozilo. Vendar pa pri nekaterih gospodarskih panogah zasledimo večji izvoz kot uvoz blaga. Tako je kovinska industrija udeležena pri izvozu z 32,6 odstotka, pri uvozu pa le 22,3 odstotka. Prav tako je lesna industrija izvozila za 18.4 odstotka in uvozila za 10,1 odstotka. Nasprotno pa ima tekstilna industrija skoraj še enkrat večji uvoz kot izvoz. Čeprav so bili pri izvozu v glavnem zastopani industrijski izdelki, je zanimivo, da je bilo kar 93,1 odstotka blaga prodano na konvertibilno področje. S tako visokim odstotkom se lahko pohvalijo le redke občine. Sieer pa je bil izvoz takole usmerjen: v države evropske go- spodarske skupnosti je bilo prodano 58,2 odstotka blaga, v države EFTA 9.3 odstotka, v države vzhodnoevropskega tržišča 6,8 odstotka in v druge dežele 26.3 odstotka. V Italijo sta največ izvozila Kmetijsko gospodarstvo in Gorenjska predilnica, v Zahodno Nemčija LIP Cešnjiea, v Avstrijo Gorenjska predilnica, v države vzhodnoevropskega tržišča pa sta največ izvozili Iskra in LTH. Po obsegu izvoza sta bili v občini najmočnejši podjetji Gorenjska predilnica z nekaj več kol milijon dolarji ter Iskra Železniki s 739.054 dolarji. Sledijo LIP Cešnjiea, LTH, Jelovica in Scšir. S. Zupan 'ralno^u'j0 *'rim na Bledu Dodo popolnoma preuredili. Vsi prostori bodo ogrevani s cen bodo lrrJavo' uredili bodo dve novi kuhinji — šolsko ln eksperimentalno — z dozidavo pa k| Do Drid°biU tudi 100 novih restavracijskih sedežev. Sedanjo streho bodo zamenjali z novo, na. daVbg0ren*skem 8t,lu" Gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, ki Je izvajalec del, raču- restavracija preurejena že v mesecu maju. — Foto: F. Perdan Kamniška občinska skupščina o reelekciji Pisali smo že, da posvečajo v kamniški občini precej pozornosti ponovnim volitvam za direktorje in druga vodilna mesta, saj so o tem vprašanju že razpravljale kamniške družbenopolitične organizacije, na svoji zadnji seji pa se jo razpravam pridružila tudi kamniška občinska skupščina. Sama razprava o reelekciji, tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v kamniški občinski skupščini, je opozorila na nezadovoljivo kadrovsko strukturo vodilnega kadra. Tako imajo v 60 kamniških gospodarskih in delovnih Organizacijah zaposlenih 34 oseb z visoko izobrazbo, 5 z višjo, 33 s srednjo in 21 z nižjo strokovno izobrazbo. Ob tem pa statuti omenjenih organizacij postavljajo pogoje, po katerih bi morali imeti 68 oseb z visoko izobrazbo, 5 z višjo, 5 s srednjo in 3 z ni/jo izobrazbo, medtem ko za dvanajst mest niso določeni pogoji v samoupravnih aktih delovnih in gospodarskih organizacij. Do konca tega meseca bodo morali v Kamniku izvoliti direktorje v 16 delovnih organizacijah, in sicer 8 s podro. ja gospodarstva in 8 s področja šolstva in varstva, medtem ko bodo morali v drugi polovici letošnjega leta razpisati še mesta direktorjev v devetih gospodarskih organizacijah in v d\ch delovnih organizacijah s področja kulture, prosvete in varstva. Odborniki obeh zborov kamniške občinske skupščine so se strinjali z ugotovitvami družbenopolitičnih organizacij, ki menijo, da mora biti pri reelekciji poudarek na javni in demokratični razpravi, medtem ko je treba pri obravnavanju sedanjega dela direktorja upoštevati njegov prispevek na podro. ,u gospodarjenja in organizacije v delovni organizaciji in pa njegovo vlogo na področju samoupravljanja in medsebojnih odnosov. V Kamniku so tudi imenovali posebno strokovno komisijo, ki bo v tistih gospodarskih organizacijah, kjer je reelekcija, ugotovila stopnjo rasti gospodarstva, za nekaj let na/a j, sedanji ekonomski položaj delovne organizacije, kadrovski sestav vodstev in zaposlenih ter perspektivni program in mo/.-nosti nadaljnjega razvoja gospodarske organizacije. Podatki, ki jih bo komisija dobila, pa bodo služili kot osnova za naj-objektivnejše odločanje razpisnih komisij. V. Guček Zasebna gradnja stanovanj v kranjski občini Letos zemljišče za sto šestdeset stanovanj dei-ne klavnica v Radovljici skoraj nova se je podjetje odločilo za dozidavo nove mo-Veija, prekajevalnlce, skladišča za mesne Izdelke in sanitarij za njihove delavce. Dela bodo Ustnih prib,,žn° 70 milijonov starih dinarjev, ki Jih Je podjetje namenilo za to iz svojih n 8redstev. — Foto: F. Perdan V zadnji številki smo zapisali, da bo letos v Kranju zgrajenih 242 novih stanovanj, ki jih bo v okviru poslovno-tehničnega sodelovanja s Podjetjem za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo zgradilo Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj. To bo tako imenovana družbena ali blokovska gradnja. Vendar pa Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju skrbi tudi za zasebno gradnjo stanovanj, in sicer tako, da v okviru zazidalnih načrtov posameznih krajev pripravlja zemljišče za tovrstno gradnjo. Prednost takšne gradnje je, da kupec zemljišča lahko takoj začne graditi stanovanjski objekt, ne da bi prej moral dobiti še lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Razen tega ima hkrati tudi zagotovilo, da bo po dograditvi to zemljišče tudi komunalno opremljeno (elektrika, vodovod, cesta itd.). V Podjetju pravijo, da bo tako že letos mogoče začeti graditi v kranjski občini okrog 160 stanovanj. Prvo takšno zemljišče, na katerem bo 60 vrstnih hiš (dvojčkov), je na Ko-krici pri Kranju. Zemljišče je že last Podjetja, razen tega pa je tudi že vse pripravljeno za komunalno ureditev zem- ljišča. PoaebnoSt te gradnje je tudi, da bodo interesenti lahko kupili stanovanja oziro_ ma objekte, ki bodo zgrajeni že do tretje stopnje. V Podjetju so nam tudi povedali da bodo za takšna stanovanja na Kokriei že letos začeli i sik a ti kupce. Druga takšna oziroma podobna gradnja pa je predvidena v Preddvoru. Tudi to zemljišče, na katerem je predvidenih okrog ti stanovanj, je že last Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Razen tega Podjetje pripravlja tudi že projekte za komunalne naprave na tem področju. Posebnost teh stanovanj pa je. da bodo imela več sob, ki jih bodo lastniki lahko oddajali. Tretja takšna, do neke mere organizirana individualna gradnja je predvidena na Klancu. Zemljišče, na katerem je predvidenih 62 stanovanj, sicer še nI last Podjetja, vendar pa že pripravljajo projekte za komunalne naprave. Razen tega pa kaže, da bo tudi to zemljišče še letos last Podjetja. Tako lahko zaključimo, da bodo interesenti oziroma kupci že letos lahko začeli graditi individualna stanovanja* posebno na Kokriei in v Pred. dvoru. A. fcalar Nadaljujemo z »Dvoreznost neke politike in še marsikaj« 3. februarja 1968 smo v našem časniku objavili prispevek tov. Petra Ogrizka z naslovom Dvoreznost neke politike in še marsikaj. Gre za začasni pravilnik o položaju, nalogah in odnosih učencev srednjih šol. Tov. Peter Ogrizek obravnava ta pravilnik in konča z besedami: Do pravilnika bo v ce'.otl gotovo zavzel stališče ObK ZMS Kranj na svoji seji. Nekaj pa je že zdaj jasno: za tako vsebino odnosov na šolah se zveza mladine ne bo zavzemala, kakor si zelo naivno predstavljajo avtorji pravilnika v 72. členu. 10, februarja 1968 smo objavili to stališče s seje ObK ZMS: »Pravilnik neupravičeno posega v svobodno osebnost učenca in legalizira zlorabljanje; pojave, za katerih odpravljanje je potrebna široka družbena akcija, pa ureja na najenostavnejši način: normativno. Odločno se zavzemamo proti vsem poskusom, da bi bil začasni pravilnik potrjen na katerikoli šoli v naši občini. Na tej seji so razpravljali tudi predstavniki Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Kranju. Direktor zavoda Je pojasnil, da so ta pravilnik pripravili ravnatelji šol, ker so želeli dopolniti In prilagoditi tovrstni pravilnik republiškega sekretariata za šolstvo, ki ne ustreza več današnjim pogojem in življenju, saj ga je republiški sekretariat izdal že pred dvanajstimi leti. Zavod ga je poslal v oceno republiškemu sekretariatu, ki pa ga je zavrnil. Na seji so obsodili Zavod, zakaj ni ničesar ukrenil, da je takšen pravijrdk prišel na šole. Prav tako se je oglasil tov. Marko Sbil s prispevkom šolstvo tare obilo problemov in med drugim piše: Mladinska organizacija je upravičeno dvignila svoj glas. Prepričani smo, da je na Gorenjskem dovolj sposobnih pedagogov, ki bi ob smotrni politiki ZPPS lahko na širši in sodobni osnovi reševali vprašanje vzgoje mladine v vseh pogledih. Objavljamo prispevek tov. Branimira Lorenčiča, ravnatelja poklicne in tehniške šole Jesenice (opravičujemo se mu zaradi zamude, zakaj prispevek je poslal že 19. februarja). Sprejemljiva je le konstruktivna kritika in nepristranost obveščanja javnosti Na rob famozne polemike o začasnem pravilniku o položaju, nalogah in odnosih učencev srednjih šol na Gorenjskem (Glas št. 9 z dne 3. II. in št. 11. z dne 10. II. 1968). Zavedamo se, da odgovornost staršev, družbe in šol ni majhna pri oblikovanju mlade osebnosti. Tu se vsak na svoj način trudi najti ustrezne oblike in metode dela, da bi bili v teh prizadevanjih čim boJj uspešni. Učinek teh stremljenj je v enaki meri odvisen od stopnje enotnega in sinhroniziranega ukrepanja. To je vodilo ravnatelje srednjih šol Gorenjske na sestanek dne 27. 10. 1967, da so izrazili potrebo o medsebojnem usklajevanju režima na šolah. Ugotovljeno je bilo, da je večina šol pred leti, ko so nastajali prvi interni predpisi, že sprejela pravilnike o pravicah in dolžnostih učencev. Ti so sestavni dol statuta izobraževalnih zavodov. Zakonitost teh, pa so potrjevale komisije pri občinskih skupščinah. Ločeno sestavljeni pravilniki so se med seboj dokaj razlikovali, kar je povzročalo težave zlasti med enakimi šolami. Čeprav je z Zaikonom o •rednjem šolstvu zadolžen Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kran' Sekretariat za prosveto in kulturo, da izda tak pravilnik, tega še ni storil do danes. Izkušnje nas uče, da predvidenih predpisov zlepa ni, čeprav to poraja mnoge nepotrebne probleme. Tako so šole še vedno več ali manj prepuščene same sebi m ni čudno, če težijo k enotnemu reševanju in ukrepanju. Ravnatelji šol so vedeli, da Zavod za prosvetno pedagoško službo ni pristojen, da bi predpisal tak pravilnik, in ga tudi niso od njega pričakovali. Zato so se odločili sami, ker imajo kot predstavniki delovnih organizacij pravico do medsebojnega dogovarjanja. Iz navedenih razlogov je vznikla dobronamerna pobuda, da bi prihodnji sestanek posvetili oblikovanju začasnega pravilnika. Osnovno in izhodiščno gradivo je bilo naslednje: Pravilnik o dolžnostih in pravicah učencem srednjih sploš-noizobraževalnih in strokovnih Šol, ki ga je sprejel Svet za prosveto in kulturo 21. 2. 1956 in je še vedno v veljavi, čeprav ga je v določenih poglavjih že zdavnaj prehitel čas, obstoječi pravilniki treh šol (gimnazije, tehniške in poklicne šole) in Zakon o srednjem šolstvu. Sestanek ravnateljev 8. 12. 1967 je bil namenjen oblikovanju enotnega pravilnika. Uvodoma je bilo dogovorjeno naslednje: namen vsakega pravilnika pa tudi tega je, da bo čimbolj konkreten, eksakten in aplikativen, ne pa načelen. Zajame naj vse iz vsakodnevne, neposredne prakse življenja in dela na šoli. V tem duhu je potekalo oblikovanje besedila, ki je v glavnem sinteza prej navedenih virov. Z njim so se strinjali vsi prisotni. Kljub temu so šolam ostale vse možnosti, da «nme ustrezno preoblikujejo posamezne določbe glede na spjcifiko ali pripombe samoupravnih organov.' Edina naloga na koncu sestanka izbrane komisije je bila, da uredi tekst in poskrbi za razmnoževiinje. Vsaka šola je naročila toliko izvodov, kolikor ima oddelkov, ker so upoštevali razredne skupnosti. Koncem decembra 1967 je bilo gradivo »az-množeno in predstavniki šol so ga lahko po novem letu dvignili v administraciji Zavoda. Zaradi ssme^tralnih počitnic so se šole pripravljale na int-rno obravnavanje šele po začetku drugega polletja. V tem Času je Občinski komite ZMS Kranj pripravil poseben dokument o pravicah in dolžnostih dijakov v statutih šol ter ga predložil v obravnavo in potrditev Svetu za vzgojo in izobraževanje Skupščine občine Kranj, dr>s 21 12. 1967. Zaradi obsežnosti drugega gradiva je bila razprava o tem predlogu predložena na 9. januar 1968. Primerjajte dMume in potek obeh akcij ter sami ugotovite opravičenost očitka o »dvoreznosti neke politiike in konkurenci«. Po veljavnih predpisih sprejema akte interne zakonodaje svet zavoda po predhodnih razpravah v delovni skupnosti, na šolah pa še v šolski skupnosti učencev. V svetu zavoda so tudi predstavniki dijakov. Tako ne more nihče vsiliti delovni organizaciji akta, s katerim se ne strinja sama. Objektivno oceno omenjenega pravilnika lahko da le oni, ki je v celoti seznanjen s pisano problematiko srednjega šolstva. Vsekakor ga ne moremo presojati skozi priz- mo gimnazijske mladine, saj obiskuje strokovne šole ca 70% učencev. Prav posebne težave nastopajo na poklicnih šolah, kjer se zbere relativno največ težje prilagodljive mladine. Boljši se običajno vpišejo v družbeno višje vrednotene šole. To pa daje pomembno obeležje delu na posameznih srednjih šolah. Dokaj enostransko in zlonamerno je tlahko polemiziranje s posameznimi členi začasnega pravilnika posebno, ker se z izseki izkrivlja ' celota. Tak način obravnavanja ne moremo oceniti za konstruktivno kritiko. Tako šolniki niso krivi, če mladinski komite ni zadovoljen s formulacijami v Zakonu o srednjem šolstvu. Potrebno bo to akcijo usmeriti na organe republiške skupščine, interpretacija o demovini se ne ujema s pozivom maršala Tita na 8. kongresu, ko omenja vzgojo ljubezni do domovine in socializma. Prepričan sem, da bo mladega socialistično vzgojenega samoupravi jalca najbolj razočarala domovina takrat, ko po končani šoli ne bo dobil zaposlitve, čeprav je pravica do dela osnovna socialistična .pridobitev. Iz dneva v dan so vedno bolj očitne gmotne razlike med ljudmi in šole naj bi dovoljevale učencem premožnih starcev nošenje dragocenega nakita, dragih oblek in pedebno? Ali na ustvarjajo socia.ne krivice pri mladini siromašnih starcev komplek.? manjvrednosti in zapostavljanja? Učenci so v teh letih tu najbolj občutljivi. Tega ne poznajo oni, ki vseskozi živijo v dobrih materialnih pogojih. Kaj nem pove socialna struktura študirajoče mladine na ljubljanskih visokih šolah? Kakšne so možnosti za šolanje otrok našega preprostega delavca — proietarca? Enaki pojavi niso redki tudi na srednjih šolah. Ali ni tako stanje mnogo bolj krivično do mladine, kot pa začasni pravilnik? 2e prej sem omenil problematiko poklicnih šol. Ali še kdo postavlja danes kot političen problem vulgarno izkoriščanje vajenske mladine, kar v socialistični družbi ne bi smeli več poznati.? To so hujši problemi kot pa ogroženo malomeščansko pojmovanje svobode zamaskirano s parolami o demokraciji in samoupravljanju. AJi je že kdaj mladinska organizacija zavzela politično stališče do pojavov amerikanizma, ki so enako ali pa še bolj nevarni kot klerikalizem. Mnogi ne vedo, da se dekleta učijo n. pr. za: galva-nizerke, rezkalke, strugarke itd. In predstavljajte si kako bi se počutile nalispane v tem delovnem ambientu! Ali niso mladinke dovolj * prikupne že s svojo naravno lepoto? To ni ostanek starih patriarhalnih pogledov, temveč spoštovanje svoje mladosti. Na strokovnih šolah se tudi pouk praktičnega dela cd-vija po učnem načrtu. Ta praksa se po daljšem izostanku učenca ne da nadoknaditi tako, kot je to slučaj s teorijo, kjer enostavno vzameŠ knjigo ali si sposodiš zvezek in se naučiš. Za predpisane vaje je potreben določen čas in trening. Prav zaradi programiranega poučevanja je nemogeče med šolskim letom menjati poklic. N. pr.: Ni mogoče, da bi učenec do decembra obiskoval praktičen pouk za prodajalca, nato pa bi se odločil za ključavničarja. Kakor vidite, ne gre za omejevanje svo- bode. 2e ta skromen primer nam pove, da kritiki ne poznajo problemov in sistema strokovnega izobraževanja-Bedi dovolj! Bili bi nekritični, če bi trdili, da ima omenjeni pravilnik tudi določene P°" manjkljivosti. Te so pred-vsem v naslednjem: — tla ga ne spremlja ustrezna obrazložitev, — da obstaja nevarnost prakticistične uporabe določil, brez pedagoške strpnosti pri reševanju določenega problema, — da so nekateie pravne pomanjkljivosti, . — da niso o vsebini organizirano razpravljale šolske skupnos:i učencev. Pravilnik takšen kakršen jč, je prvi poskus samostojnega reševanja tega problema na terenu. Ne strinjamo se z oceno, da je »a priori« slab, temveč je lah\ ko oaiova za nadaljno obdelavo. Sicer pa bomo vedeli, ko bomo dobili boljšega. Zanima nas kenkre:no, kateri člen ima namen, da bi kvaril našo mlad no in na njo vplival negativno. Del«v'na mladina ima rada konkretne in jasno postavljene zahteve in to jo dviga. To pomeni, da določila v pravilniku zadevajo manjšino. Prav gotovo niso ravnaj Iji šol sovražniki mladine sodijo nekateri učenci, ler"' več željo za uspešno delo &■ šolah čimvečji red in del0.V', no disciplino, to, kar va življenje v praksi vC „s bolj neizprosno. V tem n" podpirajo tudi starši. Mnenju 19 navzočih ravnjj teljev srednjih šol Gorenj, bo morala prisiuhniti e javnost, pa čeprav "i s^-edal_~" 6- marca 1968 GLAS * 5. STRAN Prijetno. (Sestanku nista prisostvovala le ravnatelja Mlekarsko šole Kranj in Gimnazije Skofja Loka.) Ko p stavljamo zahteve, da naj ima učiteljstvo več zaupanja v mladino velja enako za njo, da tudi ona Pokaže zaupanje v svoje učitelje. Le v pripravljenosti in Pristnem sodelovanju med mladinskimi vodstvi tef učiteljskimi zbori lahko pričakujemo pozitivno uveljavljanje sodobnih teženj mladine. Zavračam pa vse tiste, ki izkoriščajo dilemo okrog omenjenega pravilnika za razno napade na Zavod za Prosvetno pedagoško službo v Kranju. Na.koncu se zamislimo ob vprašanju: »Komu koristi, in komu škoduje ta polemika?« Lorcnčič Branimir (Op. ured. — Prispevka nl-•mo krajšali In tudi ne popravljali!) Do sedaj smo v našem gjjDiku objavili že nekaj ^vSkanaRtCmo Začasnega tem Razen tega so o m Pisali tudi nekateri dru-B^^- ^prav je znanih mo h • 'cnin mncni. menihi i;k je vrsta vprašanj, ki 2 razpravo lahko končali. Menimo, da je že v današnjem članku, ki nam ga jc Pos.al tovariš Branimir Lo-renčič, ravnatelj Poklicne in tehniške šole Jesenice, precej nejasnosti, ki terjajo, da bi J'h avtor'podrobneje obrazložil. Hkrati pa bi bilo prav, da bi o tem in nasploh o razpravi, ki smo jo začeli, spregovorili tudi drugi (prometni delavci, predstavniki raznih organizacij, starši itd.) Katere so te nejasnosti: 1- Zajame naj vse iz vsakodnevne, neposredne prakse življenja in dela na šoli. 2 Prav posebne težave nakopajo na poklicnih šolah, kjer se zbere relativno največ te*jc prilagodljive mladine, boljši se običajno vpišejo v družbeno šole. višje vrednotene 3- Prepričan sem, da bo rnladcga socialistično vzgojenega samoupravljavca najbolj razočarala domovina takrat, k° Po končani šoli ne bo d°bil zaposlitve, čeprav je Pravica do dela osnovna solistična pridobitev. 4- Iz dneva v dan so vedno očitne gmotne razlike m°d ljudmi, in šole naj bi dovoljevale učencem promož-nLh staršev nošenje dragocena nakita, dragih oblek in Podobno? • 5- To so hujši problemi kot pa ogroženo malomeščansko Pojmovanje svobode, zama-skirano s parolami o demokraciji in samoupravljanju. Uredništvo 58 milijonov za sindikalne podružnice Po predvidevanjih občinskega sindikalnega sveta v Kranju bo letos ostalo 106 sind.kalnim podružnicam v kranjski občini prek 58 milijonov starih dinarjev sindikalne članarine, medtem ko znaša letošnji predračun občinskega sindikalnega sveta okrog 43 milijonov. Takšen predračun so čiani sveta sprejeli tudi minuli petek na svoji drugi seji. Se pred razpravo o letošnjem predračunu pa so člani sveta razpravljali in sprejeli tudi zaključni račun za minulo leto. Lani se je v proračun občinskega sindikalnega sveta nabralo nekaj nad milijonov starih dinarjev. Proračun je bil sestavni del delovnega programa, denar pa se je porabil predvsem za podpiranje in razvoj raznih dejavnotsi, za pomeč vodstvom sindikalnih organizacij, za materialno in pravno pomoč članom sindikata in za opravljanje funkcij sindikata v občini. Tako je bilo največ denarja porabljenega za razvoj sindikalnih organizacij (nad 4 milijone), za izobraževanje (3,6 milijona), za pomeč članom sindikata (2,8 milijona), za rekreacijo (2,6 milijona) itd. Iz tega poročila je tako razvidno, da se je iz proračuna posredno ali neposredno vrnilo v sindikalne podružnice 46 odstotkov vsega denarja, s katerim je lani razpolagal občinski sindikalni svet. Zato sindikalne podružnico lani niso dobile le 40 odstotkov denarja od pobrane članarine, ampak se je ta odstotek s posrednim in neposrednim vračanjem zvišal na 55. V začetku smo povedali, koliko denarja je letos predvidenega za sindikalne podružnice in za občinski sindikalni svet. Pri tem je prav da povemo, da vsak član sindikata plača le 0,6 odstotka od čistih osebnih dohodkov za članarino. Tako bo letos okrog 22 tiseč članov sindikata, v kranjski občini plačalo okrog 145 milijonov starih dinarjev članarine. Od tega bo 40 odstotkov ostalo 106 sindikalnim podružnicam, 29,6 odstotka občinskemu sindikalnemu svetu in 30,4 odstotka republiškemu in zveznemu sindikatu. Predvideno je, da bo letos občinski sindikalni svet porabil denar za razvoj in aktivnost sindikalnih podružnic (6,3 milij.), za pomoč članom sindikata (4,3 milij.), za rekreacijo, šport in kulturno dejavnost članov sindikata (6,1 milij.), za delo organov sindikata v občini (5,5 milij.) in za materialne in funkcionalne izdatke, ki so povezani z delom občinskega sveta (20,8 milijona). Iz teh nekaj podatkov pa je tudi razvidno, da se bo letos iz proračuna neposredno vrnilo v sindikalne podružnice oziroma članom sindikata 38,8 odstotka vseh proračunskih sredstev, 13 od-stoikov pa se jih bo vrnilo posredno. , Svet se je s takšnim zaključnim računom in predvidenim proračunom in razdelitvijo dena^a za letns strinjal. Hk a. ti pa jo na predlog predsedstva in nadzornega odbora sprejel sklep, naj izvršni odbori sindikalnih podružnic pri sestavi svojih delovnih programov in proračunov uporabijo zaključni račun, predračun in delovni program občinskega sindikalnega sveta. Sprejel je sklep, naj sindikalne podružnice finančno in m;ilerialno poslovanje obravnavajo vsako leto najkasneje do konca februarja. Razen tega pa jc na petkovi seji sprejel tudi delovni program občinskega sindikalnega sveta. A. 2. Trzicani dobili irladinski klub Na zadnjem plrnumu občinskega komiteja zveze mladine v Tržiču so dokončno rešili vprašanje mladinskega kluba v Tržiču, saj so priprave za začetek dela v klubu že stekle. Ideja n mlartin-.kom klubu v Tržiču ni nova, saj že vrsto let Tržičani ugota\lja-jo, da mladina nima ustreznega prostora, kjer bi lahko preživela svoj proV.i čas in jim je z:\ to dejavnost ostala le tržiška kavarna in gostilne. Z ustanovitvijo kluba pa bo to vprašanje rešeno, seveda če bo program dela v klubu tako zanimiv, da bo pritegnil mlade Tržičane. Programski odbor kluba, ki ga sestavljajo tržUki kulturni in prosvetni delavci, bo pripravil nekajmesečni program, medtem ko je okvirni program že sprejet. Izvolili so že tudi tehnično komisijo, ki bo skrbela za klubski inventar. V tej komisiji so tudi predsedniki mladinskih aktivov nekaterih tržiških gospodarskih organizacij. Čeprav klub ne bo tako opremljen, kot so v začetku želeli, vzrok je pomanjkanje finančnih sredstev, pa je videti, da bo klub vseeno kmalu začel s svojo funkcijo. Mladinci pri tem upajo na pomoč tržiških delovnih organizacij, tržiški sindikalni svet pa je že prispeval 5000 N din. V. B. V Hotavljah ne bo žage Pred 1-ratkim so domačini s# Hotavelj in okolice zaprosili občinsko skupščino v Skofji Loki, da jim dovoli v njihovem kraju ponovno odpreti zasebno žago veneci-janko. Čeprav republiški zakon o gozdovih v izjemnih primerih dovoljuje obratovanje takih žag, je skupščina, ki je upoštevala mnenje področne lesno predelovalne industrije in gozdnega gospodarstva, prošnjo zavrnila. Za tako odločitev govori več razlogov. Predvsem obstoječe žagarske kapacitete v občini že sedaj niso popolno- ma zasedene. Ureditev žago venecijanke v Hotavljah, tako da bi ustrezala higiensko teh* ničnim predpisom, pa bi zahtevala precej denarja in še tedaj bi slabo izkoriščala les-? no maso. Razen tega pa naj--bližja obstoječa žaga lesno industrijskega podjetja Jelo-i vica ni daleč, v le nekaj kiloj metrov oddaljeni Gorenji vasi. Ta žaga tudi že seda) opravlja usluge kmetom, povrne pa jim tudi stroške za prevoz hlodov. Vsi našteti razlogi torej govorijo za to. da v Hotavljah ne kaže ponovno odpirati ža«« ge venecijanke. - si ( Nesorazmerje pri os. dohodkih Poprečni osebni dohodki so lani v škofjeloški občini dosegli 83.3.00 starih dinarjev. V tem razmerno ugodnem poprečju pa se skrivajo precejšnje razlike. Tako je na primer obrt dosegla poprečni osebni dohodek 77.C00 dinarjev In industrija 78.100 starih dinarjev, medtem ko so krneliiri dosegli poprečje 100.700 starih din in družbeni tor državni organi 103.100. V gradbeništvu je bilo poprečje lanskih osebnih dohodkov 90.100, v prometu 93.200 in kulturno socialnih dejavnostih 91.700 starih dinarjev. Brez dvoma so precejšnja razlike v poprečnih osebnih dohodkih med gospodarstvom in negospodarstvom. Gospodarstvo se zaradi spremenjenih »delovnih pogojev, pred* vsem pa zaradi sprememb na tržišču, ki so tudi posle-' dira delovanja gospodarska reforme, še vedno bori s celo vrsto težav, kar se jc pokazalo tudi pri osebnih dohodkih. Tako so lani v Iskri Železniki dosegli poprečni osebni dohodek 50.800 starih din kar je za današnje življenjske stroške prav gotovo premalo. S. Z. Popust za napredek v kmetijstvu Po sprejetem odloku skupščine občine Jesenice so začasno oproščena prispevka od kmetijstva zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z Izrednimi investicijami zavezanca prispevka postala uporabna. V tem primeru so oproščeni plačanja prispevka za dobo desetih let. Kdor pa zasadi nov sadovnjak s površino nad 20 arov, na katerih se zasadijo češ-plje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje, se takšen sadovnjak oprosti plačanja vseh obveznosti za 8 let. Za dobo desetih let pa zemlji« šča, na katerih »e zasadijo orehi. Plačilla prispevka od krnel i j« siva so oproščeni prebivalci, ki prebivajo v naslednjih krajih: Srednji vrh, Zgornja Ra-dovna, Plavškl rovt, Plan'na, Prihddl, Javornlškl rovt, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 300.000 S din in če jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. J. Vldic ' Obletnica GRS v Stari Fužini Na nedavnem občnem zboru članov postaje Gorske reševalne službe v Stari Fužini so s skromno slovesnostjo počastili tudi dvajsetletnico ustanovitve postaje v Stari Fužini. Ustanovitelja postaje Martin in Franc Ceklin sta že ta- V nekaj stavkih KRANJ — Krajevna organizacija rdečega križa na Zlatem polju pri Kranju v teh dneh zbira prostovoljne krvodajalce. Do sedaj je največ prijav iz Gradnikove ulice ši. 3, saj se Je prijavilo kar 20 stanovalcev. V akciji na Zlatem polju sodeluje kar 50 članov odbora rdečega križa, zato upajo, da bo letošnja akcija dobro uspela, -č JAVORNIK — V soboto se je na travnatem pobočju zahodno od Straže pri Javorniku vnela suha trava. Veter je ogenj zanesel v više ležeči gozd, tako da se je na površini 4000 m2 vnelo grmovje in listje. Ogenj so pogasili jeseniški gasilci. Vzroka požara niso ugotovili, sumijo pa, da so se tu otroci igrali z ognjem. Lanska suha trava je velika nevarnost za gozdne požare. S tem v zvezi so pristojni organi občane ponovno opozorili, naj preprečijo otrokom igre z ognjem, prav tako pa ne bi smeli tudi ogorkov odmetavati kjerkoli, -b krat uvidela potrebo po or«; ganizirani pomoči v gorah.4 Bila sta navdušena planinca. S primitivno plezalno opremo, ki jo je naredil kovač Bernik in Srednje vasi, sta preplezala mod drugim tudi zahodni del Tičarice in Debelega vrha. Ceklin je za alpinizem navdušil tudi svojo ženo, s katero je preplezal slovensko smer v Severni triglavski steni. Okrog sebe sta zbirala mlajše sovaščane, jih vadila in vzgajala v prave gornike. Med časom svojega obstoja je postaja opravila prek 300 vzponov v gorah. Njeni člani z veliko požrtvovalnostjo opravljajo svoje delo, čeprav naletijo pri svojem delu včasih tudi na nerazumevanj e. V bodoče bo morala postaja odločneje zahtevati od pristojnih, da bodo upošteval njene ugotovitve in predloge Jože Tcrai GLAS * 6 STRMI KULTURA SREDA — 6. marca 1968 Ob razstavi plakatov Tomaža Kržišnika V galeriji Mestne hiše v Kranju razstavlja osnutke plakatov Tomaž Kržišnik (rojen v žireh 1943.), ki je po končani šoli za oblikovanje nadaljeval študij na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani in nato kot štipendist Prešernovega sklada za leto 1967 absolviral študij na oddelku za slikarstvo in grafiko v Varšavi na Akademiji STUK PYENKNICH. Študiral je specialno plakat pri prof. Henriku Tomaszevvskem In Leonu Michalskem. Mladi likovnik je s Poljske prinesel znanje o delu, ki ga zahteva plakat kot posebna veja umetnostnega oblikovanja. Tam je sprejel geslo in navodiilo svojega profesorja o bistvu plakata, ki ne sme biti lep, temveč mora biti bistvo. Kratka in jedrnata formulacija bistva dobrega plakata se odraža tudi na razstavi, ki je prej razstava osebne študije o plakatu in avtorjeva izpoved misli o pomenu in možnostih plakata. Vsak osnutek nam po svoje govori o naporih avtorja, izpovedati na zadano temo najboljšo rešitev, ki bi bila najbolje približana bistvu obravnavane snovi. Pri tom ne smemo gledati na te osnutke kot na slikarske študije, ki bi dovoljevale veliko več osebnega izraza, niti ne kot zgolj reševanje nekih estetskih vrednot, ampak — to moramo še enkrat podčrtati — kot reševanje bistva obravnavane teme. K temu je treba dodati še avtorjevo zavzetost, nasprotovati pojmovanju sedanjega poprečnega okusa, ki zahteva neki lepotni plakat v stilu turističnih razglednic in reklam za ličila. Tak je program mladega avtorja, ki ga je razložil pred nami s svojo razstavo in ne tako, kakor je navada skoro vseh mladih, katerih usta so po vrnitvi iz tujine polna hvale in ki delijo tuje znanje kakor svoje izume. Torej nam avtor z delom govori o svojem programu in o svojih študijskih dosežkih, mi pa moramo pregledati to njegovo delo in oceniti razstavo, ki je brez dvoma več kot zgolj mikavna, kajti redke so razstave plakatov iz tujih dežel. Predaleč bi nas zapeljalo razpravljanje o samem plakatu, kajti pri nas ta veja likovne dejavnosti razen nekaj poskusov sploh ni obdelana. Tako bi tudi zame predstavljalo brskanje po raznih člankih zamudno delo in še vprašanje je, če bi se dokopal do kakih novih spoznanj, mimo tega, da je plakat v svojem bistvu popisan in posla kan list papirja, grafično razmnožen in katerega naloga je, opozarjati ljudi na neki določen dogodek, vabiti na neko prireditev in tako naprej. Plakatov je več vrst, da, je jih mnogo vrst, od takih, ki so zapolnjeni s samim tekstom do takih, ki zgolj z likovno govorico učinkujejo dovolj zgovorno. Opozarjajo na prireditev, vabijo v dvorane in dežele, ponujajo ta in oni izdelek industrije, lažejo o najboljšem izdelku, so grobi in sladki, so gostobesedni in brez likovne opreme ali so likovno dobro ali slabo izdelani in tako naprej in tako dalje. Znano je, da je v naših slovenskih razmerah plakat ali bolje izdelava osnutkov zanj domena arhitektov, če govorimo o zahtevnejšem, kajti največji greh nasproti okusu je naš filmski plakat, izdelek nekaterih filmskih operaterjev, ki posnemajo s filmskih sličic razburljive prizore, jih prekopirajo in ustvarjajo ta naš resnični čudež plakata, ki sodi v isto vrsto kakor kičaste razglednice iz naših trafik. Arhitekti so vtisnili našemu plakatu strogost arhitektonskih form in s svojo trezno hladnostjo vplivali celo na tiste redke slikarje, ki so občasno narediii kak osnutek. Ustvarili so resda nekaj uspelih plakatov, vendar pri nas ne moremo govoriti o slovenskem plakatu tako, kot to govorimo prav o češkem ali poljskem plakatu. Prav slednji je pojem zase in smo imeli priliko seznaniti se z njim pred nekaj leti ob razstavi filmskega plakata, ki je bila poleg razstave švicarskega ena izmed redkih razstav pri nas. Kržišnik je prav na Poljskem študiral plakat pri prof. Tomaszewskem, ki mu je vodilo pri izdelavi plakata, da ta ne sme biti lep, ampak mora biti bistvo. Pričujoča razstava je razstava osnutkov za osebno študijo o plakatu, ki ne dovoljuje toliko osebnega izraza kot na primer slikarstvo. Zato tudi ne smemo na razstavi teh osnutkov gledati kot rešitve estetskih slikarskih vrednot, temveč samo kot rešitev zadanega problema, kot rešitev bistva, ki ga tema posameznega plakata ponuja. Na razstavi je Kržišnik obdeloval več tem in jih tudi reševal na več načinov. Tako je zastopan turistični plakat, filmski plakat, gledališki in koncertni ter plakat za revijo Sinteza. Po tej svobodni in grobi razdelitvi poglejmo na nekaterih primerih, kako pojmuje in rešuje Kržišnik svojo zamisel plakata. Mladostna zagnanost je vsekakor zajeta v treh srebrnih plakatih Sinteze, kjer je najposrečenejši osnutek tisti, kjer vodoravne črte valovito prehajajo preko reke in ustvarjajo tako vtis nekega potopljenega predmeta, ki ga v resničnost kličejo po njegovi konturi oklepajoče ga črte. Roka kot predmet in kot simbol je v Kržišnikovih plakatih še večkrat prisotna, bodisi da je odtisnjena ali naslikana, predstavlja zgolj neki prej abstraktni simbol kot pa reko v pravem pomenu. Z osnuikj za Sintezo je pokazal tri variante v geometrijskem in arhitektonskem načinu in tretjo, ki uporablja vrsto modernih likovnih prvin. Ce se ustavimo ob koncertnih plakatih, moramo najprej obstati pred dvema osnutko-j ma za koncerte ruske in španske glasbe. Oba sta oprta na folkloro in povsem abstraktno predelana, tako da pri ruskem igrajo ritem vertikalne barvne lise, pri španskem pa je osnova razprostrlo volana-sto krilo plesalke flamenka. Potem sta še dva plakata, od katerih je prvi namenjen znanemu ansamblu Kameleoni, spominjaječ na secesijske stvaritve in tak tudi v likovni zasnovi poudarjajoč banalnost brez estetskih vrednot. Je zbir elementov, vključenih v mikavno kompozicijo in izraža hkrati celo avtorjev odnos ne samo do orkestra, ampak do vse pojavnosti na tej ravni. Povsem drugačen in tudi kot nasprotje je ustvarjen osnutek za Protestne pesmi. Samo dva elementa sta prisotna: ozadje je abstrahii-rana lobanja kot simboli smrti in vsega tistega, proti čemur so namenjene protestne pesmi, nasproti temu pa majhno srce. Rdeče in majhno, vendar kot simbol našega upanja. — V posebno vrsto sedijo osnutki za Cankarjevo dolino šentflorjansko, za film Hiro-šima, ljubezen moja, za Hamleta in zopet za film Balada o trobenti in oblaku. Vsi so izredno zahtevni, zelo čistih rešitev, skromni v črni barvi, ki kontrastira nekemu manjšemu, a važnejšemu barvne- čeprav je blejsko jezero še vedno zamrznjeno, so te delavci blejskega Obrtno-komunalnega podjetja že začeli P pravljati čolne. To so na Bledu prvi znaki približujoče turistične sezone. — Foto: F. Perdan mu poudarku. Razumeti moramo potem se napis, ki je bolj nuja kakor prvina. Vse, kar ob njih lahko rečemo, je, da bi jih radi videli realizirane. Pred nami so še turistični plakati, od katerih si najprej poglejmo osnutke za obisk Jugoslavije. Avtor se je opredelil tu na sloje prebivalcev in prvi osnutek s školjko naj bi bil namenjen tistim obiskovalcem, ki iščejo zabave. Drugi z motivnimi povzetki kulturnih spomenikov so namenjeni obiskovalcem, ki iščejo na naših tleh poleg zabave tudi kulturno preteklost, torej za zahtevnejšo vrsto turistov. Tretji osnutek, v katerega nežno modrino je potopljen otoček z zlatim mestecem, izraža mir in vabi s svojo že preveč nežno modrino vse priistaše miru, naj obiščejo nase morje. Omembe vreden je tudi ciklus Slovenija, ki ga sestavljajo štirje pokončni formati in ki skupaj predstavljajo našo deželico in njeno konfiguracijo tal od morja do očaka Trig'ava. Samo črna barva trdnih tal in belina neba kot skopa nasprotujoča si elementa tvorita na stikalisču konturo, ki jo turistični delavci imenujejo Alpe-Adrija. Vsak del tega štiridelnega plakata ima v zgornjem delu barvno rozeto kot izraz barvitosti naše dežele, kd ni zajeta v samem plakatu. Povsem avtorjev je ta plakat in tako oddaljen od tem naših pojmovanj turističnega plakata, da verjetno še dolgo ne bomo videli podobne realizacije. Zadeta je namreč bistvena kontura Slovenije " besedilo je že skoro v primeru likovni element. Za konec sem prihranil W plakat — avtorjev osebni P"1" tret, izpovedni plakat je že to, približan že bolj slikarstvu, kakor pa zahtevam PIa" kata. Vsebuje vse moderne elemente, je skop v barvah i" je linija močnejše bistvo raza. Reminiscenca na avtorjevo mladost odseva iz osnutka z naslovom Poljanska do-lina. Vsebuje vse tiste elemente, ki si jih je avtor V svoji mladosti osvojil in ki *° mu ostali v spominu: zelena dolina, bele hiše in čipke, kot neki simbol najvišje estetske stopnje, do katere se je dokopal kmečki okus. Po tem sprehodu po razsta-...ji nrvl da da t* vi bi morali izreči tudi P' poskus ocene. Ta pa Je mladi avtor išče bistvo, dosega, vendar gledalca m predvsem to, da so ti oStlXi -» grobi, da manjka končna % fična izvedba, po kateri b» le lahko ocenjevali Plak tak. Jasno je, da še ne remo govoriti o nekem oS f nem s'.ilu, vendar pa jc a ^ na najboljši poti, kajti of» ki kažejo na izredno m„*, tivnost in na razmišlja0* - ki ne rodlega lcPotn.°.Lei muham in ki sku5a « idealno dovršenost. Andrej Pavlov«« mm *e am po svetu "mm LONDON, 1. marca - Od P°tka na soboto je v Veliki ritani ji zRid veljati zakon omejenem priseljevanju J?)0*, ki imajo britan-2 Potna dovoljenja. S J» v zvezi je Indi-^ Ji napovedala protiukrepe. ndijo bo namreč prepove-, a.n prihod vsem Azijcem z Jitanskimi potnimi dovolje-dani indijskega parla-_ enta »o zaradi te disfcrimi-|^ClJe zahtevali izstop iz bri-anski; skupnosti narodov in ac,onalizacijo britanskega 22ženia v Indiji- s« L marca — Tu so se popadli študenti s policijo. št HtCm Je bUo več koi 30 .l"dentov ranjenih. Neredi so ^ruhnili. ko je nekaj tisoč denlov skušalo ponovno asesti fakulteto za arhitek-r° In nadaljevati akcijo za »°Polno spremembo sedanjega studija. BUDlMPESTAi 1. marca -j °munska delegacija je v pe-staiiZar>UStila Posvetovalni se-lav^ komunističnih in de-jjVjJh partij v Budimpešti. g0 egaoiJa je odpotovala po Z „0ru sirskega delegata, ki cion°vUnski »»rtUi očital na-naiuom Ln kritiziral njeno p^tVV DELIH, 2. marca -k0 nf0cenab opazovalcev je kri* c* UNCTAD za51a v Je v i °SrednJi razlog za to drži . * ker velike zahodne 2 _ Ve ne marajo priti na dan sadnja'"1* prcdlogi za p0" ^TUM. 3- marca ~ Su-cite4 minister za informa- Poto,na,morava še ta teden od-8 T>™ V » Libanon »glogom za nov arabski ^^nok na vrhu. Na konfe-v0ižil na- bi preučili najno-Srid .razvoj dogodkov na ProdS^ vzhodu. Sudanski NtBtai je Rjavil, da loodo t^KOvi odposlanci obiskali ^ž nokatere druge arabske ■tam* in J"im Predlagali se- w5 !2 vrhu- ClnINGTON' 3- marca -lansk,ual"a k°misija, ki jc po bila i, i "nskih nemirih do-teh ,ISg0, da Pre»ci vzroke Podal* V' ,e P^1 kratkim taj0 . p°ro6ilo. Komisiji oči-da s0 nl uPoJtevala tega, PredvH novem Proračunu že miiiJa,deli Primanjkljaj 20 $ke dolarjev in pa stro-Pre(,ja v°mo v Vietnamu. -Vse V]Sa,nl "krepi presegajo tako ne načrte, ki so že Srpdste n°UresniclJ'v> zaradi v za vietnamsko vojno. 5*V*S?: 4. marca - V ta-Loo, za ameriška revijo »hal l? Prodsednik ZAR Gaje *bdol Naser izjavil, da oh< nupa,čoo obveščen, ko °.zU Veliko Britanijo in ^ttalnn s sv°J'mi letali ****7, ',Uc na Sredozemlju •kj J*J|f «raelcem v junij- Ljudje ZDA nič več prve na morju V zadnjem času se v svetovnem tisku pojavljajo članki, ki ugotavljajo, da je pozornost ZDA usmerjena v Vietnam, medtem ko pa Sovjetska zveza vztrajno povečuje moč svojega vojaškega ladjevja. Seveda so ameriški krogi zaskrbljeni nad takšno ugotovitvijo, saj je bilo vse do nedavna neizpodbitno dejstvo, da so ZDA prva vojaška sila na svetovnih morjih. Res Je, da so Američani trenutno še prvi, vendar je njihov primat precej ogrožen, zlasti še, ker Sovjetska zveza ze!o previdno objavlja podatke o številčnosti in moči svoje vojne mornarice. Po drugi svetovni vojni opažamo v sovjetski obrambni politiki, zlasti pa v mornarici, korenite spremembe. Sovjetsko vojaško ladjevje nima več svojega strateškega, stacionarnega značaja, temveč s svojo prisotnostjo na vseh svetovnih morjih opozarja na rast, tako v številu plovnih objektov kot v njihov] moči, ali bolje povedano v oborožitvi. Ni še tako dolgo od lanske izraelske agresije na Združeno arabsko republiko in takrat je sovjetsko vojno ladjevje odigralo" vidno, skoraj bi lahko rekli odločilno vlogo. Znan je tudi primer nedavne afere z ameriško vohunsko ladjo Pueblo, kjer so bile sovjetske ladje neposredno prisotne in so s tem hote ali pa nehote varovale Severno Korejo pred ameriško intervencijo. Po nekaterih podatkih ima sovjetska mornarica sedaj 19 krlžark, 170 rušilcev, raketnih fregat in spremljevalcev rušilcev, poleg tega pa še 560 motornih torpednih čolnov. Računajo, da ima SZ sedaj najmočnejše podmoml-ško ladjevje na svetu, saj ima 360 podmornic, od tega 55 na jedrski pogon, medtem pa imajo Američani le 135 podmornic, vendar imajo 20 atomskih podmornic več kot Sovjetska zveza. Ob vsem tem pa je treba pripomniti, da Sovjetska zveza v pri-merjavi z drugimi pomorskimi državami, uporablja svoje trgovsko in ribiško ladjevje kot pomoč vojni mornarici. Ob nenehnem narašča* nju sovjetskega ribiškega ladjevja bo to leta 1970 po tonaži že večje od trgovskega ladjevja ZDA. Sovjetska zveza pa ima že okoli 200 ladij oceanografskega ladjevja, ki s svojim zbiranjem pomembnih podatkov nedvomno koristijo vojni mornarici. Se najbolj pa je Američanom prisotnost sovjetskih vojnih ladij trn v peti v Sredozemskem morju, zlasti še, ker vidijo v tem potencialno grožnjo za obstoj NATA, posebno njegovega južnega krila. Se bolj očitna pa je prisotnost sovjetskih ladij v Baltiškem morju, kjer sami Američani priznavajo, da je petkrat več sovjetskih ladij kot pa ladij Severnoatlant-skega pakta. Zanimiv je tudi podatek o oborožitvi sovjetskih vojnih ■ Obisk pri mladih skakalcih v Poljanah V dneh, ko se zima počasi umika vse toplejšemu soncu in sneg polagoma izginja raz strma pobočja, radi delamo zaključke o uspešnosti ali neuspešnosti zimske sezone. V času, ko jc spomin na uspeh naše olimpijske odprave še dokaj živ, je morda umestno zapisati nekaj vrstic o drugih ljubiteljih snežnih strmin, ki niso videli Grenobla drugače kot na televizijskem ekranu, in ki seveda ne skačejo tako daleč kot Zaje ali smučajo tako dobro kot Ankeletova. V mislih imam mladino po raznih manjših krajih naše ožje domovine. Zanjo se le redko najde kak dinar, s katerim bi ji omogočili nekaj dni zimskega veselja, seveda pod strokovnim vodstvom. Toda kot povsod so tudi tu izjeme. Planiška skakalna šola na primer ima v Sloveniji več centrov za treninge, katerih namen je zbirati in usmerjati mlade skakalce. Med temi je nedvomno kdo. ki bo čez čas zastopal naše barve na elitnih svetovnih tekmovanjih. Kljub vsemu pa ostaja tak5_ no delo z mladino še vedno privilegij posameznih krajev. Prave množičnosti ni. Zato Je vsak poskus, čeprav osamljen, da se takšno stanje spremeni, vreden vse pozornosti. Zakaj torej gre? Pred dnevi me je pot zanesla v Poljane nad Skofjo Loko. Sneg je, kot povsod, že malodane povsem pobralo, pobočja so ostala skoraj gola. Zato je bil pogled na fantiče, ki so s težkimi skakalnimi smučmi na razrnenih hiteli nekam čez polja, malce smešen. Toda bel trak snegai ki se je vlekel po strmini navzdol onkraj Sore, je brž pregnal vse dvome. Tam je bila skakalnica. Ko sem prišel bliže, so dečki pridno utrjevali rahlo načeto doskočišče 15-metrske improvizirane »pru-čkc«. Ob strani je stal fant, oprt na berglji in delil nasvete. »Da, jaz sem trener,« je povedal mladi profesor telesne vzgoje, domačin Andrej To-min. »S tole skakalno šolo smo pričeli letos 21. januarja, med šolskimi počitnicami. Med poljanskimi pionirji, učenci tukajšnje osnovne šole, vlada veliko zanimanje za skakalni šport. Zato in pa, ker tudi sam skačem, sem se odločil, da bom poskusil s treningi. In .šlo je. Zbral sem 26 pionirjev. Kljub pomanjkljivi opremi in drugim začetnim težavam je vadba stekla. Fantje so disciplinirani, zato kar lepo napredujejo.« Trener je tudi povedal, da so skakalnico zgradili sami. V šolo skakanja sodi tudi pouk o pravilnem mazanju smuči in vse drugo, kar mora vedeti skakalec. »Štirinajst dni, vse do prl-eetka šole, smo vadili redno vsak dan. Kakor vidite pa tudi sedaj ne zmanjka časa za trening, le da so se fantje razdelili v dve skupini; eni vadijo dopoldne, drugI popoldne, kakor imajo pač prosto. Njih število se jc celo povečalo na 34. Starost tečajnikov je precej različna, od 6 do 14 let.« Vadba je seveda brezplačna. Požtrvovalni trener ne -dobi za svoje delo niti dinarja. »Zadnje dni je treba vedno znova dovažati sneg. sicer bi od juga in dež kaj hitro opravila z našo stopničko. Kljub težavam starši ne nasprotujejo mojemu početju. Ce otroci preživljajo svoj prosti čas na snegu, so doma brez skrbi zanje, saj vedo, da ne pohajkujejo brezciljno naokrog.« Med tem so si fantje pripeli smuči in se drug za drugim pognali po strmini. Moj ladij. Tako so vse ladje, od najmanjše do največje* opremljene z raketami ladja — ladja in te raketo lahko lete s hitrostjo več tisoč kilometrov na uro, vadijo p» jih lahko z radarjem ali po sistemu iskanja toplote. To rakete pa so zgrajene tako, da imajo v svojih konicah lahko klasično strelivo ali pa atomsko. Nekateri sovjetski rušilci so na primer oboroženi z raketami, ki lahko zadenejo sovražno ladjo na razdaljo 320 kilometrov, nekateri z raketami, ki lete do 160 km, medtem ko hitri tor-pedni čolni s svojimi raketami predstavljajo nevarnost že na 32 kilometrov. Vsa ta dejstva nedvomno pričajo o razvoju sovjetskega ladjevja in gotovo ni dalci dan, ko bo ameriška vojaška mornarica izgubila dolgoletni primat na svetovnih morjih in oceanih. V. G. in dogodki sobesednik jih je popravljal* hvalil, če so se držali navodil in grajal neposlušneže. »Ze letos smo se nameravali povezati s Planiško skakalno šolo, toda moja poškodba noge nam je to preprečila, Ce bo šlo tako naprej, bom skušal obdržati sedanjo skupi-no fantov tudi med letom. Imeli bomo suhe treninge, razen tega bomo do konca zgradili dvajsetmetrsko skakalnico, ki je že sedaj skoraj na-red. Drugo leto bo treba preiti na daljše skoke, zalo je ta ukrep nujen. Tu v Poljanah sicer že imamo odlična 30-metrsko skakalnico, delo pokojnega Stanka Bloudka, toda za sedanje znanje tečajnikov je še prevelika.« Fantje so se še vedno spuščali po skakalnici, ko sem so čez čas poslovil od njih in trenerja. Poljanski primer jo dokaz, da denar ni ravno prvi pogoj za začetek dela z mladimi. Treba je samo malo dobre volje in vesolja do dela,' Dolgo to seveda ne bo zadostil' a važen je začetek. 2al pa današnji čas ni ravno radodaren z zanesenjaki. I. GuzeU Te dni Je podjetje Transport biro Radovljica nabavilo dva večja avtomobila za prevoz težjih tovorov z nosilnostjo 18 In 22 ton. — Foto: F. Perdan ' Beti +qek • 48 g »No, veste, kaj! Saj to so domisleki norca In čustva psa na verigi!« je renčal Phelips ■mrtnobled, ko je počasi krenil proti zelenemu salonu. Ni se počutil dobro in če bi •e dalo, bi ta sestanek v zadnjem trenutku odpovedal, poleg vsega pa so ga vznemirjali le Cornerjevi pogledi, kt niso obetali nič dobrega. K., jc tedaj v zelenem salonu pri pogrnjeni mizici gostil neljubega gosta, jc bil sila slabe volje, medtem pa se Hubbard, kot •e je zdelo, nI zanimal za nič drugega kot za obilo obloženo mizo. »Da, vse je tu, kar je dobro in drago,« je priznal, »In če bom moral kdaj sestavljati za koga zadnjo večerjo p.ed obešenjem, se bom prav gotovo zatekel po nasvet k vam, Mr. Phelips.« »Tak, nehajte že enkrat s temi neokusnost-ml,« se je jezil Phelips. »Oprostite, to je vs: zaradi sobe. Saj sem vam vendar rekel, ca v takem okolju obidejo Človeka vesele misli. — Prosim, meni ne nalivajte alkohola, ker ne pijem,« je odklonil i vljudnim smehljajem. »Vas je strah?« je sarkastično vprašal Corner. »O, nikakor ne, le po svojih načelih se ravnam. Ob določenih prilikah se ne dotaknem kozarca.« čemu ste pa potem sploh prišli?« je vzrojil Phelips, k Je postajal vedno bolj nervozen. »Ker ste me tako vljudno povabili,« Je mirno odvrnil Hubbaid bi nepremično zrl v strop, »in pa, ker sem mislil, da bi utegnil biti naš razgovor posebno zanimiv in zabaven.« »No, k temu ste vi doslej bore malo pripomogli,« Jc strupeno pripomnil Corner. Občutil je napetost, ki je ležala v zraku ln menil, da je treba priti Phelipsu na pomoč. Rumena lučka se je morala posvetiti vsak hip . .. In res je prav takrat v velikem lestencu zažarela rumena žarnica, edina med neštetimi belimi in to se je zgodilo komaj opazno Corner bi Phelips pa sta se nepretrgoma ozi rala v lestenec in sta lučko takoj opazila Medtem pa je Hubbard vstal hi se z ra kami v žepih sprehajal po sobi. »Le poča kajte,« je odvrnil na zadnjo Cornerjevo pri pombo, »ko se me enkrat loti pravo razpo loženje, boste doživeli čuda.« »Morda bi bi o bolje, če bi vas nekaj časa pustila tu samega,« je hlastno predlagal Corner in skrivoma namignil Phelipsu. »Midva morava itak urediti nekaj nujnega, medtem boste pa, tako vsaj upam, tudi vi postali boljše volje.« Pograbil Je Phelipsa za rokav in ga vlekel proti vratom, toda naenkrat jima je stopil na pot Hubbard, se široko razkoračil, prekrižal roke na prsih ln se tako nesramno vljudno smehljal, da je celo Enookemu zastal korak, čeprav si je bil svest, kako dragocena je vsaka sekunda. »Kar ostanita, gospoda!« je energično ukazal sekretar. »Zdi se mi namreč, da sem že boljše volje.« Toda Enookl je bil mnenja, da obzirnost ni več potrebna, ko je čutil, da Je Strong-bridge blizu. Odločno je stopil proti Ilub-bardu, vendar je že v naslednjem hipu od- skočil, kajti malo je manjkalo pa bi se bil s čelom zaletel v jekleno sivo cev majhnega revolverja, ki se Je nenadoma pojavil v Hubbardovi levici. »žal bi ml bilo, Mr. Corner, če bi vaša lepo negovana glava utrpela še kako škodo, vendar bom takoj streljal, kakor hitro se ganete. Isto velja za vas, Phelips, čeprav sem prepričan, da boste pametnejši.« Govoril je čisto mirno, celo ljubeznivo, toda mož 8 prevezo ni dvomil, da Je mislil resno. V teh ilvih, sivih očeh, ki so se le za trenutek vračale z ostrim pogledom k njemu, potem pa se spet mirno ozirale na kamin, Je žarel pritajen plamen, ki ga je svaril, ln tako se je, daslravno se je tresel od strahu in jeze, uklonil. Phelips pa je že zdavnaj spet sedel pri mizici, glava mu je omahnila na prsi, kot da ga je nekdo mahnil po pleši, toda mnogo odpornejši Corner še ni obupal ln je bil pripravljen na vse. Previdno se je obrnil, sedel na naslanjač pri mizici in siknil med zobmi: »Upam, da se zavedate posledic svojega ravnanja in ...« »Popolnoma,« ga je prekinil Hubbard. »Predvsem pa, Corner, nikomur niti besedice o vsem tem in veseli bodite, da ste jo tako poceni odnesli. Nikakor pa ne jamčim, da se vam bo tako godilo še dalje,« je nadaljeval s povzdlgnjenim olasom in spet za nekaj hipov odvrnil pogled od kamina ln pogledal Cornerja. »Štel bom do tri in pri ,tri' sprožil, če takoj ne potegnete roke iz žepa in je ne položite predse na mizo. Ena . .. dve ... tako je prav, vidite. Vedel sem, da ste pameten mož.« Z orožjem v levici je stal sredi sobe, velik in vitek, ravno nasproti ogromnega kamina, nekako šest ali sedem korakov od ostalih dveh, ko je nenadoma s prožnim skokom planil nazaj ln bliskovito sprožil desnico, ki jo je doslej držal na hrbtu, proti kaminu. V Istem »>PU Je bilo slišati zamolkel pok, obenem rczek strel, udarec krogle v steno za palmami 1° trd kovinski zvok v kaminu, nato pa kra tek ropot. V luskinastem bakru na kamin" je zazijala grda luknja. »Zaradi svoje neposlušnosti ln nemirnosti bi me bili kmalu spravili ob življenje, Corner,« Je dejal Hubbard z rahlim očitkom, skrbno zaprl varovalno zaklopko na lei!««1 revolverju v svoji desnici in ga spustil v žep. »Z levico držati v šahu tako podjetnega gospoda kot ste vi, z desnico pa idL*° nizkotno propalico kot je Strongbridgc, naenkrat, je nekoliko preveč zahtevno. P° vse_'1 udih še čutim vaš ljubeznjivl sprejem prav lepo je od vas, da ste poskrbeli za osve žitev. Mirno se je spustil v naslanjač, k°' maj pa Je nesel v usta košček okusno obloženega kruhka, se je na hodniku začulo mrmranje številnih glasov, nato so se naglo od prla vrata in v sobo Je planil arhangel, *a njim pa so tiščali razburjeni radove dneii- Gabrijel se je na vratih brž obrnil in z » oka- mi potiskal nazaj na hodnik družbo, k' ie drla za njim, v tem pa je že zapazil mi"10 trojico ob mizici. »Oprostite, gospodje,« F jecljal zmedeno, pri tem pa se Je videlo, si Je globoko oddahnil, »aH nI tu notri nekdo streljal? — DrugI gospodje so se tako P1 strašili« Corner ln Phelips sta kot brez življenj" zdela v svojih naslanjačih, ker se še «lS^ prav zavedla, kaj se jc zgodilo. Le Hubba je ostal miren. (Nadaljevanje) JSjJ^jJski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren] P'anšarstvo v okolici Gcrij (2) (Nadaljevanje) Čeprav ■ • vih, Se7 je ,z^l zakon o gozdo- sodniv I,-a fllžinari' in rudarski Senje n„ dosti držali. Opusto- ^nje"n'UW Qosti držali. Opusto-^ šX ,8ozdwih jc biilo straš-SatI1ovoiin a 1660 so minili časi Nćina .Ba sekanja. Blejska . sekan;Je fužl,narjcm dovolila 111 to nSS na ločenih mestih ^»POtoSif81 p°8°dbe. Plačevali "a leto aT- d°8ovor.jeni znesek «°šare pa še'St krajcarjev od ff^Jenega oglja. Lu-tobij Dr^e'llni 'e "a Primer NlSi^23 sekan*e lesa Sn Za; 20 goldinarjev letno. ^ovici ?! Pa neki del gozda na r^kfS Pačil° 9 goldinarjev Tudi i . . .^epaji t frcnjami »o fužinarji žeimeleiake Pogodbe. Srenje so S°tudi JV0Je gobove in z njimi S viderT upravl.jale (kar bo-NiJ n asneJe)- Take spora-ll8Veti!0dTbe bedimo tudi 0l^ica cJ^- Leta 1763 so srenje 2' Utf P?^nje Goi'ie' Višei™- ^ bobraS m' Zasip in Ble'->il<%m rv,PrCd Brajskim * a,150 S, hrobalhom prodale njihavih aP0Sfk zrelega drevja V1« gozdovih. Če so se v 18. stoletju dogodile nepravilnosti, so prizadeti j vedno dobili sodno določeno od-i skodnimo. 26. avgusta 1761 je bi-i la sodna razprava glede tožbe I srenje Blejska Dobrava proti i Mihaelu Angelu Zoisu zaradi ne-' upravičenega poseka na Meža-I kiji; srenja je s tožbo uspela, i Ruard, ki je prevzel Javorni.ške ! fužine leta 1775, se je leta 1784 ! poravnal zaradi poseka lesa s : srenjama Grad in Zgornje Gorje ter jima plačal 200 goldinarjev I za storjeno škodo, j Podjetniki, lastniki fužin, so bili torej v tej dobi pripravljeni za urejeno sekanje in za dogovore z lastniiki gozdov. Kaj pa državna oblast? Država je tudi , še sedaj skušala varovati gozdo-| ve za namene fužin, zato je o j mejevala lastnike gozdov pri sekanju in paši. Večkrat je opominjala grajsko upravo zaradi škode, ki jo dela živina, ko se pase v gozdovih in na planinah. Leta 1781 je okrožni urad zahte val od graščine, naj prepove blejskim soda r jem sekati na Pokljuki, češ da preveč uničujejo gozdove. V 19. stoletju se je med kmeti zelo razširilo kuhanje oglja, ki so ga prodajali železarski industriji. V skladu z dogovorom z občino je uprava fužinarskih podjetij vsako leto dostavljala občinam seznam kmetov, od katerih je kupovala oglje. Industrijsko podjetje je plačevalo občinam pristojbino, primerno količini kupljenega oglja. Gozdovi na Pokljuki' in Mcžaklji so bili tedaj sila razredčeni; sekali so tudi do čistega (»v trate«) in Pokljuka ter Mežaklja bi skoraj postalr*drugi kras. S temi poseki so nastajale velike frate, na katerih je imela živina dovolj paše. Same planine oz. planinski pašniki, na katerih so imele srenje pašne pravice, niso dajale dovolj paše živini, zato so kmetje pasli tudi po gozdovih in f rat ah. Gozdovi so bili do leta 1858 last graščine, takrat pa je celo blejsko gospostvo odkupila od briksenških škofov zaradi velike zadolžitve belgijska družina Ruard za 150 tisoč goldinarjev. Ruard je posest razkosal. Pridržal si je 411 oralov poljskih in stavbnih parcel z graščino in jezerom, goz dove pa je prodal Kranjski industrijski družbi za 780.000 goldinarjev. Te je leta 1895 od Kranjske industrijske družbe kupilo avstrijsko poljedelsko ministr- tudi omeje- so prepovedi se tudi in konjem, stvo za Kranjski verski sklad (Po knjigi »Bled v fevdalni dobi« Franca Gornika.) Ti gospodarji so vali pašo. Posebno dovali pašo kozam več ne omenjajo) ker ti grizejo vršičke smrek. Govedo se je smolo pasti le že na dobro zaraščenih fratah, medtem ko je bila s kaznijo prepovedana paša tam, kjer je bilo na mlado pogozdeno. Leta 1848 je prišlo do zemljiške odveze, odpravljena je bila tlaka, pojavil pa se jc davek (fronki) na posest in gozdove. Srenje se sicer omenjajo že pred tem časom, toda takrat so si grofje še vedno lastili pravico gospodarjenja nad kmeti in tudi sodna oblast je bila v njihovih rokah. V letu 1848 pa je bilo ustanovljeno sodišče v Radovljici. SRENJE — VAŠKE SKUPNOSTI Srenje (vaške skupnosti) so — kot smo že omenili — dobile po zemljiški odvezi večjo moč in in vlogo na vasi. Vsako leto so imeli enkrat ali — če je bilo po- trebno — tudi večkrat sestanek, na katerem so imeli pravico sodelovanja in odločanja le kmetje in kajžarji. Volili so srenjskega špana (župana). Seveda so imeli kmetje večjo pravico pri odločanju kakor kajžarji. Kmet je imel celo srenjsko pravico, kajžar pa le tretjino. Za primer navedimo tole: vaška in gozdna pota so še vedmo popravljali s tlako m če je kmet delal tri dni, je moral kajžar le en dan. Nekatere močnejše kmetije (gruntarji) so imeli celo več, ne le eno srenj-sko pravico. Tako so imeli npr. na Rečici v Grinščah tri kmečke in eno kajžarsko sronjsko pravico, Krištof iz Rečice pa je imel dve kmečki in eno kajžarsko srenjsko pravico. Kako je [prišlo do tega? Močan grunt ar je lahko »lažjega« spravil »na kant«: posojal in posojal mu je denar, ko pa je bil prezadolžen, ga je pognal iz hiše. Tako pridobljeno zemljo je lahko obdržal ali pa prodal, hišo pa si je obdržal in z njo srenjsko pravico. Srenjska pravica se namreč ni mogla prodati brez hiše. Pripadala je zato lastniku h.še. Srenjska pravica tudi ni bila deljiva. Jože Ambrožič (Naprej prihodnjič) Vsi tisti, ki uporabljate našo gospodinjsko opremo, se prav gotovo veselite velikega uspeha naše tovarne: NA TRŽIŠČU JE MILIJONTI IZDELEK »GORENJE« l Ob ttm jubileju smo za vas pripravili fepe nagrado iz širokega izbora naših kakovostnih izdelkov. Zato posebej opozarjamo na dopisnico, ki jo ob nakupu našega iz-deika dobite pri svojem trgovcu. Oglas v Glasu - zanesljiv uspeh Kranj CENTER 6. marca italij. franc. barv CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 16., 18. in 20. uri 7. marca amer. barv. CS film TAJNI AGENT FL1NT ob 16., 18. in 20. uri 8. marca amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 6. marca češki film STROGO NADZOROVANI VOZOVI ob 16., 18. in 20. uri 7. marca italij. franc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 16. in 20. uri, češki film STROGO NADZOROVANI VOZOVI ob 18. uri Stražišče SVOBODA 6. marca amer. barv. CS fiUm TAJNI AGENT FLINT ob 19. uri Kamnik DOM 6. marca angl. amer. film BUNNY LAKE JE IZGINILA ob 17. in 19. uri 7. marca amer. angl. film BUNNY LAKE JE IZGINILA ob 17. in 19. uri Kamnik DUPLICA 6. marca franc. film PAST ZA PEPELKO ob 19. uri 7. marca franc. film PAST ZA PEPELKO ob 19. uri Skof ja Loka SORA 6. marca amer. film ATAK ob 18. in 20. uri 7. marca amer. barv. CS film REVOLVERJI NE DI-SKUTIRAJO ob 18. in 20. uri 8. marca amer. barv. CS film REVOLVERJI NE DISKUTIRA JO ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 6. marca špan. franc. barv. CS film DAMA IZ BEJRUTA 7. marca italij. film GRENKI RIZ 8. marca sovjetski film JUNAK NAŠEGA ČASA Jesenice PLAVŽ 6. marca italij. film GRENKI RIZ 7. do 8. marca angl. barv. CS film V POPULARNEM RITMU Dovje-Mojstrana 7. marca amer. barv. film ALVAREZ KELLY CS Kranjska gora 7. marca špan. franc. barv. CS film DAMA IZ BEJRUTA 8. marca amer. barv. CS film ALVAREZ KELLY Rešitev križanke št. 25 1. SABOTIN, 7. RAŠKA, 12. ARIMAN 13. KANTOR, 14. RANER, 15. SAR, 16. OCA, 17. ADON, 18. OTROK, 20. AM; 21. MENCINGER, 24. MS, 26. KRESI, 27. PAKA, 30. EVA, 32. ANK, 33. ALKAR, 34. TITOVA, 36. PRELJE, 37. ATOMI, 3«. SPERANS. Miha Klinar: MesU^^?!^^"-^^ Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Dom**1 III. DEL miški rod, ki n^^^rT^-^ °\ ir| bobneče- kega mučeniškega rodu vojske z ^Xjin0rnet^Uceniški rod izpostavljen puškam in strojnic ?aJp .^vanja, zasm^"",^ mu peklu peklenske «odbejopj^ letalskimi bombami, plinom, 'oK' uoJ^rnn°bstre|jeva 2adnje čase vedno bolj izpopolnjenemu s^^Jo strelsjla?£,nizko-letih strmoglavih lovskih letal, kJu majh 'aklone in jarke od zgoraj. Ta mučemšk. J«£j ^ g^ana po- idiRL. uu /.guLuj. x« »"-—v, ur> lazaret „ . meni željo vseh želja, rešitev n Cj5«rvaVite dret- vsaka večja ali nevarnejša rana pa \ ki nU(H že a frontnega.prfLv n baterij T^?"10 Prvo radno nahaja ^joC^nik '?hkega top Ida ie * vo nebana'ionskc učeniški rod, * p °Vražii me m kl ^ med potjo do prvega frontne pomoč in ki se na v ništva. Kje daleč za preobvezovališče! Mučeniški ru"^vj n^erjjj vojno med vsemi vojaškimi roo ^ Pripadnik tetn In ker jo sovraži, je listini /• 0 J JI lyi lega sko zato dogaja, da se v zmedi naskokei M to 8 koplje med se cioga a, ua se v /jhcu' ^.arv^y v h °~'.je nesr^^-u kupe mrličev. Nič ni pretirano, gS*J**i, ki Z Č Pe" šakov in sumničenje vojaskin '< i,j £ poud,.:. m» odkopano truplo natančno > bi s?J?,mrtvi šakov m summeenic voj^«*.-- sap'"m ■ ™uuarjenn-poveduje munehenski medictnec, ^ in u . £J?*«?8ari ki se mu zdi, da je vojak#J^MSj idra^k tf" zdravniški komisiji, da mrtvega Kg>i, da o'™.S! vojak sumljiv« in da je hote il'ijeti" Dil nevarnostjo«. Zato ga ukaže »P Sojdate Un sie nahmen soglcich der Di Nacht war blau und seno' • ^ Jati seboj>>kril Pred Man konnte, wcnn man kcinen Die Sterna> der Hcimat s^^jgcii Sie schiitteten ihm einen t* In den vervvesten Leib Und hangten zwei Schweste Und ein halb entblSsste«i«' ,es^ Und weil der Soldat nacb v Drum hingt ein Pfaffe v°ra"faSs ^ Der iiber ihn ein VVeihraucm Dass er nicht stinken kann. i n An Vse, kar pripoveduje miinehenski medicinec, se vrsti pred Leh-mannovim notranjim vidom, kakor da se je spustila noč na te njive smrti, na črna, napol zoglenela torza mrtvih dreves, se ujela v slepe odprtine oken v stenah mrtvih hiš, podobnih gledališkim kulisam, modra in lepa noč (kakor pravi pesem), da bi lahko videli tudi zvezde domovine, ko bi jih jim ne prikrivala vojaška čelada, po-veznjena na njihovo glavo in globoko nad njihove oči kakor kak strešni napušč. Zares, pomisli Lehmann, zvezde so za človeka daleč od domovine lahko nevarne, ker ga spominjajo, da jih prav ta hip lahko vidijo tudi doma in povsod tam, kamor vleče človeka srce. Hrepenenje prebujajo. Hrepenenje, ki ne more biti drugačno kakor hrepenenje po krajih, kjer bi bil lahko srečen in kjer bi ne imel nenehno nad seboj biča povelij in pred očmi strogih in nečloveških vojaških disciplinskih paragrafov, ki te drže v pokorščini in suženjstvu. Zato je tako hrepenenje, ki ti ga lahko prižigajo zvezde, nevarno. Stroj ne sme imeti oči, da bi ne videl, v kakšne zlohotne namene ga uporabljajo lastniki! Morda si -je vojaški načrtovalec in »izumitelj« tega strešnega napušča na čeladi, ki ti sega skoro v ravnino zenice izmislil ščitni napušč tudi zato, da bi vojak videl čim manj brezmejne svobode neba, široke neskončne svobode, ki se razteza od zvezde do zvezde, od ozvezdja do ozvezdja, kjer so morda tudi taki planeti, kakor je zemlja, planeti z življenjem in morda celo z razumnimi bitji, ki so zares razumna in ne taka kakor na zemlji, kjer se puste vladati in zasužnjevati z oblastjo, ki ni nič drugega kakor oblast sebičnih in vzvišenih posameznikov, ki so si z oblastjo vzeli v zakup pravice in svobodo podložnikov, svojo pravico in svobodo, ki pomenita za tiste, ki jih oblast zasužnjuje ne-pravico in ne-svobodo. In Lehmann gleda grozljivo groteskno podobo, ki jo slika pesem: poletno noč, odkopano vojakovo, že napol strohnelo truplo, ki se ga lepi blatna zemlja in od katerega zaudarja smrad človeške trohnobe, prav nič drugačen kakor smrad razpadajoče živalske mrhovine. In ta smrad zaudarja v mrhovinarsko in mrhovinarstva vajeno vojaško zdravniško komisijo, to tolpo človeških konjedercev, ki jo na tiheni preklinja sleherni vojak že od trenutka, ko je stopil kot nffbormk prvič prednjo (če ne takoj, pa kasneje, če pomisli nase in na svoje bedasto prostovoljstvo), in potem vse življenje, saj ga ta komisija vse do starosti drži med ojnicami vojaškega stroja in zanjo nisi nikoli dovolj bolan ali onemogel, da bi te v vojaškem stroju ne mogli porabiti v vojnem času vsaj za /»nadomestni« del v zaledju, v primeru potrebe (in ta potreba nastane vselej) pa te porinejo kot »nadomestni« del v kako vrzel, ki tako hitro nastane v prvi črti. O mrhovinarji, narašča v Lchmannu odpor do teh zalednikov, ki najbrž samo zato pošiljajo v vojsko slehernega moškega državljana, da bi bile prednje vrste nesrečnih pešakov čim bolj goste in brez vrzeli, ki jih nenehno povzroča ubijalska in morilska smrt ia ki jih morajo zato nenehno polniti z moškimi od še golobradih mla-deničev pa do takih, ki jih je že upognila starost. Polniti samo zato, da bi smrt ne segla do komor bataljonskih štabov, kjer se navadno začenja prva stopnica na lestvicah tega vojaškega rodu »mrhovinarjev«, ki ne rešujejo ranjencev iz samaritanskih nagibov, marveč v prvi vrsti zato, da bi jih čimprej zakrpali, pospešili njihovo okrevanje in že napolokrevance poslali nazaj na bojišče, kjer te v štirih letih vojne prav gotovo najde smrt, kakor je našla mrtvega vojaka, o katerem pripoveduje pesem, odkopanega, že napol strohnelega, z blatom zemlje in z blatom črev in razpadajočega drobovja in mesa zaudarjajočega trupla. Pred Lehmannovimi očmi so mrhovinarji, kakor jih slika pesem: mrhovinarji, ki vlivajo ognjeno žganje v vojakovo truplo, bolniški sestri, polgola ženska, duhovnik, ki vihti kadilnico in s kadilnico duši smrad razpadajočega vojakovega trupla, muzika, ki igra koračnico, sanitejca, ki sta mrtvega vojaka dvignila in prijela pod pazduho, mrhovinarje, ki so prebarvali vojakov mrtvaški prt v cesarsko črno-belo-rdečo trobojnico, meščana v fraku, ki je, zavedajoč se kot pravi Nemec natančno svojih dolžnosti, vodil ta sprevod Voran die Musik mit Tschindrara Spielt einen flotten Marsch. Und der Soldat, so wie er's gelernt Schmeisst seine Beine vom Arsch. Und bi uderlich den Arm um ihn Zvvei Sanitiiter gehn Sonst flog er noch in den Dreck ihnen hin und das darf nicht gesehehn. So malten auf seinen Leichenhemd Die Farben Schvvarz-VVeiss-Rot Und trugen's vor ihm her; man sah Vor Farben nicht mehr den Kot. Ein Herr im Frack schritt auch voran Mit einer gestarkten Brust Der \var sich als ein deuteher Mann Seiner Pflicht genau bewusst. So zogen sie mit Tschindrara Hinab die dunkle Chaussee Und der Soldat zog taumelnd mit VVie im Sturm die Flocke Schnee. Die Katzeh und die Hunde sehrein Die Ratzen im Feld pfeifen vviist: * Sie \vollen nicht franzosiseh sein Weil das eine Schande ist. GLAS * 8. STRAN Modrijan iz Bohinja (dr. Janez Mencinger 1838 — 1912) (Nadaljevanje) Seveda se bomo morali še vrniti k Mencingerjevim kransjkim letom, najsrečnejšim, kot jih je sam imenoval — saj nismo še ničesar povedali o perečih narodnostnih in gospodarskih vprašanjih one dobe, ki se jim je dr. Mencinger prav v Kranju docela praktično posvečal. Bil je namreč več let občinski odbornik in načelnik finančno-pravnega odseka. Mestna uprava mu je zaupala najdelikatnejše posle v zvezi s sprtimi meščani. Nismo tudi še ničesar povedali o prijateljevanju dr. Mencingerja in dr. Tavačarja v onih kranjskih letih (1877 do 18S0) — oba sta že tedaj bila slovita slovenska pisatelja. A odložiti moramo vse to za poznejše zapise — zdaj moramo že vendar stopiti k izviru pisateljevega življenja, v njegov ljubljeni Bohinj. Prazen dom Pred dnevi, natanko 20. februarja tega leta, ko je bila na kranjskem polju že prava predpomlad, sem spešil v Bohinj, kjer je še vladala trda zima z ostro zmrzaljo. Hudomušni domačini pravijo, da pri njih traja zima kar trinajst mesecev. Z lastnimi očmi — kot to rad storim pred slehernim svojim zapisom — sem hotel videti in na lastna ušesa slišati, kako je pravzaprav sedaj z rojstnim domom »bohinjskega modrijana« doktorja Janeza Mencingerja? Na polpoti med Bistrico in jezerom se odloči od lepe asfaltirane ceste pred vasico Kamnje stranski kolovoz, ki pripelje popotnika že po nekaj korakih na Savico (domačini izgovarjajo dosledno le »Sovica«), manjši zaselek ria desnem bregu Save Bohinjke. Cez mositič in še streljaj poti Ln že smo »na Mlaki«, naselju treh hiš z gospodarnimi poslopji — oddaljenem kar več sto metrov od vasi J^rod, ki velja za Mencingerjev rojstni kraj. 2e res, da spada naselje na Mlaki, k Brodu — a vendar dela vtis nekake samostojnosti. Kako to, da tega doslej ni opazil, ne zapisal še noben pisateljev življenjepis? Pa je bilo morda tudi to dejstvo — samotna izoliranost domače hiše — pomemben činitelj pri oblikovanju tako samosvojega, neodvisnega in trdnega značaja častitljivega »sivor-ja«. Povedali so mi sicer že prej, a kar nisem mogel verjeti: starodavna bohinjska hiša, nekako »na široko zgrajena, vlastelinsko ponosita«, je sedaj — neobljudena! Rojstni dom bohinjskega modrijana, ki je bil tako zaverovan v svojo domačijo in imel globoke korenine v njej še v poznih letih, ko je živel daleč od nje — zdaj samuje ... Hiša, v izrazitem bohinj-sko-alpskem slogu zgrajena, nosi tablico Brod v Bohinju štev. 23. Domačiji se jc včasih reklo »pri Kovaču«, ker ji je bil lastnik podkovski in vozni kovač, pozneje, za časa pisateljevega rojstva, torej že pred 1. 1838 pa se je hiše oprijelo ime »pri G.o-garju«, pač zato, ker je bilo Janezcvemu očetu ime Gregor. Tudi mlin, ki je mlel še pred nekaj desetletji, dva tri korake nad Mencingerjevo rojstno hišo, je zdaj mrtev. Le mlinska kolesa, ki so naokrog razpostavljena, še pričajo o nekdanjem pestrem delovniku v zaselku na Mlaki. A potoček, ki je gnal mlinska kolesa, in oba studenca pri Mencingerjevi hiši — žive kot nekoč; kot vodotoki ne-urnljive večnosti nekaterih stvari. Spominska plošča Hišo obdaja starinsko lep lesen mostovž »gank«, streha je iz macesnovih skodel. V čelno steno pa ima hiša vzidano črno marmornato spominsko plošča s pozlačenim napisom. Stopimo sedaj še k hišnemu vhodu — morda le prikličemo kakega človeka, ki se je vsaj za varstvo naselil v tako lepem in na zunaj urejenem poslopju, še preden pa pritisnemo na kljuko, opazimo listič »Kdor bi si rad ogledal hišo in se vpisal v spominsko knjigo, dobi ključ pri Primostku, Savica št. 17.« Res sem urno stopil nazaj na Savico in pri prvi hiši, pri mostu (odtod: Pri-mo-stek!) poprosil gospodinjo, ki se piše za Sušnikovo, da mi je šla odpret Mencingerjevo hišo. A glej: hiša ni zapuščena, le neobljuder.i je! Saj je povsa-m opremljena, tudi z vsem kuhinjskim posodjem. V hišo napeljana elektrika, hišni vodovod v celoti deluje. V vcLiki sobi, »hiši«, visi na steni velika podoba dr. Janeza Mencingerja iz njegovih poznih let. Pa še ena, manjša: pisatelj na mrtvaškem odru. Na mizi leži spominska knjiga, v kateri pa so podpisi obiskovalcev iz leta v leto redkejši. Tudi spominsko štampiljko imajo. Vse imajo — le človeka ne ... Tako prazen je Mencingerjev dom — ki je bil nekdaj poln življenja — pravzaprav Šele od 26. decembra 1967. Ta dan je namreč umrla vdova zadnjega gospodarja Janeza Mencingerja, pisateljevega nečaka (umrlega že 21. oktobra 1951). Zadnji gospodar Ob smrti zadnjega moškega gospodarja Grogarjeve domačije se je zadnjikrat zbrala pri hiši množica kro-pilcev in pogrebcev. Toliko ali več obiskovalcev je bilo tu le še v nedeljo, 9. julija 1922, ko so ob desetletnici pisateljeve smrti odkrivali spominsko ploščo. Govorila sta tedaj pred hišo prvi Mencingerjev življenjepisec dr. Josip Tominšek in pisateljev sin dr. Janko Mencinger. V bližnji podružnični cerkvici svete Magdalene pa je po slavju govoril in maše-val pisateljev mladostni prijatelj monsinjor Tomo Zupan z Okroglega pri Kranju. Poročevalec-sodobnik pravi o tej slavnosti, da je bil prizor ganljiv in veličasten, da je bila rojstna hiša »snažna, izborno oskrbovana« in da je bil zbran takrat pi^d hišo »lahko se reče, ves Bohinj in v zastopstvih vsa kulturna Slovenija«. Po slovesu od Primostko-ve, ki mi je v svoji odrezavi bohinjski zgovornosti še to in ono povedala, sem še dolgo stal in zrl v na zunaj tako mrtvo naselje na Mlaki pri Brodu. V misel pa so mi prihajali Mencingerjevi slavospevi, prave himne kmetskemu stanu in življenju. Globoko so korenine Saj pa je tudi bil Mencinger prvorojenec stare bohinjske rodovine, ki se kljub učenosti, ki si jo je pridobil s študijem, ni nikoli prav pogospodil. V srcu je ostal kmet. V himničnem zanosu je zapisal tele besede: »Največji del našega naroda odštejejo kmetje. Nad osemsto tisoč imamo poljedelcev. Pa ne samo po številu, tudi po narodni kreposti so kmetje največji del naroda. Kmet jc narodu tisto zdravo deblo, ki poganja vedno nove mla dike, tista korenina, ki skupni narod vedno navdaja z mladim krepčalnim sokom. Kmet je narodu pomladilna moč, vendar je vedno star. Svoje šege, kmečko nošo, celo besedi zavijanje je prinesel iz starodavnih časov. Stari običaji so mu podedovani po davnih očakih, vendar tako lepi in mladi so mu, da jih zapusti tudi svojim potomcem. Kmet nam je edina shramba naše stare zgodovine. Rešil nam je stare pravljice in lepe pripovedke, starinska imena in lepe besede, rešil nam je nepokvarjeni Slovenska Sava Prijazna usodnost — pravzaprav le splet naključij — je hotela, da je »bohinjski modrijan« le imel zvesto to-lažnico v svojem domotožju: bila je to reka Sava, ki teče mimo vseh glavnih Moncin-cerjevih življenjskih postojank! Mimo rojstne hiše teče Sava Bohinjka, mimo Brežic — prvega službenega mesta, mimo Kranja, kjer je pisatelj deset let odvetniko-val in mimo Krškega — kjer je preživel več kot tretjino življenja in tudi umrl, tudi teče slovenska Sava! In kot se mlada Sava m nerada in s težavo izmota & bohinjskih ravni ter se z jeznim bučanjem in hroponjem prebija mimo šteng in Soteske v odprt svet visoke Gorenjske —- tako nerad, vse kaže na to, se je trgal pisatelj Mencinger iz svojega ljubega Bohinja. In kot se Sava v hrvaških ravninah razlije, se otepa preozkega korita, napravlja velike ovinke in stranske rokave. — Kot bi še enkrat hotela pogledati svoj rojstni Mencingerjeva rojstna hiša, Brod v Bohinju 23 slovenski značaj in obraz '— vse slovenstvo nam je le on rešil.« Nenehno, vse življenje, so uhajale misli dr. Janezu Mencingerju domov v Bohinj. Najlepše, kar je napisal, je bilo ustvarjeno v hrepenenjih po domačem kraju in po kmetskem življenju. »V teh blaženih dolinah, v tem raju, obkroženem in ob-varovanem z visokimi gorami, bi mi bil odmerjen očet-ni dom in jaz bi bil na njem najsvobodnejši gospod: kmet, da, tisti kmet, ki ga ne ukloni, ne zlomi, nobena sila — ker črpa novo moč iz matere zemlje. — In zdaj! Vzemi slovo od očetnega doma za vse žive dni in romaj v križem svet...« kraj pod zasneženimi gorami, tam okrog Triglava — tako se je pisatelj Mencinger, tedaj že častitljivi belobradi »sivor« oziral proti domu vsaj v mislih, vsa zadnja desetletja svojega življenja, Pravr do svoje smrtne ure. Toda, kaj sem še hotel reči? Da, ko sem postal na cesti in s pogledom še enkrat segel do mrtve Mencingerjeve domačije onstran Save, bregu pod temno Rudn'^ (946 m), so mi prišle v mise1 mnoge slovenske opuščene kmetje. Starci izumro, ra\a& pa hite v mesta in v Ml(i0 — boš jih še kdaj, kmetska premalo prive-vananaJboljša kmetova kra-Drt a dvorišču je našla od-lovio?dČek piva in «a oo po- loviCo BeU^i ',ZI>ra^nila. Pivo je za 2} doIovati in krava se je Dar* xzapodiIa med plešoče [JJr*: Med družbo, ki tudi ni j v'eč zelo trezna, je nasta-sv PUva Panika. Preplašeni stra 50 * ražbeža» "a vse ». vendar se je vse sre-"° končalo. Krava se je vr- Presn ,hlev' k><* Je ob jaslih djc Pa'a mačka brez posle-• svatje pa so po vzne-njer^nju nadaljevali z r?ja- I/« d'/ Leteči krožniki - brez osnove Sovjetski znanstveniki so sporočili, da so leteči krožniki, ki so pred kratkim spet razburjali ljudi, le neznanstvena senzacija, ki nima nobene osnove. Tudi v Sovjetski zvezi so »videli« leteče krožnike tako kot v mnogih drugih deželah in tudi tu so se časopisi zelo razpisali o tem pojavu. Vso zadevo z letečimi krožniki je sklenila raziskati sovjetska akademija znanosti. Znanstveniki pravijo, da ni nobenih novih dokazov za obstanek teh neznanih predmetov. Zanimivo pa je to, da so jih vedno videli laiki, ni pa se še zgodilo, da bi jih opazil kakšen znanstvenik. Sovjetski akademiki so poudarili, da bi brez dvoma preučili ta pojav, če bi lahko dobili potrebne podatke. Josephine Baker izgubila pravdo Dolgoletna bitka za posestvo in vas Mitandes ob reki Dordognc na jugozahodu Francije je izgubljena. Josephine Baker ali črna Venera, kot so ji pravili v času njene slave, je kupila grad Sarlat še pred drugo svetovno vojno, kasneje pa še vasico pod njim ter 232 ha pašnikov in gozdov. V času, ko je bila Josephina najbolje plačana kabaretna plesalka in pevka Francije, je bilo posestvo lahko vzdrževati. Iz svojega Les Milandesa je hotela narediti »metropolo bratstva« in obenem turistični center. Dala je prenoviti vaške hiše, zgradili so dva luksuzna hotela, gledališče, otroško zabavišče in osebni muzej Josephine Baker s slikami in predmeti iz njene večletne kariere. Toda metropola bratstva je bilo zelo drago in finančno nepremišljeno dejanje.. Turistov ni bilo in kaj kmalu so bile tu finančne težave. Temnopolta umetnica je na svojih potovanjih po Aziji, Afriki, Ameriki in Evropi posvojila dvanajst sirot ne glede na barvo in raso. S tem je hotela dokazati svetu, da je skupno življenje v slogi in ljubezni mogoče ne glede na barvo kože. Milandes pa je medtem požiral desetine milijonov fran- Amatersko boksanje Pred časom je bil boksar Jack Dempsev v središču zanimanja ljubiteljev tega športa, saj si je priboril naslov prvaka. Milijarder Paul Geitv ga je prosil, naj bi se z njim pomeril v boksu, ker bi vsaj enkrat ielel doživeti pravo borbo z resničnimi udarci. O izidu borbe je na ieljo bogataša znani boksar molčal in jo šele čez nekaj let povedal svojim prijateljem: »Na njegovo lastno ieljo sem Get-tyja tako zdelal, da ga je navdušenje za boks minilo za vse tivljenje.9 Dck,e, ki se ■■***%M£&$mBB^m £ay* Dunau,?« i"oško °P,ra na avtomobil s pištolo v roki je "ln» memla Bonnie Parker v filmu Bonnle in Clyde. °dkupilo iuhPraV ,!edaJ kandidira za nagrado Oscar. FIlm Je ^dali tudi n* podJ^Je Vesna film, tako da ga bomo lahko Ul 118 naših platnih. — VI ste pa nova moč, kajne? Naj vas takoj opozorim, da je šef poročen z mano. Švicarji, jejte jabolka! V Švici pravkar teče akcija za zdrave zobe. Geslo te akcije je — uživajte jabolka. Na to opozarjajo Švicarje prek radia, televizije in na druge načine. Jabolko pred spanjem naj bi bilo najboljši način ohranjanja zdravih in belih zob. Nedavno so začeli tudi po nekaterih viakih deliti potnikom jabolka, da bi se kar največ ljudi navadilo na redno uživanje tega sadja. Zlobni jeziki pa pravijo, da je problem drugje. Lanska letina je bila v Švici tako obilna, da še sedaj ne vedo, kam bi z ogromnimi količinami jabolk. kov samo za vzdrževanje in osebje. Mož je Josephini očital slabo gospodarjenje in je odpotoval v Argentino, od koder se je vrnil šele tik pred propadom njene zamisli. Josephine je poskušala vse mogoče, da bi rešila materialno osnovo svoje ideje. Petnajst let je iskala pomoč pri ameriških črncih in afriških vladah, ki jim je obljubila tudi mednarodno šolo na svojem posestvu. Upniki pa so dokončno izgubili potrpljenje. 16. februarja so grad, \ as in druge objekte prodali na dražbi. Tudi tako se da Profesor N. Novikov s kijevske univerze si je v navzočnosti študentov sam operiral meniskus. Prole-sor je šef ortopedske klinike v Kijevu in je hotel sam na sebi preizkusiti neko novo sredstvo za lo kalno anestezijo in pri lom ugotoviti, »kaj bolnik čuti«. Novikov si je najprej omamil okolje kolena, nato pa si je v kost zabil cevčico in skoznjo vbrizgal v kost novokain. Nato si je s skalpelom sam prt rezal mehko tkivo kolena in pri tem ves čas operacije razlagal okoli stoječim študentom potek operacije. Na koncu si je profesor rano tudi zašil. Ubogi poštarji Nedavno so v Sovjetski /vezi izvedli anketo, katera ruska imena so najbolj razširjena. Rezultati ankete pa so taki: samo v Moskvi živi 90.000 oseb s priimkom i • a-nov. Tisoč se jih piše popolnoma enako — Ivan IvanoviĆ Ivanov. Samo v Moskvi so našteli petnajst ljudi, ki se pišejo tako, kot se je edL-n njihovih največjih pesn kov Aleksander Sergejevič Puškin. Na koncu še to - v Sovjetski zvezi je nekaj čaz štiri milijone Tatjan. Iz življenja krajevne skupnosti Podmežaklja Pogled od blizu in daleč na črno in sajasto dolino O medvedu in medvedih na Mežaklji — Kako so upokojenci izgubili rdeči kotiček? — Sonce ne sije na naselje Nikšić — Še to in ono iz dela marljive krajevne skupnosti Kadar časopisni poročevalci zapišemo Mežaklja ali Podmežaklja se Jeseničani jezijo, predvsem slavisti. Pravijo, da beseda izvira iz staroslo-vanske besede mežek, kakor so v tistih časih imenovali medveda. Ker je bilo v gozdovih nad Jesenicami veliko mežkov (medvedov), so kraj imenovali Mežakla (ne Mežaklja). Medvedov baje že dolgo ni na Mežaklji, čeprav so zabeleženi posamezni primeri. Zadnje čase pa je v Podmežaklji javna skrivnost, da medvedi lomastijo po Mežaklji. V primeri s kosmatinci novi rod »medvedov« roban-ti samp ponoči. Menda so se tako modernizirali, da so celo kupili motorike, ki ponoči... (nekje na Mežaklji brenčijo). Na krajevni skupnosti Podmežaklja so mi dejali: »Če bo šlo tako naprej, bo Mežaklja v desetih letih gola.« Povprašal sem jih, zakaj zadeve ne prijavijo, pa so odvrnil: »Ja, kdo si pa upa.« RDEČI KOTIČEK Od 2400 prebivalcev Podme-žaklje je 260 upokojencev. Večina jih je prej delala v železarni, zato jim je po vojni železarna dala material, da so si postavili leseno lopo. Upokojenci so lopo imenovali rdeči kotiček. Tu so se se- čega kotička sprehajajo. Seveda imajo tudi pravico, da se jezijo ... NASELJE NIKŠIĆ Ko so v Nikšiću v Črni gori začeli graditi železarno, so poslali v jeseniško železarno več sto delavcev na prakso. V Podmežaklji so postavili barake, v katerih so stanovali ti delavci. Ljudje so kraj imenovali naselje Nikšić. Delavci so se že zdavnaj vrnili v Črno goro, ime pa je ostalo. V njih (barakah) so povečini delavci iz drugih repubLik, le malo je med njimi Slovencev. Kakšna je stanovanjska stiska v Podmežaklji nam kaže naslednji podatek: Naselje Nikšić obsega 6 barak, v katerih stanuje 72 družin s 324 člani. Da bi lahko v celoti razumeli položaj teh ljudi, navajam naslednjo primerjavo: v 78 hišah v Podmežaklji stanuje 100 družin s 320 družinskimi člani. V petih barakah je 165 otrok v starosti do 15 let, v 78 hišah okrog barak pa 50 otrok. Podmežaklja je mednarodna. Na področju te krajevne skupnosti prebiva 700 občanov iz drugih republik, ali povedano z drugimi besedami, vsak tretji prebivalec iz Podmežaklje je iz druge republike. In kako se razumejo prebivalci različnih narodnosti? Na krajevni skupnosti Okupirani rdeči kotiček, ki je nasilno vzet upokojencem Podmežaklje —■ Foto Vidic stajali, pogovarjali, igrali karte ali šah ter preganjali čas. Prijetno je bilo v rdečem kotičku. Nekega jutra pa so upokojenci obstali pred vrati. Ponoči se je nekdo nasilno vselil v rdeči kotiček in zasedel edini prostor, ki je bil last upokojencev. Zadevo je obravnavalo tudi občinsko sodišče. Pa je tisti, ki se je vselil v rdeči kotiček, obljubil, da se bo kmalu izselil in vmil ključe upokojencem. Ta vrli občan se je res izselil, še preden pa je odšel, je bil že drugi v kotičku. Upokojencem ne preostaja drugega, kot da se okrog ide- Podmežaklja so mi povedali, da na njihovem področju ni nobenih nacionalnih nestrpnosti. Tako je tudi prav. SONCE IN DIM če bralci verjamejo ali ne, toda resnično je, da od novembra do februarja sonce niti za hip ne posije na Pod-mežakljo. Odvisno od kraja stanovanja se sonce skriva nekaterim stanovalcem dva, drugim pa tri mesece. Poleti pa sonce nadoknadi zamudo, saj že v ranih jutranjih urah drami prebivalce pod Mežak-ljo. Ljudje pod Mežakljo se jezijo na tržičana. Ne mislim na tržiškega mesarja, temveč na veter, ki piha iz Tržiča in mu na Jesenicah pravijo trži-čan. Ta »nesramni« tržičan venomer nosi smrdljiv in umazan tovarniški dim ptoti Mežaklji. Tovarniški dimniki so tik pred nosom Podmežaklje. Dim prodira v vse pore življenja. Če ne bi bilo naselja Nikšić, bi bila Podmežaklja »rezervat« za upokojence. Kar je bilo ljudi z boljšim delovnim mestom, so se odselili v nova stanovanja na Plavžu. V Podmežaklji gospodinja ne ve, ali naj odpre okno, da bi se prezračilo stanovanje. Če odpre okno, bi imela prah še pod odejo, če pa ga ne odpre, pa tudi ni dobro. V Železarni sicer obljubljajo, da bo v prihodnje manj dima. Morda? Upajmo! S SEKIRO NAD SOSEDA Pri krajevni skupnosti Podmežaklja deluje eden izmed najboljših poravnalnih svetov jeseniške občine. V devetih letih so uspešno rešili veliko sporov. Lani je bilo pred poravnalnim svetom 12 razprav, izmed teh jih je bilo osem uspešno rešenih. Tako so mirno urejeni spori, ki otežujejo vsakdanje življenje. Poleg tega pa bi imele stranke stroške, če bi se spor obravnaval pred rednim sodiščem. Včasih se ljudje spro, čeprav niti sami ne vedo, zakaj. Tako sta se v Podmežaklji sprla dva soseda, ki sta že drug drugemu grozila s sekirami. Šele pred poravnalnim svetom sta ugotovila, da sploh ne vesta, zakaj sta sprta. Menda so jima štrene zmešale žene. GLOBOKA BRAZDA KRAIEVNE SAMOUPRAVE Krajevna skupnost Podmežaklja je močno zaorala v problematiko terena in dokazala, da postaja krajevna samouprava prava in resnična stvarnost. Kmalu bo poteklo 10 let od ustanovitve stanovanjskih skupnosti, ki so jih nasledile krajevne skupnosti. Pri krajevni skupnosti deluje osem komisij, in to za gospodarsko dejavnost, za socialna vprašanja, za pomoč hišnim svetom, za varstvo otrok, za hortikulturno dejavnost, za civilno zaščito prebivalstva, poravnalni svet in finančno materialna komisija. Pred desetimi leti so sami sezidali stavbo za otroški vrtec. Pred tremi, loti so stavbo dvignili in razširili, tako da so pridobili prostore in pisarno, dvorano za zborovanja in pisarno krajevne organizacije socialistične zveze. Del naselja Nikšić na Jesenicah. V šeJtih barakah stanuje več ljudi kot v 78 hišah Podmežaklje. — Foto Vidic Lani so postavili v parku v Podmežaklji nov bife, ki je imel 7 milijonov S din prometa, od tega 700.000 S din čistega dohodka. • Na račun dotacij bodo letos dobili 2,200.000 S din za komunalno dejavnost, predvsem za manjša popravila cest. Krajevna skupnost skrbi za vzdrževanje 10 cest v skupni dolžini 2000 metrov in 10.000 m2 . Za osnovno dejavnost je letos namenjeno 1,5 milijona S din. Iz teh sredstev financirajo tudi oddelek vzgojno-varstvene ustanove Julka Pibernik, v katerem je okrog 25 otrok. Za prenovitev prostorov so lani porabili 700.000 S din. V parku v Podmežaklji so večkrat težave, ker prek poletja nepridipravi polomijo naprave za otroške igre in zabavo. Svet komunalne skupnosti razmišlja, kako bi letno asfaltirali vsaj eno ulico. Tako bi imeli v nekaj letih povsem urejeno cestno omrežje. Za letos so predvidena večja dela pri ureditvi na Medvedovi ulioi in ulici ob igrišču. Urediti nameravajo tudi odcepe na Cesto 1. maja in usposobiti Janševo ulico. Pri svetu krajevne skupnosti je zelo marljiva komisija za socialna vprašanja. V tej komisiji so zastopniki vse« družbenopolitičnih organizacij. Sprejeto je načelo, ki ve-Jja za vse organizacije, da gredo vse prošnje za socialno pomoč prek te komisije. L3* ni je komisija obravnavala 16 prošenj za pomoč in j-h M ugodno rešila. Na njih^ predlog je oddelek za družbene službe pri občinsk' skupščini nakazal petim občanom pomoč za nakup ozi"1' niče v znesku od 15.000 d° 25.000 S din. Poseben problem na P0"' ročju Podmežaklje so uP0* kojenci. To pa zato, ker s» nekateri delali 35 ali več «JJ v železarni, zaradi raz:'čn'n okoliščin pa imajo nizke Vy kojnine. Kjer se s pokojni0 preživljata dva, sta prakličf10 izenačena s prejemki tis-t1"' ki prejemajo od občine s°' cialno podporo. Sicer P* *" račun njihovega družabni življenja najbolje živi tistr rdečem kotičku, ki mu spij»n ni treba plačati stanarine-Ja' nekateri znajo živeti. V črni in sajasti dolini P vijo pridni ljudje. Zgodbe medvedih pa naj še nap™ služijo za uspavanko °" kom. Jože Vldfc KADROVSKA KOMISIJA PRI ZDRUŽENEM PODJETJU TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA HOTELI BOHINJ razglaša naslednja prosta delovna mesta v direkciji hotelov v Bohinju: 1. ŠEFA OBRATA HOTEL JEZERO-BELLEVUE 2. EKONOMA Pogoji za zasedbo delovnih mest: Pod 1. hotelski tehnik s 5-letno prakso ali — srednjestrokovna izobrazba ekonomske sm -ri s 5-letno prakso v gostinstvu ali — VK gostinski delavec s 5-letno prakso ah — kvalificiran gostinski delavec z 10-lctn prakso, — aktivno znanje 2 svetovnih jezikov. Q Pod 2. kvalificiran delavec trgovske stroke s 5-let prakso in opravljenim šoferskim izpitom kategorije. . ti Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandio* naj pošljejo svoje prijave Kadrovski komisiji Zor ženega podjetja Transturist škofja Loka — HOl^ BOHINJ v Bohinju. SREDA - 6. marca 1968 OD VSEPOVSOD GLAS * 13. STRAN Pozabljene žene-na dan žena! /"'.n m pojutrišnjem se bodo v vseh delovnih kolektivih tako ali drugače spomnili svojih tovarišic, jim Priredili tople proslave, jih obdarovali s cvetjem in jim ,stlta[i- Ponekod jim bodo priredili tudi izlete in jih skušali čimlepše razvedriti. — Moški tovariši iz kolektivov bodo seveda povsod prisotni, kot gostitelji in kot Pozorni družabniki. Tudi učiteljicam po šolah bo ta dan lepo: saj jim bodo stotine otrok čestitale s šopki pomladnega cvetja. Prav tako ta dan ne bo šel mimo nekdanjih partizauk tn mater padlih partizanov; za to bodo poskrbele, kot vsako leto, borčevske organizacije. "o tu je vse prav in v redu. Toda nekateri možje svojih lena le nimajo v delovnih kolektivih — doma so, gospodinjijo in skrbe za otroke. Nikakor ne bi mogli rzčj, da te žene niso zaposlene, da jih ne gre Šteti med aelovne ljudi naše družbe. Delo sredi utrujajočega gospodinjstva, vzgoja otrok in skrb za dom — vse to je mnogokrat naporne j Š4 in odgovornejše kot kaka lahka Pisarniška službica. »n Zdaj: mož te »nezaposlene žene* se kot zvest član svojega delovnega kolektiva navadno zelo vneto udele-Btfi Proslav oh dnevu žena, veseli se, pije in pleše — aonia pa mu samuje razočarana žena. Pravzaprav ne sa-*nu)e — z njQ SQ vse 5^rft,- ,„ vsa odgovornost za sre- n d°m in dobro vzgojo otrok. Na te pozabljene žene bi morale misliti vsaj žene * onih kolektivih, kjer so zaposleni možje z ženami aofna. Povabiti bi jih morale v svojo sredo — da ne bi ostale na praznik žena doma, z grenkim priokusom osamljenosti, pozabe ... Č. Z. Zimske sindikalne igre Veleslalom ni Krvavcu Pred kratkim smo zapisali, da bo občinski sindikalni svet v Kranju pripravil zimske sindikalne športne igre. Na občinskem sindikalnem svetu smo izvedeli, da bo tovrstno tekmovanje v veleslalomu v soboto, 16. marca, na Krvavcu. Že dosedanji podatki kažejo, da se bedo tega rekreacijskega tekmovanja udeležili člani sindikata iz poprečno vsake tretje sindikalne podružnice v občini. Čeprav občinski sindikalni svet še vedno zbira prijave za to tekmovanje, se ČASOPISNI PAP1" LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. TIR K G LAS Or.ClNSKA STAVBA soba na 70 - letnica gasilskega društva v Železnikih Gasiisko društvo bo letos letnJ„praznoval<> sedemdeset poleti J1«* obstoja. Na praznova ž1^sedajleJa ! n.k Qj J PriPravljajo. Dopis-Jožetom&auS^ je Pogovarja! z nilriSt,e P^dvsem miade čWCvuibida bi Mnt4aJ *»silsko J. ■ !o v d°Pisno manjku• °' kcr nam p"" Na 2h 10 strokovnih kadrov. be.mo smo sklenli, da ciuike S VSe dotacije ob-■°*o rJ?asriske ^oe dah za CeJ staral0* J* je Že pre" In kak. m dotraia"a-Vate kupi/JJ °9remo namera- Po'*aW|adnjih Požarih se f-';manik* -da cevi ter « raz,eznih lestev, *c!° Da marsikaJ drugega, ^ovo ilr. smo zadovoljni z Ml ]an? rko' ki smo jo ku-*V£ze v'^t po,rr|očjo gasilske ttr'n nac k°lji l°:j in neka' so n.A"r* članov. Prav tako *''abe \ Paradne uniforme že ^ n°ve? ce b° lreba mrslUl le najbolj V se bomo hoteli udeleževati raznih gasilskih prireditev. Kaj menite o vzrokih zadnjih požarov v Železnikih? Prepričan sem, so so vzroki v sami malomarnosti hišnih lastnikov, ki premalo skrbe za dimne naprave, elektro instalacije itd. Lani je posebna komisija pregledala dimnike ter elektro instalacije zlasti po hišah na okoliških hribih. Tam, kjer je komisija ugotovila po manjkljivosti na teh napravah, ki lahko povzroče požar, je izdala odločbo, naj lastnik napako popravi, sicer bo predan sodniku za prekrške. Letos nameravamo s pregledovanjem nadaljevati, če bo do za to odobrona sredstva. Kako pa je z dežurno službo na požarišču? Pri zadnjih dveh požarih smo imeli težave z organizacijo dežurstva, ki mora trajati vse dotlej, dokler ogenj po polnoma ne pogasimo. Gasil ci pa so večinoma vsi redno zaposleni in skoraj nihče si za ta čas ne vzame redni dopust ali celi neplačani dopust. Mogoče bi k temu nekaj prispevala tudi Zavaio-valnica, saj gasilci preprečujemo škodo na pogorišču. Prav tako bi morala občinska skupščina dajati gasilskim društvom več sredstev, saj kot prostovoljna organizacija gasilci nimajo lastnih sredstev, razen tega pa varujejo družbeno in zasebno imetje. Anton Sedej je namreč že do sedaj prijavilo zanj nad 170 tekmovalcev iz okrog 20 sindikalnih podružnic v kranjski občini. Tekmovanje pripravlja posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju in sindikalna podružnica Elektromehanika Iskra Kranj. V pripravljalnem odboru je okrog 40 udeležencev. Po dosedanjih pripravah in prijavah za tekmovanje lahko sodimo, da bo to ena izmed največjih rekreacijsko športnih prireditev, ki jo je sindikat pripravil v zadnjih letih. A. 2. Visoka zmaga domačih V okviru mladinskega vaterpolo turnirja za pokal Trsta so mladinci Triglava v soboto premagali Triestino z 10:4 (2:0,2:1,4:3,2:0). Rezultat ne predstavlja realnega odnosa moči v bazenu, ker so gostje predstavljali zelo mejnega nasprotnika. Zal so zamudili nekaj idealnih priložnosti za zadetek. V ekipi Triglava so bili najboljši Tviiio-vanovič, Velikanje in vratar Zupane. Na tej tekmi je Triglav nastopil v naslednji postavi: Zupane, Kodek, Pod-veršček, Milovanovič, Brezec (2), Vcliksnja (3), Balderman (.'>), Sorli (2), Judež in Urbane. r. Didić Drobne stvari -pa vendar Kompleks, kjer so v Kranju zdravstvene ustanove, je raz. meroma lepo urejen. Stavbe so lepe, okolica z okusom in prizadevno urejena. Zaradi pomanjkanja sredstev se le nekatere službe, med nami Zavod za zdravstveno varstvo, stiskajo v provizoriju, ki zaradi starosti te močno kaže rebra. Provizorij v ton okolju sicer bolj slabo estetsko učinkuje. Vendar vsaj na tisti strani, ki je obrnjena k novim stanovanjskim blokom je v zadnjih letih zraslo nekaj lepo košatih topolov, ki so takrat, ko so bili zeleni, kar lepo popravljali puščebni videz provizorija. Toda u g« ne bo več. Nekdo, ki očitna ne vidi dalj od svojega sebičnega nosu, je dal ce.o vrsto vitkih topolov mfni n:6 tebi nič posekali, da ne bodo delati sence njegovi solati, tn to solati, ki jo goji po gie-dah, ki si jih je naredil ok(m zgradbe javne ustanove, vsuk nadaljnji komentar tako o tem, kaj vsako drevo sredi mesta pomeni, o tem, kaj sploh dela zelenjavni vrl ob javni ustanovi in o vsem dnu gcm, se človeku upira. I,c io bi še rad vedel, kako si sebični posameznik lahko privošči take »hortikultunie« posege tu, sredi urbanizira; le »a mesta. T. M. četrtek in pete\ v Kranjski S°ri vozila za čiščenje sne3a —en so v Kranjska g°r0 ^»Ptls iz tovarne Daimler-č>z mejni prehod v Ra-ltl-h štiri specialna vozila u'imo!?. Strokovnjaki bodo tta teh vozilih v dneh 1. »« 8-^arca prikizovali na cesti Rt*ajsk« gora — Vršič naj-j£a>rnej5e delovne operacije ""ftenja snega. Skupaj bo de- lalo v Kranjski gori 6 unimo-gov. s temi vozili so odstranjevali sneg na cestah v Gre-noblu med olimpijskimi igrami. Številna ekipa strokovnjakov iz tovarne Daimlcr-Benz se je nastanila v hotelu Erika. Začetek del bo v četrtek ob 8. uri zjutraj. PROMETNO PODJETJE SAP Ljubljana OBVEŠČA CENJENE POTNIKE, da bo dne 1. III. 1968 znčela redno ob delavnikih, državnih in republiških praznikih obratovati MEDDRŽAVNA AVTOBUSNA LINIJA BLED—RADOVLJICA— —KRANJ—LJUBLJANA—POSTOJNA—SEŽANA—TRIESTE Vozni red: Bled — Ljubljana -Trieste Predprodaja vozovnic ln rezervacij: TRANSTURIST Skofja Loka — Avtobusna postaja na Bledu, telefon 77-357 in Radovljica, telefon št. 70 059, AVTOPROMET GORENJSKA, Kranj — Avtobusna postaja, telefon št. 21-084, SAP LJUBLJANA — Avtobusna postaja, telefon št. 312-312, S A IT A — Avtobusna postaja Trieste, ki posredujejo tudi informacije. Potnikom priporočamo ugodno avtobusno zvezo, na kateri bodo vozili sodobno opremljeni avtobusi 5.00 odh. BLED prih. 21.07 5.15 Radovljica 20.52 5.35 Kranj 20.32 5.51 Medvode 20. IS 6.25 LJUBLJANA 20.00 6.59 Dol Logatec 19.19 7.40 Postojna 18.45 8.25 Sežana • 18.00 9.25 prih. TRIESTE odh. 17.00 GLAS * 14 STRAN KRONIKA SREDA — 6. marca 1968 Zahvala Ob nepričakovani in nenadni izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke, sestre in tete Marije Stare rojene Rozman se iskreno zahvaljujemo vsem mnogošteVilnim prijateljem, sorodnikom, znancem in delovnim kolektivom Vezenine Bled, Avtopromet Gor. Kranj, Komunalno podj. Bled in hotel Jelovica Bled ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in njen prerani grob zasuli s cvetjem. žalujoči: mož, sin, mama, sestre, bratje in drugo sorodstvo Bled, 2. 3.1968 Še enkrat o požaru na Zg. Brniku V obvestilu o požaru na Zg. Brniku v sredo, 28. februarja, ni bilo navedeno, kdo je še sodeloval pri gašenju požara. Prvi so bili na mestu požara gasilci prostovoljnega gasilskega društva Zg. Brnik in iz Cerkelj. Vzrok požara še ni znan, škoda pa je ocenjena na osem milijonov starih dinarjev. Uredništvo Nesreče zadnjih dni nika laže ranila. Škode na aVj lomobiiih je za okoli 60«« din. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za gospodarstvo Številka: 322-012/196804 Datum: 4/3-1968 Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) oddelek za gospodarstvo skupščine občine Kranj obv sca da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po spodaj navedenem razporedu: na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu pri Godelmanu pri Zadružnem domu pri Recku pri Novaku pred Zadružnim domom pred Zadružnim domom na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu pred Žimoprejo pred Zadružnim domom pred gostilno pred gostilno Jama pred Zadružnim domom pred krajevnim uradom pred gasilskim domom na običajnem mestu pred krajevnim uradom v mlinu pred krajevnim uradom pri Strahinc pred gasilnim domom na običajnem mestu na običajnem mestu na Sejmišču pri Vrečku Za zamudnike iz cerkljanskega bo cepljenje dne 19. 3.1968 ob 10. uri pred Zadružnim domom v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje 19.3.1968 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju. K cepljenju je treba pripeljati vse pse, stare nad 4 mesece. Tarifa za cepljenje in pasjo znamko je 15.— N din (1.500 starih din), za zamudnike pa 20.— N din (2.000 starih din). Opozarjamo lastnike psov, da je cepljenje obvezno in bodo kršilci kaznovani po temeljnem zakonu o varstvu živine. VETERINARSKA INŠPEKCIJA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Dne Ob uri NAKLO 12. 3. 1968 15 PODBREZJE 12.3. 1968 16 DUPLTE 12.3. 1968 17 TRATA 12.3. 1968 8 CERKLJE 12.3. 1968 10 ZALOG 12.3.1968 12 PREBAČEVO 12.3. 1968 14 TRBOJE 12. 3. 1968 15 VOKLO 12. 3.1968 16 BELA 13.3.1968 8 PREDDVOR 13.3.1968 9 KOKRA 13. 3. 1968 11 JEZERSKO 13.3. 1968 13 RAKOVICA 13.3. 1968 9 BESNICA 13.3.1968 10 NEMILJE 13.3. 1968 11 ŠENČUR 13.3. 1968 15 VISOKO 13.3.1968 16 PREDOSLJE 14.3.1968 15 KOKRICA 14. 3.1968 16 BREG OB SAVI 14. 3.1968 14.30 MAVČIČE 14.3.1968 15 PODREČA 14.3.1968 16 ZABNICA 14. 3.1968 8 BITNJE 14.3.1968 9 STRAŽIŠČE 15.3. 1968 14 GORICE 15.3.1968 9 TRSTENIK 15.3.1968 11 KRANJ 16.3. 1968 14 PRIMSKOVO 16.3.1968 16 Od petka, 1. marca, se je na gorenjskih cestah pripetilo devet prometnih nesreč, od tega štiri lažje. V petek zjutraj je v križišču cest drugega in tretjega reda v Britofu pri Kranju osebni avtomobil KR 119-46, voznik Marjan Jugovic, zaradi izsiljevanja trčil v avtobus KR 126-97. Pri trčenju jc nastalo za 1-800 Ndin škode. V soboto je na cesti, drugega reda v Bukovici Mihael Gatej padol iz neznanega vzroka z mopedom tako hudo, da so ga odpeljali v bolnišnico. Istega dne ob pol šestih zvečer sta na cesti tretjega reda v Kamni gorici trčila osebna avtomobila KR 131-45, voznik Fidan Kostadinovski in pa avtomobil KR 131-45, ki ga je vozil Bostiš Vigili. Zaradi neprimerne hitrosti sta voznika v nepreglednem ovinku trčila. Pri tem sta se dva pot- V nedeljo zvečer se je na cesti drugega reda v Starem dvoru pr] Skofji Loki pripetila hujša prometna nesreča osebnemu avtomobilu M 218-93, ki ga je vozil Bojan Sobočan, Voznik je vozil hitro in je v ovinku zaviral." Zaneslo ga je na travnik, kjer se je zaletel v drevo in na' zadnje še v električni drog-Voznik se je le laže ranil, medtem ko je na vozili 24 okoli 12.000 N din škode. Na cesti drugega reda pri Nasovčah je v ponedeljek P°* poldne voznik osebnega avtomobila LJ 514-42 Frančišek Trbovšek v blagem cestnem zavoju zapeljal s ceste, kief se je avtomobil večkrat Pre" vrnil. Voznik in sopotnica sta se le laže ranila, na avtomobilu pa je za okoli iOOO N d« škode. L. M- Vodna skupnost Gorenjske je te dni začela z regulacij« ^ nega obrežja Bistrice zaradi zavarovanja mostu hi žeje. Dela pri urejanju struge v dolžini 500 m bodo približno tri mesece — Foto: F. Perdan Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za ve ino zapustila naša mama/ stara mama, babica in teta Neža Ajdovec iz Naklega Pogreb drage pokojnice bo v Naklem. žalujoči: sin Franc z družino, hčerka Tončka z družino in drugo sorodstvo Prodam Prodam MOPED T — 12, balkonska OKNA z vrati. Mi-*ače 6, nad Otocami 906 Prodam kompletno PRIKOLICO s priključkom za tiat '50. Kranj, Gorcnjosavska 24. °Sled od 16. ure dalje 926 Prodam VW 1500 S, letnik 1965, v dobrem stanju. Lipce 17, Jesenice 839 Dobro ohranjen FIAT 750 Prodam. Ogled od 16.30 dalje. Homec, Ul. 1. avgusta 11. Kr*nj, telefon: 22,072 963 Prodam vvv, letnik 1954. Kranj, Gorenjesavska 1 964 Prodam FIAT 600, letnik 1960. Ogled od 14. ure dalje Golob, Gregorčičeva 19, Kranj 965 Podjetje KAMNOSEŠTVO KRANJ bna na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV, katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjerja Kranj, Koroška c. 47. Pri naročilu vam nudimo Poseben popust. io^°dam F1AT 1100' lctnik i**, v zelo dobrem stanju. Kr*nj, Jelenčeva 23 966 Prodam dva MOPEDA ko-llbri v dobrem stanju. Naslov v oglasnem odd. 967 Prodam PRAŠIČKE, 6 ted-nov stare. Zalog 17 Cerklje 968 Prodr.m tri PRAŠIČKE za reio, težke 40—50 kg. Zg. Duplje 34 969 .Prodam PRAŠIČKE. Selo ». Žirovnica ^70 Prodam tri PRAŠIČKE, 7 ■**K* stare in krmilno RE-"a500 kg. Bašelj 20, P«ed-971 dv0r te, ?li0' 16 HI- 1908 lQ jačne ob 9. uri ^'lavskem domu branju PLESNI TEČAJ ^ M ZAČETNIKE livvf' }*0 sarQo ob nede "Jah od 9.—]2. Vl°busne zveze ugodne. VABLJENI! ft Poceni prodam OTROŠKO ?°STELJICO. Jelene, Kranj, J^rska c. 95 B 972 Prodam 1000 k", SENA. 8 ■ B««k 33, ZamV.ca 973 Prodam KOSILNICO t ž- -^no napravo in nekaj stihih plohov in DESK. Zalog 8. fdfclfe 974 Prodam tri vprežne obratne PLUGE. Pečar Jože, P°dkoren 13 975 .Prodam strešno OPEKO b°brovcc m SEME črne de-lelJe, Suha 29, Kranj PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ razpisuje prosti delovni mesti oskrbnika in kuharice v Domu Kokrškcga odreda na Kališču. Dom bo odprt od L maja do 30. septembra. Pismene prošnje pošljite na Planinsko društvo Kranj ali pa se osebno zglasite v pisarni društva v Kranju, Koroška c. 21, od 14. do 16. ure vsak dan, razen ponedeljka in sobote. Prodam KRAVO s teletom, švegelj, Kokrica 1, Kranj 977 Prodam KRAVO v 9 mesecu brejosti (drugo tele). Rov-te 12, Podnart 978 Prodam SEME črne detelje in OVCO z JAGNJETOM. Kranj, škofjeloška cesta 30 979 Prodam do 1500 kg vrtnega SENA in OTAVE, Kranj, Jezerska ć. 87 980 Prodam OSTREŠJE staiega skednja. Sitar, Križe 34 931 Prodam 600 kg prosene SLAME. Suha 16 Kranj 982 Prodam IZRUVAC. Ptajter FraQC, Smlcdniška 30, Kr.mj-Cirče 933 Prodam 1000 kg KRMILNE PESE. Kokrica 34, Kranj 934 Prodam navaden KMEČKI VOZ. Cešnjiea 17, Podnart 935 Poceni prodam SENO, 28 S din za kg. BertoncJ.j, Po-savec, Podnart 936 Prodam MOPED T—12. Ul. 1. avgusta 1, Kranj 987 Poceni prodam polavtDma-tični PRALNI STROJ z odlično centrifugo, dobro ohranjen. Rebo'j, Mlakarjeva 2, Kranj 9S8 Kupim Kupim MOTOR puch 175 — 250 cem z največ 23 000 km. Naslov v oglasnem oddciku 9o9 Hrastove plohe, lepe, suhe, debeline 5—8 cm kupi takoj Komunalno podjetje Radovljica. Obveščam, da bom odprl ČEVLJARSKO DELAVNICO za vse VrstC popravila. Kianj, Koroška c. 37 pri Dukorjii. Se priporočam! Čevljarstvo Zaplotuik Niko Oddam opremjeno SOBO. Tonudlv je treba poslati pod škofjeloška cesta 990 Iščem upokojenca za kmečko delo. Dam vso oskrbo. Plača po d »govoru. La.ttžar Berta, Rutica kol. 7, Bled 991 Mlada ZAKONCA iščeta oprcmljono SOBO v Kranju za krajšo dobo. Naslov v oglasnem oddelku 992 Sprejmem ŽENSKO za varstvo otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 993 Oddam opremljeno sobo dvema (Slovenca).* Naslov v oglasnem oddelku 994 Zamenjam KONJSKO SEDLO za kmečko skrinjo, razliko vrednosti doplačam in prodam kovano BALKONSKO OGRAJO. Naslov v oglasnem oddelku 995 Iščem cnosobno STANOVANJE ali vsaj večjo suho SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 995 AMD Cerklje obvešča, da se začne tečaj za šofei je amaterje. Prijavite se do 15. 3. 1958 v trafiki Cerklje 927. Pri zahvali Janeza Naglica je pomoloma izo^taio-. hčerka Pavla, botra, Novak Franc in Simnovec Franc Kote Triglav BLED RAZGLAŠA prosta delovna mesta RAČUNOVODJA dopolnilno delovno rez-merje, delo enkrat tedensko, srednja strokovna izobrazba, praksa v gostinstvu, osebni dohodek po dogovoru KNJIGOVODJA stalno delovno mesto srednja strok, izobrazba, zaželena praksa v gostinstvu KVALIFICIRANA NATAKARICA sezonsko delovno mesto KVALIFICIRANA KUHARICA sezonsko ddovno mesto CISTILKA sezonsko delovno mesto Pismene ponudbe na podjetje do zasedbe del. mest. Nastop s L 4. oz. po do govoru. HOTEL TRIGLAV BLED RAZPISUJE LICITACIJO ?.a prodajo osnovnih sred slev in inventarja avtomobil IMV Kombi de luxc, vozen register blagajno Regina razno leseno pohištvo peč za centralno kurjavo Železne postelje razno staro železo Licitacija bo 26. marca ob 10. uri v podjetju na Bledu, Kolodvorska 33. Ste bolni? Vas bolijo ledvice, želodec, imate žolčne kamne, bo lujete na jetrih, zlatenici, imate sladkorno, ulkus, črevesni katar? Ste bolni na srcu, na ožilju, se morda preveč debelite? Pri teh boleznih je najvažnejša prehrana. Katera živila in kako pripravljena smete uživati, da se boste pozdravili, boste izvedeli iz knjige Praktična kuharica — poglavja o prehrani bolnikov, katera je napisal priznani zdravnik — internist na podlagi najnovejših dognanj v medicini. Knjiga PRAKTIČNA KUHARICA ima nad tisoč receptov, 352 strani, stane pa samo 24.— N din! Naročite jo na naslov: PRAKTIČNA KUHARICA, Ljubljana, poštni predal 302. Kadrovska komisija ZAVAROVALNICE SAVA — PE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto snemalca industrijskih zavarovanj . Kandidat mora imeti srednjo izobrazbo in sicer mora biti gradbeni ali strojni tehnik, mora biti prost vojaščine, imeti mora stanovanje na območju mesta Kranja. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanjem. Prijave zbira kadrovska komisija pri Zavarovalnici SAVA — poslovna enota Kranj, Kranj — Oldham-ska c. 2, do vključno 15. marca 1968. Ve enjski lignit (kosi in kocke) lahko nabavljate od 28. 2. dalje po znižani ceni. Znižane cene bodo v veljavi do zgodnje spomladi. Prosimo cenjene potrošnike, da se poslužujejo te izredne ugodnosti, s čemer si bodo zagotovili takojšnjo dobavo in tako zmanjšali skrbi za jesenski čas. Se priporoča trg. podjetje KURIVO KRANJ tel. 21 192 Ce želite eno od 10 moških in 3 ženskih nagrad SODELUJTE Z NAMI NA VELIKEM NAGRADNEM KEGLJANJU od 1. do 31. marca pri MLEČNIK Kirschenthcuer — Kožentaura, pri Borovljah 15 km pod Ljubeljem NAROČNIKI IN BRALCI GLASA! ponedeljek torek četrtek petek od 7. do 15. ure sreda od 7. do 18. ure Delovna enota Glas uvaja s 4. marcem nov delovni čas za naročniško in malooglasno službo: 1. in 3. sobota v mesecu od 7. do 12. ure 2. in 4. sobota v mesecu zaprto Prosimo cenjene naročnike in bralce našega časnika, da spremembo sprejmejo z razumevanjem. Uprava SPORT -SREDA — 6. marca 1968 Odličen usneh Štefanciča na Kulmu Deveto mesto Petra štefanciča na letošnjem že VI. mednarodnem tednu smučarskih poletov na Kulmu (Avstrija) predstavlja doslej najboljšo uvrstitev kakega Jugoslovana na tej avstrijski velikanki v okviru prireditev KOP. K odličnemu dosežku tega mladega kranjskega skakalca pa je dodal lep uspeh še Jeseničan Ludvik Zaje, ki se je uvrstil na deseto mesto in s tem potrdil njegovo dokaj solidno formo. Uvrstitev dveh jugoslovanskih skakalciv med desetorico najboljših »letalcev« na kulmski prireditvi predstavlja nedvomno spet velik uspeh jugoslovanskega skakalnega športa, štefančič je bil nedvomno presenečenje letošnje prireditve, saj mu je med drugim samo za las ušel nov državni rekord v poletih. Na nedeljski prireditvi je namreč v poskusni seriji poletel 133 metrov daleč, kar predstavlja za šlibarjevimi 141 rnetri drugo največjo dolžino, ki jo je kdajkoli dosegel jugoslovanski skakalec na velikankah, škoda je le, da ni izkoristil prilike, da bi vzdržal do konca, sicer bi zanesljivo postavil nov jugoslovanski rekord v poletih. Svojo odlično formo pa je pokazal tudi na tekmi, ko je dosegel za končno uvrstitev naslednje dolžine: 100, 113 in 122 m, kar mu je prineslo odlično deveto mesto. Žal ne bo mogel nastopiti v Vikersundu na Norveškem, kjer bodo v soboto in nedeljo poleti na tamkajšnji velikanki, kjer je lani Avstrijec Bachler postavil nov svetovni rekord s 154 metri, štefančič je namreč včeraj odšel namesto v Vikersund v Bovec na odsluženje vojaškega roka. »Res velika škoda, da ne morem nastopiti v Vikersundu, kjer bi glede na mojo dobro formo zanesljivo še izboljšal svojo najboljšo znamko. Na tej prireditvi sem se ponovno prepričal, da mi bolj ležijo velike skakalnice in je deveto mesto moj največji uspeh. Kljub vsemu pa upam, da bom na letošnji planiški prireditvi čez dobrih 14 dni le nastopil, še posebej pa se veselim tekmovanja za memorial Janeza Polde, ki bo letos na 120-metrski skakalnici,« nam je dejal štefančič v nedeljo ob koncu VI. mednarodnega tedna smučarskih poletov na Kulmu. Na Kulmu se je dobro uvrstil tudi Marjan Mesec, ki je dosegel 16. mesto. Dosegel pa je tudi nov osebni rekord s 115 metri, kar pa upamo, da bo držal le še do prihodnje nedelje, saj bo Mesec skupno z Zajcem nastopil v Vikersundu. J. Javornik Lep uspeh Švarčeve V okviru priprav za zimsko prvenstvo Slovenije in Jugoslavije je.bil v zimskem bazenu v Kranju plavalni miting, na katerem je nastopilo nad 100 tekmovalcev in tekmovalk iz Ljubljane, Trbovelj, Krškega in Kranja. Najboljši rezultat jc dosegla Lidija Svarc na 100 m prsno (1:23,8). V isti disciplini je pionirka Triglava Judita Mande'lc dosegla odličen dosežek (1:32,0). Drugi plavalci Triglava so nastopili v disciplinah v katerih navadno ne nastopajo in zato rezultati niso bili najboljši. Se najboljši izid je dosegla Virnikova na 100 m prosto v času 1:11,9. P. Didić Dobri strelci s Primskcvega S finalnim srečanjem štirih okip najboljših kranjsikih strelskih družin je bilo preteklo soboto v Kranju končano tekmovanje z zračno puško po liga sistemu. V njom je sodelovalo 12 družin z 8-članskimi ekipami. Sobotno srečanje je dalo precej presenetljiv izid. Zmagala je namreč ekipa SD Stane Kova-čič .s Prim.skovega, ki se je letos prvič uvrstila v končno kolo tega tekmovanja in je zmagala z veliko prednostjo. REZULTATI: ekipno — 1. SD Stane Kovačič (Primsko-vo) 2013 krogov, 2. SD Iskra Kranj 1912, 3. SD Bralstvo-Enolnost Kranj 1887 in 4. SD Franc Mrak Predoslje 1464 krogov; Posamezno — 1. Naglic (Stane Kovačič) 270 krogov, 2. Frelih (Bratstvo-enotnosi) 286, 3. Zadražnik (Stane Kovačič) 2G1 itd. B. Malovrh Pred letošnjo planiško prireditvijo Skoki tudi na 120-metrski skakalnici čeprav nas loči od vsakoletne planiške skakalne prireditve še dobrih 20 dni so znana že v glavnem vsa imena udeležencev, ki bodo nastopili letos 23. in 24. marca v dolini pod Pon-cami. Letos je namreč naša država prireditelj tradicionalnega tekmovanja za pokal Kongsberg, na katerem nastopajo najboljši člani in mladinci srednjeevropskih dežel. Skoki za člane za pokal Kongsberg bodo v soboto na 90 metrski skakalnici, za mladince pa na prenovljeni 65-metrski skakalnici, prav tako v soboto (popoldne). V nedeljo, 24. marca, pa bo na sporedu še tekmovanje za memorial Janeza Polde, to Peter štefančič se je na letošnjem že VI. mednarodnem tednu smučarskih poletov na Kulmu uvrstil na deveto naesto. krat na 120-metrski skakalnici, kjer ima rekord s 130 metri Ceh Jiri Raška ki bo tudi letos med udeleženci planiške prireditve. Poleg njega pa bodo nastopili seveda še drugi odlični skakalci iz CSSR, Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske in drugi, med njimi bo tudi olimpijski zmagovalec na veliki skakalnici Beleusov iz Sovjetske zveze. Na letošnji planiški prireditvi bo nastopilo po vsej priliki okoli 60 skakalcev iz Francije, Švi- ce, Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Demokratične republike Nemčije, Poljske, CSSR, SZ, Madžarske in Jugoslavije. Od boljših tekmovalcev ne bo na startu le Norvežanov in Japoncev, ki imajo tedaj svoja državna prvenstva. Prireditev v dolini pod Poncam bo torej tudi letos na dostojni ravni, kar bo nedvomno vplivalo tudi na številni obisk gledalcev, ki vedno radi zahajajo v marcu na kvalitetne vsakoletne planiške prireditve. J. Javornik Dobra generalka za ,Kurikkala' Na državnem prvenstvu v šolo tekih in klasični kombinaciji so imeli največ uspeha olimpijci Ker je v Delnicah zmanjkalo snega, so prvenstvo za naslove državnih prvakov v smučarskih tekih in klasični kombinaciji prenesli na Pokljuko, kjer je nastopilo nad 130 tekmovalcev in tekmovalk. To pa je bila hkrati tudi odlična preizkušnja organizatorjev pred letošnjim največjim tekmovanjem v tekih in klasični kombinaciji pri nas, to je za tekmovanje najboljših srednjeevropskih tekačev v okviru znanega tekmovanja za pokal Kurikkala in Berauer (klasična kombinacija). Po pričakovanju so imeli največ uspeha trije naši olimpijci, še najbolj pa se je tej trojki približal Kranjčan Roman Seljak, ki je na tekmovanju na 15 km osvojil 4. mesto. Naslove državnih prvakov so osvojili naslednji tekmovalci in tekmovalke: solo teki: mlajše mladinke — Prislov (Gorje), starejše mladinke — Bavče (Ravne), članice — Rcpinc (Bohinj), mlajši mladinci — Šimnic (Gorje), starejši mladinci — Kalan (Gorje), člani — Kerštajn (Jesenice); klasična kombinacija: člani — Ambrožič (JLA), starejši mladinci — Gorjanc (Triglav), mlajši mladinci — Rožič (Jesenice); štafete — mlajši mladinci — Triglav, starejši mladinci — Gorje, mladinke — Gorje, članice — Lovrenc na Pohorju, člani -" Jesenice. J. Javornik Strelke ob dnevu žena Vsako leto pripravi kranjski občinski strelski odbor za aktivne članice strelskih družin tekmovanje z zračno pu&ko, s katerim le-te počastijo svoj praznik. Letošnjega tekmovanja, ki je bilo pre- Pozabljeni Stari vrh Pred dnevi je bila na znanih smučiščih na Starem vrhu nad Skofjo Lo-, ko letos prva športna prireditev. Cede na odlične snežne razmere in terene bi se Stari vrh lahko razvil v večje zimsko-športno središče loške občine, ki jc edina gorenjska občina brez urejenega zimskošparlncga centra. Stari vrh slovi namreč po odličnih terenih za smučanje in je sorazmerno lahko in hitro dostopen iz Kranja in Ljubljane. Tjakaj so že pred časom prihajali smučarji tudi od drugod, vendar je ob hitrem razvoju Vogla, Spa-novega vrha, Zelenice, Krvavca in Vel. planine Stari vrh postal nekoliko pozabljen, čeprav dobri poznavalci zimskega športa vedo, da je tod smučanje mogoče že pri tanki snežni odeji zaradi gladkih terenov. Smučarski klub Transturist iz Škofje Loke vsako leto očisti in pripravi tekmovalne proge. Toda za sodobna smučišča je to premalo, saj tu ni žičnic. Stari vrh torej potrebuje le še investitorja, ki bi poskrbel za tehnično opremljenost le pih smučišč v Poljansk dolini. Obrestovanje tr1 bilo hitro, saj je na Sta rem vrhu dolga smučar ska sezona in se sneg ob drži tja do sredine aprila P. Pokorn toklo nedeljo, se je udeležilo 12 tekmovalk, med njimi največ iz strelske družine Iskra. Članice te družine pa so imele tudi največ uspeha. REZULTATI: ekipno - t Iskra I. 654, 2. Iskra U. *51' 3. SD Tone Nadižar 413; posamezno — 1. Vera Slib»r (Iskra) 239, 2. Do brila Radoj-čič (Bratstvo-enotnost) 213, 3. Aca Štefančič (Iskra) 210 krogov itd. B. Malovrh Rekord kegljišča in kluba Na prijateljskem kegljaš" kem srečanju Triglav : Pa" pirničar so kranjski keglj^ dosegli odličen rezultat V disciplini 8 x 200 lučajev mešano. Ekipa Triglava je podrla 7399 kegljev (Ambrožih 871, Kordež 918, Martelanc 920, Breg ar 934, Stare 924' Česen 937, Jereb 925 in Tuf k 970). Ekipa gostov je bila z* več kot 1000 kegljev slab«8 in je podrla 6322 kegljev. p. Didič" Izdaja ln tiska CP »gorenjski tisk« Kranj, roška cesta 8. - Naslov uredništva in uprave Hs*a' Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske »fcuPjfi ne) - Tek. račun pri SIJ;!; v Kranju 515-1-135. _ Te lefoni: redakcija 21-«3' 21-860; uprava »sta, j" looglasna in naročnis* služba 22-152 - Nar0^' na: letna 24.-, poUetn* 12.— N din. Cenaposame* nlh Številk 0.40 N din ^ Inozemstvo 40.00 N din-Mali oglasi beseda 0,6 ° 1 N din. Naročniki im» 10 % popusta. Neplačan oglasov ne objavljamo ^