206
Govor dr. Coste
v zbornici poslancev 13. junija t. L za napravo juridične in filozofične fakultete slovenske v
Ljubljani.
Po nasvetu prejšnjega gospoda ministra za bogo-častje in nauk dr. pl. Stremayer-ja je Njegovo Veličanstvo preteklega leta zaukazati blagovolilo, da se na vseučilišču graškem nauki za sodniško državno pre-skušnjo razkladajo v slovenskem jeziku; v ta cilj in konec se je po vladnem predlogu 3600 gold. v proračun postavilo. Slovenski narod je ta naj visi sklep radostno sprejel, ker je bil v tem oziru prvo znamenje praktične izpeljave ravnopravnosti, zagotovljene v §. 19. državnega osnovnega zakona.
Finančni odsek je izbrisal ta znesek s 3600 gold. rekši, da za sedaj zadostuje, če se le uči pisarniška spisava.
Najprej moram omeniti, da omenjeni §. 19. ne sme ostati le prazna beseda, in da slovenski narod, kteri v Avstriji šteje poldrugi^ milijon duš, in kteri biva na Kranjskem, južnem Stirskem, in deloma na Koroškem in Primorskem, ima pravico tirjati, da se mu v njegovo popolno izobraženje odpro tudi više šole z učnim je-kom maternim.
Razlogi so piškavi, na ktere se je finančni odsek opiral, ko je izbrisal gori omenjeni znesek.
Prvi razlog, na kterega se finančni odsek opira, je ta, da za učenje teh naukov ni sposobnih učenikov. Finančni odsek je v tej zadevi premalo podučen, kajti za ta učiteljstva se je oglasilo mnogo kompetentov, kteri so vsi doktorji prava, toraj taki, od kterih se v obče misli, da so sposobni učeniki biti. Vzlasti pa moram naglaševati to, da je med temi bil tudi c. k. pravi, javni profesor avstrijskega vseučilišča, rojen Slovenec, ki v enem teh naukov podučuje in je že 1848. leta v slovenskem jeziku razlagal ta nauk. Sposobnih učenikov toraj nikakor ne pomanjkuje, a še manj jih bode pomanjkovalo, kedar bo sploh upati, da dobodo službe v teh predmetih, za ktere se pripravljajo.
Drugi razlog, na kterega se finančni odsek naslanja, je ta, da ne bi bilo dobro, ako bi se napake tacih šol, v kterih se v več jezicih podučuje, prenesle še na vseučilišče. Ne tajim, da ta razlog ima v sebi zrnice resnice; al tako splošno, kakor finančni odsek trdi, vendar ne velja. Ne samo v Avstriji imamo taka uči-lišča, nahajajo se tudi v tujih deželah, in če so se jim v Avstriji napake pridružile, niso učilnice same po sebi tega krive, temveč okoliščine druge, po kterih je dandanes nastala   vedno  veča  razprtija posamnih narodov.
Pri tej priliki naj mi bode tudi dopuščeno to po-vdariti, da blagosrčni ustanovnik vseučilišča graškega je po besedah ustanovnega pisma vseučilišče namenil v to, da se obema narodoma, na Stajarskem bivajočima, ponujajo pripomočki, ondi sinajvišihv6d prilastiti; zato bilo bi ravno vseučilišče graško po ustanovnem pismu pravo mesto tudi za predavanije naukov v slovenskem jeziku.
Tretji razlog, na kterega se odsek finančni opira, je ta, da pravi, da ravno to je zmota, da se zahteva podučevanje v slovenskem jeziku v tacih predmetih, v kterih se pri sodnijah uraduje. Ne morem si kaj, da ne bi izrekel začudenja, da učeni poročevalec, ki je sam profesor in po takem mora poznati razmere in potrebe vseučilišča, in ki tudi za naše sodniške hibe djansko znati mora, nasprotovati more temu, da ravno v tacih predmetih je poduk v tistem jeziku potreben, v kterem se sodi.
Naj gospodu poročevalcu še pred oči stavim nek njemu gotovo dobro znan prigodek, in ta je, da z veliko radostjo je bila preteklo stoletje sprejeta vpeljava posamnih narodnih jezikov na raznih vseučiliščih. Zgodovinarji še dan danes čez vse povzdigujejo način, po kterem se je na vseučiliščih namesti latinskega učnega jezika vpeljal jezik narodni. Da! dandanes se zahteva od več strani še cel6 to, da v bogoslovji bi se popolnoma odstranil latinski učni jezik in na njegovo mesto postavilo podučevanje v narodnem jeziku. Istina je toraj, da je raba narodnega jezika na vseučiliščih živa potreba za razvoj in omiko vsacega naroda.
Po mojih mislih je to ravno tista vzajemnost, s ktero sta zvezana olika jezika in omika naroda. Ni dvomiti, da oboje je tako združeno, da omika narodna v tej meri napreduje, v kteri napreduje olika jezika, — da pa od druge strani se jezik le cedi in lika, ako je djansko vpeljan v šole in urade, v javno in družbeno življenje. Herder, imenitni nemški učenjak, je ravno o važnosti narodnega jezika v šolah izustil besede, ktere so preznane, da bi jih tukaj navajal, vendar vsaj sklicevati se na-nje^ moram. Prav mi Slovani smo v žalostnem položaji. Če tirjamo vpeljavo svojih jezikov v uradnije, odbija se nam to z besedami: „vsaj nimate nobenega uradnika, ki bi bil sposoben, uradovati v vašem jeziku". Šole se nam pa ne^privoščijo, kjer bi se tudi uradniki izobraziti mogli,    če pa  šole zahte-
207
varno, očita se nam: „vsaj nimate šolskih knjig in druzih šolskih pripomočkov \u kakor da bi se moralo za šolske knjige in pripomočke popred skrbeti, predno so šole narejene, — kakor da bi ne bilo oboje v ozki zvezi, — kakor da bi, na priliko, na nemških vseučiliščih ne bil nemški jezik učni jezik že popred, predno je nemško slovstvo se povzdignilo do one stopinje, na ktero je dospel še le v tekočem stoletji.
Vseučilišča imajo prav posebno velik vpliv na omiko ljudstev tudi že zavoljo tega, ker stvarijo ono osobje, čegar poklic in nalog je, znanstva gojiti in vspeševati, in kterega notranji nagib žene v to, da stvari znanstveno slovstvo ondi, kjer ga še ni, in dovr-ševati ga, kjer je že. Ravno v tej zadevi smemo pa tudi na nemško literaturo kazati, kajti o tem ni dvombe, da veliki razvitek, ki ga je nemška literatura v preteklih stoletjih zadobila, izvira največ iz nemških vseučilišč. Kar znanstvenih del pride na svetlo, skoro do malega vsa so od vseučiliščnih profesorjev.
Povsod se tedaj stvar suče tako, da naprava tacih učilišč pospešuje omiko naroda, razvoj jezika njegovega in da se po njih stvari potrebno osobje, ktero kot sodniki, odvetniki, notarji, profesorji na srednjih šolah morejo soditi, zagovarjati, pogodbe sklepati in učiti v istem jeziku, kteri je jezik naroda.
Dalje se pravi: vseučilišča so zato, da se ondi za-dobi temeljita znanstvena izobraženost, in najboljše sredstvo za to je, da se rabi tisti jezik, kteri že ima znanstvene pomočke za to izobraženje. Res je to, da velike šole znanosti imajo visoki cilj in konec, znanstveno, jedreno omiko posredovati. Al če od tega prevzvišenega vzora stopimo doli v vsakdanje praktično življenje, potem pa moramo kar naravnost reči — in to je vkoreninjeno v človeški naravi, kajti večidel je vendar le srednje-dobrih glav, prav izvrstnih malo na svetu — da tudi na nemških vseučiliščih velika večina učencev ne išče izobraženja znanstvenega sploh, ampak išče ga le v tistih vedah, ki so za državne preskušnje potrebne. Skušnja je temu živa priča; kdor koli je kedaj sam na vseučilišču bil al vsaj priložnost imel, seznaniti se z vseučiliščinimi razmerami, mora temu pritrditi.
Če toraj — kar rad priznavam — na slovenski fakulteti se brž iz začetka ne bo mogla tista znanstvena omika doseči kakor znabiti na kakem izvrstnem nemškem vseučilišču, na kterem slavni učenjaki učijo, vendar se bo pa po drugi strani za praktično življenje po mojem notranjem prepričanji na taki slovenski fakulteti ravno toliko naučiti moglo, kolikor se dandanes velika večina učencev nemških vseučilišč na teh nauči.
Da je temu res tako, uč6 dogodki novejših časov. Gospoda moja! prosim vas, spomnite se le dogodkov, kteri so se nedavno na dunajskem vseučilišču pripetili, in kterih nasledek je bil ta, da so profesorji ene fakultete predlog stavili, naj se doktorandom iz enega predmeta odloči vrsta vprašanj , iz ktere vrste, kakor pri srečkanji, učenec potegne kakova tri, na ktera ima pri preskušnji odgovor dati. Po takem se učenci iz celega nauka le kakih 100 do 200 vprašanj na pamet uče in za preskus njo pripravijo, ne pa da bi celi predmet znanstveno prekuhali in se ga popolnoma naučili.
Nahajajo se gotovo taki predmeti, kterih znanstveno popolnoma in temeljito naučiti, je nemogoče; tako na primer, teoretična filozofija. Kakor je znano, nahaja se vzlasti na Nemškem, cela rajda filozofičnih sistem; jako bi miloval tistega doktoranda filozofije, kteri, na primer, seje filozofije učil po Hegel-jevi sistemi, kteremu bi pa potem na misel prišlo, preskušnjo delati pri profesorju,   ki je   privrženec  Krausovega  uka  ali   kacega
druzega filozofa. (Klici na desnici: Prav res!) Takemu ne bo mogoče, dobro prestati preskušnjo. Gospoda moja! jaz sam sem imel priliko to skusiti, ker sem se pod Ahrensom, učencem Krause-jem in zdanjim Lipskim profesorjem modroslovjaučil; tu sem imel priliko opazovati, kako težko je vsacega Ne-Krausa stalo, tirjatvam tega profesorja zadostovati.
V odsekovem sporočilu je dalje rečeno, da za razvoj jezika bilo bi boljše, če se predmeti ne razlagajo v slovenščini, marveč v nemškem jeziku, da se pa potem učenci v praktičnem življenji trudijo, jih v mater-nem jeziku porabiti.
Ako pomislim, da so v deželi, v kteri je večina prebivalcev slovenska, v zadnjih letih oklicani različni ukazi, po kterih morajo sodniki vsaj nekake zapisnike o prisegah, o zasliševanji v slovenskem jeziku pisati, ako pomislimo, da v istem jeziku se morajo konečne obravnave vršiti, — ako dalje pomislimo, da je deloma na srednjih šolah vsaj v nekterih predmetih učni jezik slovenski, in s kako strašnim trudom je to združeno za one, ki so 15 do 16 let v šolo hodili in se v vseh predmetih le v nemškem jeziku podučevali, kako jim za zdaj popolnoma manjka tehničnih izrazov, ktere si morajo še le v djanskem življenji iz slovstva itd. nabirati, — ako vse to vidim, potem za-me ni vprašanja več, da je krivica tirjati, da po večletnem nemškem učenji mora mahoma v druzem jeziku sodnik uradovati ali učenik podučevati. Gospodje! obrnite to na-se, in vprašajte se : ali je mogoče, če bi se bili državljanskega in kazenskega zakonika, reda kazenske pravde itd. učili z laškim ali francoskim učnim jezikom, da bi pa potem na enkrat kot sodniki iz šole prisedši morali obravnavati v nemškem jeziku? To je popolnoma nemogoče. Iznova se je treba učiti začeti, to je, potem, ko je kdo več let v šolo hodil, in se teoretično izuril, si mora vendar to, kar v djanskem življenji potrebuje, še le prisojevati potem, ko že službo opravlja. Kako pa po takem materialna pravica trpi, o tem imamo mnogo skušinj; v tej zadevi se je že dogodilo, da se je belo imelo za črno. Mnogo tacih skušinj bi lahko povedal, al predaleč bi me to peljalo. Z dobro vestj6 tedaj rečem, da silna potreba so nam više šole s slovenskim učnim jezikom.
Pogostoma se nam očita naša neotesanost, naše revno slovstvo. Necega izvrstnega pesnika ni bilo sram, nas avstrijske Slovane psovati, s „Kariatidnimi buti-cami". Ko se je izvedelo, da me je volja staviti današnji predlog, brž se je nam Slovencem v nekem časopisu zabavljivo očitala revščina slovenskega pravoznan-skega slovstva. Nikakor ne tajim, da ga res nimamo takošnega; al mi za-se tirjamo to, kar so drugi narodi tirjati smeli, namreč, da ee najpoprej šole osnujejo, kajti s šolami pride razvoj jezika in slovstva.
Ravno ista razmera je bila preteklo stoletje na Nemškem, ko se je na vseučilišču nemški jezik kot učni jezik vpeljal; ravno isto se je nahajalo na Hrvaškem pri ustanovi južno slovanske univerzitete v Zagrebu; ravno isto je bilo na Ogerskem pri osnovi vseučilišča magjarskega v Pesti. Ravno ista razmera je pa tudi pri nas. Ce nam dad6 šole, ne bo se ne le jezik likal in razvijal, kolikor je treba, temuč tudi za potrebne učne pomočke se bode naglo poskrbelo.
Za slovensko pravo- in državoslovno ter slovensko modroslovno fakulteto potezovaje se, pa ne morem prvotnega vladnega predloga odobriti, in sicer zato ne, ker izmed mnogih razlogov, ki se nahajajo v od-borovem sporočilu, ima vendar le eden nekaj resničnega v sebi. Ta razlog pravi, da na mnogojezičnih učiliščih nahajajo se velike napake.
To je dandanes   v Avstriji   in  vzlasti v Gradcu
208
čita resnica. Vseučilišče graško je ravno najmanj pripravno, slovenskemu prednašanji dovoliti ono nježno skrb, ki je njemu in vsacemu novemu zavodu potrebna, da more biti vspešen in za izobraženje državnih uradnikov koristen. Jaz celo menim, da bi se v Gradcu ne nahajala popolnoma ona mirnost, ki je je treba, da nemški in slovenski učenci med seboj složno živijo. Žalibog! da je v Avstriji razdraženost narodna še velika, in da je živo želeti, da neha ta razdraženost in da nastopi čas, ko bode narod narodu pomočnik in prijatelj.   (Dobro! dobro! — na desni.)
Po vsem tem  tedaj   nasvetujem sledečo resolucijo:
„C. kr. vlada naj brž prične priprave delati za napravo pravo- in državoznanstvene ter fllozoflčne fakultete s slovenskim jezikom v Ljubljani".
Ta predlog tirja ne le juridično, temuč tudi filozofično fakulteto; kajti filozofične fakultete nam je silno potreba; ona ravno stvari učenike za srednje šole, in je temveč potrebna, ker so srednje šole (gimnazije in realke) s slovenskim učnim jezikom deloma že osnovane, deloma pa se bodo brez dvombe kmalu ustanovile.
Rekel sem, da naj se fakulteta ustanovi v Ljubljani. Ljubljana, kot središče slovenskega naroda, je res zato najpripravniši kraj. Že leta 1787. so deželni stanovi Vojvodine Kranjske — in takrat gotovo ni nikomur na misel prišlo, podtikati jim prenapetnosti v narodnih zadevah — prosili vlado za osnovo filozofične fakultete v Ljubljani in jo podpirali z razlogi, ktere bi, ako dovoli gosp. predsednik, rad prebral zato, ker se razvidi iz njih, da deželni stanovi Vojvodine Kranjske so že 1787. leta stali na stališču, na kterega se še dandanes ne more povzdigniti vsakdo. (Bere:) „Ne le za vojvodstvo Kranjsko je L j ubij ana po legi svoji na meji italijanski najpripravnise mesto za uČilisČe filozofično , temuČ tudi za Hrvaško, Istrijo, Furlansko, Dalmacijo , celo avstrijsko Primorje in beneško „terro fermo". Deželni jezik naj se tu goji in lici, da se v tujih deželah uČeci Slovani izognejo nevarnosti, materni svoj jezik pozabiti in tako za domačo rabo popolnoma nepri-pravni postati. Da normalne šole napredovati morejo, potrebujejo se filozofično izobraženi uČeniki, ki morajo tudi narodov jezik umetiu. Dalje (bere:) „Pa tudi državnim uradnikom je potrebno filozofično izobrazenje} in ker so  z narodom vedno v dotiki, morajo biti domaČi ljudje14.
Tako, gospoda moja! so deželni stanovi pred 90 leti v stanovski zbornici ljubljanski govorili, — stanovi, kterim se podtikati ne more prenapetnost niti v narodnih niti v druzih zadevah,  kakor je  dandanes navada.
Sicer pa je Ljubljana že imela svojo državno učilnico, in sicer takrat, ko je kranjska Vojvodina francoska dežela bila. Francosko, če tudi kratko vladanje, je veliko koristnega stvarilo, zato je ljudstvu v tej zadevi še v dobrem spominu. Med drugim je osnovala tudi pravoznansko šolo v Ljubljani; djanska priča bivše te šole se še dandanes nahaja v leta 1812. v Ljubljani natisnjeni knjigi z naslovom: ^Reeueil de regles de droit etc. Al' usage de la jeunesse des pro-vinces Illvriens".
Dandanes je narodnost postalo važno vprašanje. Jaz ne spadam v vrsto onih, kterim je v državljanstvu ona prvo in zadnje, a vse drugo nič. Al še veliko manj spadam v vrsto onih, ki narodnega načela ali po vrednosti ne čislajo, ali ga popolnoma prezirajo ali se ga cel6 boje. Le če se zadostuje pravičnim narodnim zahtevam, bodo narodi srečni.
Odličen ud une (leve) strani zbornice naše nam je o adresni debati rekel: „Gospoda! povedite nam kaj gotovega, česar želite, in našli nas boste pripravne, dovoliti   vam to  in uno".    Evo! zdaj Btopim  jaz   pred
vas (k levici obrnjen) s tako zahtevo, ki nič druzega ni kot izpeljava §. 19. drž. osnovnih postav, in na kterega se Vi, gospoda moja! tako radi sklicujete; z zahtevo, ktera je pripoznana po Njegovem Veličanstvu s sklepom preteklega leta in po ministru nauka, ki danes med Vami (na levi) sedi. Nadjam se tedaj po vsem tem, da sprejmete predlog, kterega sem ravno pred naznanil. (Živa pohvala na desni.) —
Ko je dr. Costa končal svoj govor, poprijel je besedo dr. Rechbauer, stajarski poslanec, eden izmed kolo-vodjev nemškutarskih centralistov, in zoper dr. Costov predlog govoril, čeravno mož slovenski še brati ne zna! Rekel je med drugim: §. 19. se ne more tako tolmačiti, da bi se vsacemu narodu brez ozira na stan njegove omike po enaki meri merile narodne pravice; če bi to veljalo, moralo bi seBoceesom (Dalmatincem) isto dati kakor Dunaj čanom, Ber-lincem, Francozom! Vsaj nimate bukev in uče-nikov! Do zdaj si noben Slovenec na graskem vseučilišču ni sposobnosti pridobil za učenje v „v in diske m" ali, kakor ga zdaj imenujete, v slovenskem jeziku. Ali ni eden najslavniših mož na Kranjskem (grof Anton Auersperg) v kranjskem deželnem zboru rekel, da slovensko slovstvo je tako ubogo, da je človek v eni culjici lahko odnese. Blagi ustanovnik gra-škega vseučilišča pred 300 leti gotovo ni na učenje v slovenskem jeziku mislil, kajtivtakrat beseda slovenski ni bila znana! Pri nas na Stajarskem in na Kranjskem ljudj6 novoskovanega slovenskega jezika ne razumejo. (Tako in enako je kvasil mož, kteremu je slovenski jezik toliko znan kakor kitajski in kteremu profet je Anton Auersperg!)
Dr. Costa je jezičniku odgovoril tako-le: S poslancem graškega mesta se ne bom spuščal v prepir, marveč le kratko hočem omeniti mnogovrstne pomote, ki smo jih od njega ravnokar slišali. Prvi stavek se tiče slovenskega jezika. On pozna le „vin-diški" jezik; kajti slovenski jezik mu je le nova iznajdba. Obžalujem govornika, da se je popolno neveden spustil v govor. (Ni res! — kričijo levičniki.) Prosim, gospoda moja, brž bom to dokazal. - Gotovo bi o novi znajdbi slovenskega jezika ne bil govoril, ako bi mu bilo le nekoliko znano, da so že v 16. stoletji, toraj pred več ko 300leti na svitlo prišle bukve z naslovom: „Biblia, to je sv. pismo novega in starega testamenta prestavljeno na slovenski jezik od Jurija Dalmatina". To je bilo okoli 1504. leta. Pa še druzih dokazov iz časa Truberja in druzih bi mu lahko navedel, ki pričajo, da beseda „slovenski" je tako stara kot naa jezik sam.
Gospod predgovornik je dalje trdil, daje naš jezik, jezik slovenski, kakor se sedaj govori, še le v novejšem Času iznajden bil. Gospodu predgovorniku ne morem tega za zel6 vzeti, ker je v tej zadevi neveden; kajti nihče ne tirja od njega, da bi se on slovenski jezik učiti moral (veselost na levici); po pravici pa moremo mi tirjati to, da on molči o reči, ktere prav nid ne pozna. (Klici: „prav dobro" na desnici — „oho" na levici.) Slovenski jezik ima zgodovinsko izobraženje ka*-kor nemški. (Smeh na levici.) Gotovo! gospoda moja, kajti nemški jezik, ki se danes govori, ni več oni, ki se je pred 80 ali 90 leti govoril. Gospodom, kterim je ta reč tako smešna, morem povedati, da na priliko, naša blaga cesarica Marija Terezija je v neki takošni nemščini izdajala ukaze in pisala pisma, ki ni več nemški jezik današnjega dne. (Klici na desnici: „tako je" prav dobro!) Da! tako je, in ravno tako je z našim slovenskim jezikom. Tudi naš slovenski jezik ima zgodovinski razvoj; vendar ne le slovnica, temuč tudi slovenski jezik glede na obilnost besed, kakor se danes govori, se ne
loči dosti od unega iz 16. stoletja, in oni, kteri so ravno naša stara slovenska pisma 16. stoletja brali, bodo vedeli , da se jezik sploh ni toliko prenaredil, da bi se moglo govoriti o novi iznajdbi današnjega slovenskega jezika. Laž je tedaj trditi, da je naš slovenski jezik novo iznajden jezik, laž je pa tudi trditi, da slovenski narod ne ume tega jezika; le nekoliko je v tem resnice, namreč toliko, kolikor je je tudi v tej zadevi pri nemškem narodu. Prosim vas , gosp&da moja, dajte štajarskemu ali koroškemu nemškemu kmetu v roke nemški državni zakonik, dajte mu ga prebrati, in potem ga prašajte, koliko da od tega ume? (Velik nepokoj in smeh na levi. Klici: „tako je!" na desnici.) Odgovoril vam bode , da ga ne ume. (Se veči nepokoj in smeh na levici. Klici: ,,prav gotovo tako! na desnici — predsednik zvoni.) Da, gospoda moja, jaz še cel6 trdim, da se nahaja mnogo nemških uradnih, vzlasti sodniških, odlokov, kterih tudi marsikteri izobražen Nemec ne ume. (Vese-lost. Klici na levici: „Slaba pisava".) Nam advokatom pridejo od sodnij odloki taki v roke, da prebravši jih sami sebe prasamo, kaj da hočejo reči.
Sicer pa ni po vse resnica, da je slovenskemu narodu slovenski jezik neumljiv, če tudi je res, da vsak vsega ne razume. V dokaz tega se na nič druzega ne sklicujem, kakor na neko društvo v Celovcu, ktero izdaja dobre ljudske knjige v slovenskem jeziku. (Smeh na levici.) Vse te ljudske knjige so pisane v vaši ,,novo iznajdeni" slovenščini; vse te knjige, ktere obsegajo vsako leto 80 do 100 tiskanih pol in se med ude raz-delujejo vsako leto, in ali veste, gospoda moja, koliko udov šteje to društvo danes med majhnim slovenskim narodom? 18.000 udov, kteri bukve tega društva v 80—100 tiskanih polah dobivajo, ber6 in razposojujejo drugim, kteri nimajo pomočkov, da bi k društvu pristopili kot udje.
Gospod predgovornik je dalje rekel, da ustanovniku vseučilišča graškega pred 300 leti se gotovo še sanjalo ni, da bi se kdaj tu kaj učilo v slovenskem jeziku. Pritrdim temu, gospoda moja, a tudi o tem se mu ni sanjalo, da se bode učilo v nemškem jeziku, kajti takrat se je učilo v latinskem^jeziku, in to je bilo prav obema narodoma, ki sta na Stajarskem prebivala, Nemcem kakor Slovencem. V tem oziru tedaj g. predgo-vornik ni resnice govoril. (Prav dobro! na desnici.)
Gospod predgovornik je tudi govoril o ,,slovenskem kraljestvu". On sicer izraza „kraljestvo" ni rabil, rabil ga pa je v zadnji debati nek drug poslanec štajarski. Tako preobračanje besede »kraljestvo" pelje očividno k sumljivi zmoti. O slovenskem „kraljestvu" se ni nikdar in nikjer govorilo. Mnogovrstni sklepi v več kot 12 taborih zahtevajo le to, da slovenski narod želi na ustavni poti združen biti v eno administrativno celoto. To je želja, ktero izreči slovenski narod pravico ima, — ktera je popolnoma lojalna, ker vsi mi Slovenci prebivamo v avstrijskem cesarstvu, in ker, če to željo izrekujemo, se ne vzdigujemo zoper državo. Da so take želje dan danes množijo, se ne smemo čuditi, vzlasti če še slišimo take misli, kakor smo jih slišali danes iz ust nekega zastopnika deželnega zbora štajar-skega. Ne nam naj se pripisuje, da hočemo južni del Stajarskega na-se potegniti, marveč^pomisli naj se, da štajarskega Slovenca odbija nemški Stajarc s tem , da mu ne privoši popolnoma narodnih pravic. (Dobro! prav dobro! na desnici.)
Gospoda moja! ostaja mi zdaj le še končno opazko gospoda predgovornika ob kratkem pojasniti. On je rekel, da teoretično pripoznava mojo resolucijo, da pa vendar ne vidi, kako da bi se praktično (djansko) izpeljala. Evo, gospoda moja! (k levici obrnjen) če ste z gospodom predgovornikom   svoje (leve)   strani   soglasni,
da priznavate, da je moj predlog teoretično veljaven, dajte vladi skrbeti za djansko izpeljavo. (Smeh na levici in v sredini. — Dobro! na desnici.) Pokazalo se bode. ali se da djansko izpeljati ali ne; skušnja bode učila. Porok sem vam, da se d& djansko izpeljati. (Pohvala na desnici.)
209