POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIII. — DECEMBER 1979 — ŠTEVILKA 12 Analiza samoupravne organiziranosti in družbenoekonomskih odnosov v SOZD SOZD Hmezad Žalec je nastal s transformacijo DO Hmezad v sestavljeno organizacijo združenega dela v skladu š 386. čl. ZZD na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma'o združitvi z dne 28. 12. 1978. Organigram. DO Hmezad pred reorganizacijo: 1. TOZD Kmetijstvo Žalec, 2. TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah, 3. TOZD Kmetijstvo Radlje ob Dravi, 4. TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica, 5. TOZD Sadjarstvo Mirosan — Petrovče, 6. TOZD Vrtnarstvo Celje, 7. TOZD Kooperacija Žalec, 8. TOZD Mesnine Celje, . ’ 9. TOZD Mlekarna Celje, 10. TOZD Mešalnica krmil Žalec, 11. TOZD Hmezad-export-impbrt, 12. TOZD Strojna Žalec, 13. TOZD Gostinstvo Celje, 14. TOZD Združena hladilnica Celje, 15. TOZD Notranja trgovina Žalec, 16. Delovna skupnost skupnih služb Žalec. Dovoz hmelja v Hmezad je v polnem teku in bo kmalu končan Skupaj zaposlenih ca. 2.600 delavcev in ca. 4.000 kmetov kooperantov. V letu 1975 se je DO Hmezad vključila v SOZD »Dobrina« Celje. Po izidu ZZD je bila napravljena temeljita analiza samoupravne organiziranosti in sprejet program za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z ZZD. Ta analiza je pokazala, da obstajajo pogoji za organiziranje več novih TOZD iz obstoječih. Pri tem sta se postavili vprašanji: ali nove TOZD direktno vezati na obstoječo DO ali jih povezati po branžnem ali teritorialnem principu v nove DO. Za odločitev organizacijskih (institucionalnih) oblik, takšno kot jo imamo sedaj po DO, šmo upoštevali obstoječo strukturo dejavnosti in teritorialno zaokroženost na posameznih'področjih (občinah), čeprav bi iz funkcionalnega stališča združevanje po branžnem principu v smislu tehnološkega napredka lahko dosegli večje rezultate, če bi istovrstne dejavnosti bile tudi teritorialno bolj koncentrirane. Zato ima teritorialni princip v primarni kmetijski proizvodnji (lastni in zadružni) pa tudi drugih dejavnosti znatno prednost zaradi komplementarnosti medsebojnega dopolnjevanja več različnih dejavnosti v koriščenju mehanizacije, kadrov in skupnih strokovnih služb v DO, kakor tudi v povezanosti z družbenopolitičnimi skupnostmi. Za teritorialni princip,organiziranosti novih delovnih organizacij, ki so nastale z reorganizacijo bivših TOZD na več novih, je odločilno vplivala tudi velika teritorialna oddaljenost (Savinjska dolina—šmarsko področje— Ilirska Bistrica—Radlje ob Dravi). Branžno povezanost ož. medsebojno usklajevanje istovrstnih dejavnosti v okviru SOZD pa usklajujemo prek strokovnih služb v SOZD. Razvoj proizvodov, dejavnosti, ki so v medsebojni soodvisnosti v različnih DO, pa pospešujemo in usklajujemo s posebnimi samoupravnimi, sporazumi - na principu medsebojne soodvisnosti, pa tudi s plani in programi (srednjeročnimi in kratkoročnimi). (Nadaljevanje na 4. strani) Devetmesečno poslovanje Rezultati 9-mesečnega poslovanja, so v večini TOZD oziroma DO znatno boljši kot v enakem obdobju lanskega leta. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da je celotna govedorejska mlečno-mesna proizvodnja v izredno nezavidljivem položaju, saj kljub dejstvu, da tako mleka predvsem pa mesa že močno primanjkuje, se cenovni odnosi v celotni reproverigi ne morejo urediti, To povzroča izgube tako v primarni proizvodnji kot v predelavi. Medtem ko je živinorejska izguba v TOZD primarne kmetijska proizvodnje prikrita oziroma se pokriva iz drugih dejavnosti (hmeljarstva) znotraj TOZD, pa je takšno stanje prišlo do polnega razvoja v DO Celjska mesna industrija, kjer so vse tri TOZD povezane v mesni reproceloti v visoki izgubi. Razen Celjske mesne industrije so vse ostale DO zaključile poslovanje pozitivno. V okviru teh pa je 7 TOZD v izgubi, ki pa jih v okviru delovnih organizacij pokrivajo druge TOZD. Predpisi v zvezi z izkazovanjem poslovnih rezultatov so se kot vsako leto tudi letos delno spremenili. Bistvena je sprememba, da se delo za določen čas (pogodbe o delu) ne šteje več med osebne dohodke, ampak med storitve, kar ima za posledico zmanjšanje dohodka, predvsem v kmetijskih TOZD. Po drugi strani pa se zaradi reorganizacije v DO z več TOZD prispevek za delovne skupnosti pokriva iz dohodka. To pomeni, da je ta prikazan dohodek večji in ni direktno primerljiv z enakim obdobjem lanskega leta. Ne glede na to je končni rezultat primerljiv. Prav tako so v glavnem primerljive posamezne postavke. KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE IN STORITEV S planom začrtan količinski obseg je okrog 8 % večji v primerjavi s preteklim letom. Realizacija 9-mesečnega poslovanja in ocena proizvodnih dosežkov do konca leta kaže, da plana ne bomo v celoti realizirali, bo pa presežena lanskoletna realizacija. KMETIJSKA PROIZVODNJA Za primarno kmetijsko proizvodnjo kot celoto lahko ugotovimo, da je to leto dosegla sorazmerno dobre proizvodne rezultate ne glede na to, da je predvsem pozeba na Šmarskem in v Ilirski Bistrici dobesedno uničila proizvodnjo sadja in-zmanjšala proizvodnjo grozdja in da je toča uničila okrog 16 % hmelja. Hmelja smo skupaj proizvedli 2.175 ton alf 95 °/o plana. Letošnja proizvodnja hmelja je kljub toči za 7 °/o večja od lanske. Na področjih, kjer ni bilo toče, je bila letošnja, hmeljska letina ena najboljših v daljšem preteklem obdobju. Lastna proizvodnja je dosegla sploh rekordne pridelke. Prav tako so proizvajalci v kooperaciji dosegli zelo visoke pridelke hmelja. Proizvodnja mleka je nekoliko pod lansko obdobno proizvodnjo (indeks 97 °/o), prav tako po oceni tudi plan ne bo dosežen. Proizvodnja govedi je v povprečju za 19 % večja od lanskega enakega obdobja. Plan proizvodnje govedi je dosežen s 70 % in po oceni tudi letni plan ne bo dosežen. (Nadaljevanje na 2. strani) Devetmesečno poslovanje (Nadaljevanje s 1. strani) Precej slabša je proizvodnja prašičev, kjer ni dosežena lanskoletna 9-mesečna realizacija. Glavni proizvajalec KK Šmarje ima lansko proizvodnjo preseženo za 1 %>, Po oceni bo proizvodnja prašičev realizirana le z 68 % plana. Najboljša je situacija pri proizvodnji piščancev, kjer je lanskoletna realizacija presežena za 29 %. Po oceni bo sorazmerno ambiciozno postavljen letni plan proizvodnje piščancev realiziran. Podatki pri proizvodnji piščancev kažejo, da dobro organizirana proizvodnja daje tudi visoke stalne proizvodne dosežke. V proizvodnji jabolk je DO Sadjarstvo Mirosan dosegla rekordno proizvodnjo 3.300 ton in kar jih s povprečnim pridelkom 250 mc/ha uvršča v sam vrh slovenske sadjarske proizvodnje. Zaradi pozebe je v Šmarju popolnoma izpadla proizvodnja sadja, v Ilirski Bistrici pa je močno zmanjšana. V Vrtnarstvu je na osnovi vrednostnih pokazateljev zelenjadarstvo nekoliko pod planom, medtem ko je cvetličarstvo v primerjavi z lani povečalo obseg in bo tudi letni, plan realiziran. PREDELAVA KMETIJSKIH PROIZVODOV Predelavo mesa imamo organizirano v treh klavnicah v Celju, Radljah in Ilirski Bistrici Medtem ko so v Radljah in Ilirski Bisti^ci klavnice le lokalnega značaja, pa Celjska mesna industrija pokriva širše regijsko področje.. V Celjski mesni industriji se, je odkup živine povečeval v prvem polletju, medtem ko se je odkup živine bistvena zmanjšal v tretjem trimesečju. Nabava mesa se je zmanjšala, za . četrtino. Prodaja svežega mesa je za..12.% manjša, predelava mesnih izdelkov je približno na lanskoletni ravni. Ti pokazatelji pdražajo zmanjšanje obsega poslovanja, kar je odraz izredno težke situacije v tej. dejavnosti in kar se je končno odrazilo tudi na slab končni finančni rezultat. V predelavi mleka se je odkup zmanjšal za 2 %, enako se je zmanjšala tudi prodaja konzumnega mleka za 2 %>. Kljub temu bo po oceni letni plan odkupa realiziran. Od proizvodov se ugodno povečuje prodaja jogurta( za 12 %> več kot lani) pa tudi drugih mlečnih izdelkov.-. Proizvodnja močnih krmil se je povečala za 22 °/o, kar je ugodno. Sorazmerno zelo visoko postavljen plan po oceni ne bo realiziran. Priprava in odprema hmelja je odvišna od proizvodnje. Po oceni bo odkupljenih 87 % planiranih količin. Od tega bo 75 Va predstavljal izvoz, -četrtina bo prodana na domačem trgu. STORITVENA DEJAVNOST V gostinski dejavnosti, je-Samopostrežna restavracija povečala lanskoletno realizacijo za 6 % in bo po oceni tudi letni plan presežen. V hotelu Prebold je opazno zmanjšanje obrokov in prenočišč za 20 %_ v primerjavi z lani. Prav tako se je v hotelu zmanjšal celotni promet., V Strojni so v storitveni dejavnosti dosežene ure za l.% nad lanskoletno realizacijo, po oceni bo plan presežen za 4 %. V proizvodnji kmetijske mehanizacije je zmanjšanje, efektivnih ur v primerjavi z lani posledica doslednejšega nagrajevanja po. delu. TRGOVSKA DEJAVNOST S trgovsko dejavnostjo oziroma prodajo trgovskega blaga se ukvarjajo več ali manj vse delovne organizacije. Izključno trgovska je DO Notranja trgovina, ki je povečala promet v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 49 %. Po oceni in dosežkih devetmesečnih rezultatih bo sicer zelo ambiciozno postavljen letni plan prometa prekoračen za 12 %. Dosežena razlika v ceni sicer ne dosega planske, vendar.. se je v primerjavi z lani precej izboljšala tudi pri KZ Drava, Mlekarni in Hmezadu; zmanjšala se je predvsem pri. Kmetijstvu Ilirska Bistrica, KZ Savinjska dolina,'Celjski mesni industriji in Mešalnici. To je le grob prikaz oziroma primerjava pokazateljev količinske, proizvodnje, ki se jasno odražajo na finančne rezultate poslovanja. DELOVNI CAS IN OSEBNI DOHODKI Osebni dohodek delavca se določa na podlagi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega doprinosa, ki je s svojim tekočim delom, upravljanjem in uporabo družbenih sredstev,, kot s svojim in družbenim minulim delom 'prispeval k povečanju dohodka temeljne organizacije. DELOVNI CAS IN OSEBNI DOHODKI Osebni dohodek delavca: se določa na podlagi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega doprinosa, ki je s svojim tekočim delom, upravljanjem ih uporabo družbenih sredstev, kot s; svojim in družbenim minulim delom prispeval k povečanju dohodka temeljne organizacije. Skupno, je bilo v 9 mesecih realizirano 5,995.452 ur:ali 67 % plana in za 6% več kot lani. Od skupnega števila, ur je .bilo 14°/o. opravi je- . nega dela po pogodbah. V tem obdobju je bilo povprečno zaposlenih ha podlagi ur 3011, delavcev. To povečanje je delno zaradi večjega obsega proizvodnje, v večji meri so na povečanje vplivale na novo. priključene TOZD (KZ Drava, TOZD Hmeljar). : V primerjavi z lanskim letom 'so se obračunani osebni dohodki povečali za. 22-%,. kar pomeni ob 30 % dejanskem porastu dohodka, da osebni dohodki naraščajo-počasneje od rasti dohodka, kar je v skladu z izhodišči resolucije, o izvajanju družbenega plana republike. V obdobju januar—september 1979 je bilo vkalkuliranih 241.944-tisoč din OD, kar je 73 %. plana osebnih odhodkov. Glede na to lahko rečemo, da vkalkulirani,- OD konec leta ne bodo presegli planiranih osebnih dohodkov. Povprečni izplačani osebni odhodek znaša 6.409 din na delavca s povprečno 182 urami in je večji za 23 % kot v enakem lanskem obdobju. Čeprav so Se povprečni izplačani osebni dohodki povečali za 23 %, še vedno zaostajamo za republiškim povprečjem gospodarstva, ki znaša 6.862 din. Nižji so za 7 %. Prav tako ne dosegamo višine povprečnih izplačanih osebnih, dohodkov v kmetijstvu, ki so 6.673 din. Od teh so nižji za 4 %. Povprečni osebni dohodki na delavca zaostajajo za 1% tudi za porastom življenjskih stroškov. VREDNOSTNI REZULTATI POSLOVANJA Za Hmezad kot celoto smo po 9-mesečnem obračunu dosegli naslednje delovne rezultate, ki so prikazani primerjalno s planom in lanskim enakim obdobjem: Opis Plan R79/ P79 R79/ R78 1979 1978 1979 celotni prihodek od tega: 4,400.300 2,361.409 3,304.215 75 140 prodaja blaga 2,306.745 1,233,450 1,829>410 79 148 porabljena sredstva od tega: 3,800.975 2,066.428 2,896.072 76 140 — nab. vred. blaga 2,144.431 1,132.166 1,690:945 79 149 — amortiz;— min. 77.693 47.819' 68.472 75 122 DOHODEK 599.322 294.981 408.140 68 138 Delitev dohodka — obresti 40.649 28.359 38.757 95 137 — prisp. in davki 28.668 14.377 17.279 60 120 — ostale pogodb, obv. 26.691 23.596 39.843 149 169 — za del. skupnosti 72.712. 16.954 50.778 70 , 297 — posp. amortizacija 5.550 2.084 1.731 31 83 CISTI DOHODEK 425.054 209.594 259.732 .61 ,124 Osebni dohodki 348.866 178.280 216.868 62 122 Ostanek CD 60.268 26.979 44.112' 73 164 Izguba — 6.244 15.726 — 251- Končni ostanek CD + PAM 60.268 20.735 28.386 47 137 Neplačan prihodek — 13.529 12.376 . - 91 Posamezne DO in TOZD pa so dosegle naslednji ostanek CD, povečan za pospešeno amortizacijo: v 009 din Organizacijska enota Ostanek CD + PAM 1. DO KMETIJSTVO ŽALEC TOZD Kmetijstvo Latkova vas 1.441 TOZD Kmetijstvo- Petrovče 4.277 TOZD Tovarna krmil 5.540 DS Skupne službe 317 DO Kmetijstvo Žalec skupaj 11.573 2. DO KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE TOR Živinoreja in poljedelstvo 131 TOZD Proizvodnja in storitve 1.405 TOZD Kmetijska preskrba 1.013 DS Skupne službe 379 DO Kmetijski kombinat Šmarje skupaj. 2.793 3. DO KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA TOK Kooperacija 98 TOZD Mlekarna 760 TOZD Blagovni promet- 113 DS Skupne, službe 80 DO Kmetijstvo Ilirska Bistrica skupaj 1.051 4. DO KZ DRAVA Radlje TOZD Kmetijstvo 468 TOK Kmetovalec —847 TOZD Gostinstvo . 518 TOZD Prevoz — 757 TOZD Blagovni promet — usluge 1.620 DS Skupne službe. .. . 521 DO KZ Drava Radlje skupaj 1.523 5. DO SADJARSTVO: MIROSAN 914 6. DO VRTNARSTVO 2.574 : 7. DO KZ SAVINJSKA DOLINA TZO Braslovče.. 630 TZO Gotovlje.. 570 TZO, Petrovče — 25 TZO Polzela — 41 TŽO Prebold 12 TZO Šempeter 84 t TZO Tabor — 342 TZO Trnava 23 TZO Vransko — 275 DS Skupne , službe 108 DS KZ Savinjska dolina skupaj + 744 8. DO CELJSKA MESNA INDUSTRIJA TOZD Proizvodnja — 7.350 TOZD Prodaja na veliko —1.891 TOZD Maloprodaja — 2.634 TOZD Združena hladilnica + 349 DS Skupne službe + 397 DO Celjska, mesna industrija skupaj —11.129 9. DO CELJSKE MLEKARNE 2.424 10. DO EXPORT-IMPORT 1.146 11. DO STROJNA TOZD Storitve 1.262 TOZD Proizvodnja kmet. mehaniz. 3.953 DS Skupne službe 44 n DO Strojna skupaj 5.259 12. DO GOSTINSTVO IN TURIZEM TOZD Samopostrežna restavracija 3.780 TOZD Hotel Prebold —1.564 TOZD Hmeljar 650 DS Skupne službe 54 DO Gostinsvo in turizem skupaj 2.920 13. DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD Veleprodaja 5.500 TOZD Maloprodaja 395 TOZD Transport 246 DS Skupne službe S 377j \p DO Notranja trgovina skupaj 6.518 14. DS INTERNA BANKA 301 15. DS SKUPNE. SLUŽBE SOZD 241 SOZD HMEZAD SKUPAJ: 28.386 Ocena, ki izhaja iz gornjega pregleda, pravi, da je bilo poslovanje v prvih 9 mesecih uspešno in v Večini TOZD znatno boljše kot v enakem obdobju lanskega leta. Po drugi strani so izgube v nekaterih TOZD (zlasti Celjska mesna industrija) vplivale na to, da je skupen rezultat za Hmezad kot Celoto le malo boljši od lanskega. m i 'Sé | ■"■'zšssi Hf I i, j p 'y~-i i mm® w W m Ü !||f§ |l||| a» v y* I * { * W&- K I P ¡ ¡tl 1 4 Mi |¡¡|p | BPmBhB ^m JI Ite J"'"""'° 1 ¡p| ve jt vt" i 111 1 ¡ i ü mmmmm 1 |HhM mmmmm i 11 s * it i&'£* , H h h -% ^ v' žM v"r'^"8;v 'i/' 3? ^ v i MyJ' %»1 ' ' Veličasten je pogled na visoke skladovnice sadja v združeni hladilnici v Celju Celotni prihodek je v tem obdobju realiziran v višini 3,304.215 tisoč din, kar je 75 °/o plana in 40 % več kot lani. Na višino celotnega prihodka vedno bolj pomembno vpliva trgovska de javnost,, ki predstavlja 55 °/o v strukturi in se je v primerjavi z lanskim letom zvišala v strukturi za 2,6 %. Proizvodno storitvena dejavnost se je ustrezno, znižala. Čeprav se je obseg trgovske dejavnosti v strukturi povečal, se je zmanjšala povprečna razlika v ceni za 0,7 %>. Zaključek je, čeprav želimo več trgovati kot proizvajati, dosegamo na tem področju slabše rezultate. Skupni podatek, da smo letos dobili kar 12,800.000 din manj razlik v ceni, to zgovorno potrjuje. Porabljena sredstva so večja za 40,2 °h, kar pomeni glede na povečanje celotnega prihodka (39,9 %), da se je ekonomičnost poslovanja nekoliko zmanjšala. Kot smo zgoraj zagotovili, na račun zmanjšanja razlik v ceni pri trgovski dejavnosti. Če upoštevamo, da so prispevki za delovne skupnosti letos izločeni iz porabljenih sredstev, po drugi, strani so se povečala za pogodbo o delu, potem ugotovimo za 1,5 °/o slabšo ekonomičnost, kar je jasen odraz zapiranja Škarij cen v škodo kmetijske, proizvodnje. ’ Pri pogodbenih obveznostih iz dohodka velja omeniti povečanje obresti za 37 % in zavarovalnih premij za 65 %. Prispevki in davki so še indeksno povečali le za 20 %, vendar njihova skupna višina 17,279.000 din predstavlja znatno zmanjševanje akumulativnosti. Kompenziran ostanek čistega dohodka je za 37 % večji kot v enakem obdobju lani. Doseženo je 47 °/o planiranega ostanka čistega dohodka. TOZD, kiso pozitivno zaključile prvo polletje, so skupno ustvarile 44.112 tisoč din ostanka čistega dohodka ali za 64 % več kot lani v enakem obdobju. Po drugi strani se je skupna izguba povečala za 2,5-krat. Na tako veliko izgubo je najbolj Vplivala Celjska mesna industrija, ki sama predstavlja 75 % dosežene izgube. SOZD HMEZAD Samoupravna organiziranost Republiški. odbor sindikata delavcev .kmetijstva -im živilske industrije Slovenije in koordinacijski odbor ZSS v SOZD Hmezad sta na osnovi dogovorov1 z Gospodarsko zbornico SRS, CK ZKS in družbenim pravobranilcem samoupravljanja organizirala 23. novembra razgovor o delovanju in samoupravni. organiziranosti SOZD Hmezad v dvorani hmeljarskega 'doma v Žalcu. Udeležili so se ga. predstavniki-družbenopolitičnih: organizacij in predstavniki poslovodnih organov in strokovnih služb SOZD Hmezad. O živahnem razgovoru, ki je pokazal na nekatere nepravilnosti, berite več v prihodnji- številki Hmeljarja. - U Vy 50 LET GLASILA HMELJAR Kot je iz samih podatkov razvidno, tako izhaja tudi iz osnovnih kazalcev uspešnosti poslovanja, da je skupni rezultat približno enak lanskemu. V kolikor gledamo le TOZD, ki so zaključile poslovanje pozitivno, je dosežen znatno boljši rezultat kot lani. Na osnovi rezultatov 9-mesečnega poslovanja ocenjujemo, da bo. poslovno leto 1979 večina TOZD zaključila uspešno. NOVOLETNA IN JUBILEJNA ŠTEVILKA HMELJARJA BO IZŠLA ŽE OKROG 27. DECEMBRA. UREDNIŠTVO NAPROŠA VSE, KI ŠE NISO POSLALI SVOJIH PRISPEVKOV, DA NAM JIH ODDAJO NAJKASNEJE DO 10. DECEMBRA. HVALA ZA RAZUMEVANJE. Škafar Polde, dipl. ing. agr. UREDNIK Analiza samoupravne organiziranosti (Nadaljevanje s 1. strani) Odločitev za reorganizacijo DO Hmezad v lastno sestavljeno organizacijo združenega dela (na podlagi predhodne reorganizacije njenih TOZD v več novih in organiziranje več novih DO) je sledila po široki, temeljiti in vsestranski razpravi vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov v TOZD in DO Hmezad. Istočasno je bil obravnavan predlog SOZD Dobrina za reorganizacijo DO Hmezada v okviru SOZD Dobrina. V razpravi so oblikovali naslednja skupna stališča: — organiziranje novih TOZD in združitev v nove delovne organizacije je dejstvo na podlagi zakona o združenem delu; — preobrazba nekaterih sedanjih TOZD v okviru DO Hmezad v nove DO ima za posledico prenehanje DO Hmezad. Namreč povezovanje sedanjih in na novo ustanovljenih TOZD direktno na nivoju DO, ne bi bilo v skladu s postavljenimi cilji, ki jih z ustanavljanjem novih TOZD želimo doseči. Bilo bi tudi neracionalno, otežkočalo bi poslovanje in koordinacijo dela. Torej sta na voljo le dve možnosti in to: Organsko preraščanje DO Hmezad v SOZD Hmezad, Direktno povezovanje novo nastalih DO v SOZD Dobrina, SOZD Agros in druge SOZD, kar pomeni likvidacijo DO in firme Hmezad. V Hmezadu združene OZD so se v dosedanjem razvoju medsebojno trdno povezale, vzpostavile vrsto medsebojnih materialnih vezi in dohodkovnih odnosov, ustvarile vrsto dobrin, ki so sad skupnega minulega dela, kar vse pogojuje nadaljnji razvoj in tudi določeno socialno varnost združenih delavcev in kmetov. Zato je sprejemljiva le prva možnost — ustanovitve SOZD Hmezad, kar pomeni logično nadaljevanje pred mnogimi leti začetega procesa. SOZD Hmezad kot celota naj bo agroživilski kompleks in odprta asociacija za Vse, ki imajo interes za medsebojni skupni razvoj v proizvodnji, predelavi in blagovnem prometu tako v regiji kot širšem slovenskem in jugoslovanskem področju. V Hmezadu združene OZD so se v dosedanjem razvoju medsebojno trdno povezale, tudi v materialnem pogledu in teh vezi, ki so pogojevale razvoj in tudi določeno socialno varnost združenih delavcev in kmetov, ne moremo zaradi reorganizacije enostavno pretrgati. Skupne službe bodoče SOZD in DO morajo biti organizirane racionalno. Stremeti moramo za polno izrabo obstoječih kadrov in. služb in tudi izrabo obstoječih prostorskih kapacitet. Na osnovi takih stališč je izdelan podroben program reorganizacije s postopki in rokovno opredeljen, ki so ga vse TOZD dopolnile in sprejele in tudi izvedle. Po izvršeni reorganizaciji, izvedeni na referendumih v letu 1978 z organiziranjem novih TOZD, TZO in EDO, s sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi v nove DO in združitvi v SOZD Hmezad in' sprejemom konstitutivnih splošnih aktov (samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v TOZD oz. EDO in statutov) ter izvoljeni samoupravni organi, je SOZD Hmezad formalno pravno organizirana s 1. januarjem 1979. Organigram SOZD je naslednji: 1. DO Kmetijstvo Žalec s 3 TOZD 1) TOZD Kmetijstvo Laikova vas, 2) TOZD Kmetijstvo Petrovče,. 3) TOZD Tovarna krmil Žalec. 2. DO Kmetijski pombinat Šmarje s 3 TOZD 1) TOZD Proizvodnja in storitve, 2) TOZD Kmetijska preskrba Šmarje, 3) TOK Kooperacija Šmarje, 3. DO Kmetijstvo Ilirska Bistrica s 3 TOZD 1) TOZD »Blagovni promet«, 2) TOZD »Mlekarna«, 3) TOK »Kooperacija« 4. DO Celjska mesna industrija s 4 TOZD 1) TOZD »Proizvodnja«, 2) TOZD »Prodaja na veliko«, 3) TOZD »Maloprodaja«, 4) TOZD »Združena hladilnica« 5. DO Notranja trgovina Žalec s 3 TOZD 1) TOZD »Veleprodaja« Žalec, 2) TOZD »Maloprodaja« Žalec, 3) TOZD »Transport« Žalec 6. DO Strojna Žalec z 2 TOZD 1) TOZD Storitve, 2) TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije 7. DO Gostinstvo-turizem Žalec s 3 TOZD, ker se je s 1. 4. 1979 priključil gostinski TOZD iz trgovskega podjetja Savinjski magazin 1) TOZD »Samopostrežna restavracija Celje, 2) TOZD Hotel »Prebold«, 3) TOZD »Hmeljar« Žalec 8. DO KZ »Savinjska dolina« z 9 TZO 1) TZO Vransko 2) TZO Tabor 3) TZO Trnava 4) TZO Braslovče 5) TZO Polzela 6) TZO Prebold 7) TZO Šempeter 8) TZO Goto vij e 9) TZO Petrovče 9. DO KZ »Drava« Vuzenica s 5 TOZD, ki je s 1. 1. 1979 pristopila v SOZD Hmezad na' podlagi sprejetega sklepa na referendumu 26. 12. 1978. Pred tem se je TOZD Kmetijstvo Radlje pripojilo k tej zadrugi. 1) TOZD Kmetijstvo Gortina 2) TOZD Blagovni promet — usluge Vuzenica 3) TOZD Prevoz Podvelka 4) TOZD Gostinstvo Podvelka 5) TZO Kmetovalec Vuzenica, h kateri se je priključila TZO Kmetijstvo Podvelka 10. EDO Hmezad export-import 11. EDO Celjske mlekarne 12. EDO Sadjarstvo Mirosan 13. EDO Vrtnarstvo Celje. Že v 1978. letu se je delovna skupnost skupnih služb reorganizirala. V skladu z zakonom o bankah in deviznem sistemu je'bila ustanovljena in registrirana Interna banka. Iz dela delavcev finančno-ra-čunskega sektorja je bila oblikovana delovna skupnost, ki opravlja posle interno bančno poslovanje za ustanovitelje. Vpis konstituiranja v sodnem registru je bil 25. septembra 1979. V tem letu je bila tudi reorganizirana in na novo konstituirana IB s pristopom novih EDO, TOZD in TZO — skupaj 39 članic. Prostorska porazdelitev Hmezada je naslednja: Hmezad ima sedež v Žalcu. Vendar je prostorska razmestitev zelo pestra. OZD Hmezada so v naslednjih področjih: Občna Žalec: Kmetijstvo Žalec, KZ Savinjska dolina. Strojna Žalec, Sadjarstvo Mirosan, Gostinstvo Žalec (del), Hmezad export-import. Občina Celje: Celjska mesna industrija, Celjske mlekarne, Vrtnarstvo Celje, Gostinstvo (del). Občina Šmarje pri Jelšah: Kmetijski kombinat Šmarje. Občina Radlje ob Dravi: KZ Drava Radlje. Občina Ilirska Bistrica: Kmetijstvo Ilirska Bistrica. V pretežnem delu pokriva Hmezad območje Celjske regije. Poleg omenjenih območij pa ima Hmezad predstavništva širom Jugoslavije. Prostorska razdelitev, predvsem pa razdelitev med različne družbenopolitične skupnosti, prinaša svojo težo problemov usklajevanja poslovanja, razvoja in investicij. Dejavnosti in kapacitete Dejavnosti, ki jih članice opravljajo v okviru SOZD, so naslednje: 1. Kmetijstvo in ribištvo 2. Živilska industrija 3. Kovinsko-predelovalna industrija 4. Trgovina na debelo 5. Trgovina na drobno 6. Zunanja trgovina 7. Gostinstvo in turizem | 8. Transportna dejavnost 9. Znanstveno-raziskovalna dejavnost 10. Interno bančno in hranilno kreditno poslovanje. Stranska dejavnost SOZD je: ■ 1. Projektiranje in druge sorodne tehnične storitve 2. Raziskovalno-razvojne storitve 3. Avtomatska obdelava podatkov. »HMEZAD« KZ »SAVINJSKA DOLINA« »HMEZAD« KMETIJSTVO ŽALEC »HMEZAD« CELJSKE MLEKARNE CELJE razpisu j ej o Javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev 1. Kmetijska mehanizacija 2. Hladilne naprave za mleko 3. Poslovni inventar — pisarniška oprema Točen seznam OS, namenjenih za prodajo, se nahaja na TZO. Licitacija osnovnih sredstev bo 26. 12. 1979 s pričetkom ob 9. uri v TZO Trnava. - Pred pričetkom licitacije morajo udeleženci plačati varščino v višini 10 % izklicne cene. V izklicni ceni ni vštet prometni davek. Združene organizacije v svojih statutih-natančneje opredelijo svoj V predmet poslovanja (glavno in stranske dejavnosti) z upoštevanjem delitve dela med podpisnicami. Za razvijanje novih dejavnosti pri poji sameznih združenih organizacijah mora .dati soglasje poslovni odbor SOZD, če..je že ista dejavnost razvita pri drugi podpisnici. Hmezad zajema pretežen del kmetijsko predelovalnih dejavnosti, 'vse od primarne proizvodnje, dodelave in prodaje svojih proizvodov, in sicer: OSNOVNA PROIZVODNJA 'Živinoreja je pomembna dejavnost tako za družbeno kot kmečko 'proizvodnjo. Mlečna proizvodnja je po obsegu naj večja, skupna pro-% izvodnja znaša 25 milijonov litrov, od tega pomeni družbena proizvodnja 20 % delež, saj se redd 1.100 krav molznic. Prireja mesa je organizirana le v kooperacijski proizvodnji. Skup-5 na letna proizvodnja pitancev znaša 4,200 ton. Na področju prašičjereje - nimamo pomembnih kapacitet, tako je letna proizvodnja le 800 ton in :■ zdaleč ne pokrivamo vseh potreb. Pomembna je reja perutnine, skupna proizvodnja znaša 5.000 ton, ■Vso še realne možnosti za povečanje. Ribogojstvo obsega proizvodnjo 50 ton kvalitetnih postrvi. Vrtnarska dejavnost je kapacitetno dimenzionirana za pokrivanje potreb celjske regije s proizvodnjo cvetja in delno vrtnin. Skupni pro's’ met znaša prek 30 milijonov din. V rastlinski proizvodnji je najpomembnejša hmeljarska proizvod- - nja, ki daje tudi svojevrsten značaj celotni SOZD. Skupno je posajeni nih prek 1.800 ha hmeljišč, letna proizvodnja pa znaša 2.400 ton. Hme-K ljarstvo je organizirano v družbeni in kmečki proizvodnji. Sadjarstvo zajema 247 ha jablanovih nasadov, nekaj ribeza in vi-s- šenj. Pomembna je le proizvodnja jabolk, ki dosega v normalnih po-1 gojih 4.500 ton pridelka. Kapaciteta hladilnice za sadje (kombinirane) znaša 7.200 ton, vendar se v celoti ne uporablja za sadjarstvo; 3.200 t je namenjena po-K trebam mesne predelave. PREDELOVALNA INDUSTRIJA ■Celjska mesna industrija je nosilec mesno predelovalne dejavno-sti v Hmezadu. Njegova proizvodnja pokriva potrebe celjske regije in tudi širše. Letna kapaciteta proizvodnje svežega mesa je 12.000 ton, mesnih izdelkov in suhega mesa 4.000 ton. Kapacitete so polno izkoriščene in ne zadoščajo vsem potrebam, Predelovalne zmogljivosti I klavnic Ilirska Bistrica in Muta so nepomembne. Predelava mleka poteka v treh mlekarnah — Celju, Šmarju in Ilirski Bistrici. Celjska mlekarna letno prdela 27 milijonov litrov mleka (od tega šmarska sirarna 6—7 milijonov), Mlekarna v Ilirski Bistrici pa 6 milijonov. Z mlekom oskrbujemo celjsko regijo, Kvarner, Ilirsko Bistrico in delno Zagreb.' Dodelava hmelja je dimenzionirana za celotno. slovensko proiz-t vodnjo; letno pridelajo 2.600—3.000 ton hmelja, ki ga skoraj v celoti izvažajo v države konvertibilnega deviznega področja. Proizvodnja živinske krme obsega 25.000 ton letno. Za to proizvodnjo so zagotovljeni silosi-za surovine skupne kapacitete 20.000 ton. STORITVE IN OSTALE DEJAVNOSTI Gostinstvo opravlja dve osnovni dejavnosti: ■ — proizvodnjo hrane (toplih obrokov) zajema že 2,5 milijona obrokov letno, — hotelske, storitve v Preboldu, kapaciteta hotela je okrog 20.000 nočitev letno. Proizvodnja kmetijskih strojev in mehanične usluge je organizirana v DO Strojna. Letni obseg storitev znaša 170.000 delovnih ur. Specializirana trgovska delovna organizacija je Notranja trgovina, ki trguje znotraj SOZD in izven za Hmezadove potrebe in tudi za druge. Letni promet znaša eno milijardo din. Ukvarjajo se z veleprodajo in tudi maloprodajo. Organizacije združenega dela v SOZD se med seboj povezujejo , .v reprodukcijske celote, ki skupno rešujejo proizvodna in ekonomska vprašanja. ZAPOSLENOST | . Ob polletju je bilo skupno zaposlenih: Delavcev Kooperanti zadružniki Kmetijstvo Žalec 545 Kmetijski kombinat Šmarje 185 977 Kmetijstvo Ilirska Bistrica 174 150 KZ Drava Radlje 31» 350 Sadjarstvo Mirosan 29 Vrtnarstvo Celje " 104 KZ Savinjska dolina 132 1.967 Celjska mesna industrija ■ 546 Celjske mlekarne 251 Hmezad — export-import 1 68 Strojna Žalec 143 Gostinstvo Žalec 191 Notranja trgovina , 219 Interna banka 30 Skupne službe SOZD fžlli 76 SKUPAJ HMEZAD: 2.642 3.444 Rezultati poslovanja Hmezad Žalec je ob tričetrtletju letošnjega-leta dosegel naslednje rezultate poslovanja: v 000'din 1 Celotni prihodek 3,304.215 2. Porabljena sredstva 2,896.075 od tega amortizacija 58.472 3. DOHODEK 408.140 4. Za obresti 38.757 5. Prispevki 17.315 6. Svobodna menjava dela 50.778 7. Ostale pogodbene obveznosti 37,793 8. Cisti dohodek 241.621 9. Del čistega dohodka za OD 261.868 10. Ostanek čistega dohodka 28.222' Stavbo nasproti banke so obnovili v starem slogu. V pritličju bo Strojna Žalec imela prodajalno, nad- njo bodo pisarne in stanovanja Rezultati poslovanja ob 9 mesecih leta ne kažejo dejanske situacije, saj vrsta proizvodenj, ki imajo daljši ciklus, niso zaključene. V letu 1979 izkazujejo primerne rezultate poslovanja: Vrtnarstvo, Sadjarstvo, Strojna.in del Gostinstva. Pod pričakovanji pa so rezultati v KZ Drava Radlje, KZ Savinjska dolina. Celjski mesni industriji in delu Gostinstva (Hotel Prebold). Sicer doseženi rezultati' trenutno niso odraz zvečane produktivnosti, oziroma notranjih prizadevanj, niti prizadevnosti samega kolektiva. Ocenjujemo, da' je. sorazmerno, ugoden rezultat posledica visoke stopnje inflacije. Povečan ostanek dohodka vsebinsko ne prinaša povečane reproduktivne sposobnosti niti večje zmožnosti investiranja. Neugodni pogoji poslovanja so v naj večji meri vplivali na slab rezultat v Celjski mesni industriji. Nesorazmerje cen prinaša globoke izgube, ki hromijo vsa prizadevanja kolektiva k urejanju zatečene situacije. Hmezad kot celota bo konec leta dosegel planiran ostanek čistega dohodka. Planirana vrednost pa je tisti nujni obseg za pokritje vseh obveznosti v skupni in splošni porabi ter samoupravno dogovorjenih obveznosti. Cilji združitve v SOZD V samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Hmezad so točno opredeljeni. Cilji združitve in način uresničevanja, (čl. 3. in 4.). Analiza uresničevanja ciljev združitve v tem, kratkem obdobju bi ne dala realne slike, ker so ukrepi navedeni za realizacijo. Ciljev združitve dolgoročnega značaja. V 18. Čl. samoupravnega sporazuma o združitvi pa smo se dogovorili za dela skupnega pomena, ki jih pa moramo na SOZD obvezno takoj opravljati.kot podlago za uresničevanje zastavljenih ciljev združitve. Ti posli in opravila skupnega pomena so: 1. planiranje razvoja, 2. znanstveno, raziskovalno in pospeševalno delo skupnega pomena, 3. marketing in komercialna koordinacija, 4. skupna zunanjetrgovinska koordinacija, 5. interno bančno in hranilno-kreditno poslovanje, 6. planiranje in organizacija poslovanja, 7. kadrovska politika na področju izobraževanja, planiranja, družbeni standard, 8. organizacija obveščanja, 9. organiziranje elektronske obdelave podatkom in 10. splošni in pravni posli in organizacija varstva pri delu. Izvajanje nekaterih del skupnega pomena je poverjeno strokovnim službam delovne skupnosti skupnih služb SOZD -—prdvsem dela, navedena v točkah L, 2., 3., 4, 6,, 7,, 9. in 10. Raziskovalno in pospeševalno delo (tč. 2), se pover j a. inštitucijam izven SOZD, ki se bavijo z znanstveno, raziskovalno in pospeševalno dejavnostjo. . ■ (Nadaljevanj e-na 6. strani) Za izvajanja skupnega kreditnega in interno bančnega poslovanja (5. tč.), je ustanovljena in organizirana interna banka, ki opravlja tudi hranilno-kreditno poslovanje. Zunanjo-trgovinsko dejavnost SOZD poverjajo članice DO Hmezad export-import, Id bi naj tudi sicer izvajala skupne interese na zunanje-trgovinskem področju SOZD kot celote. Ostale dejavnosti skupnega pomena: 1. planiranje razvoja in pripravo ter izvedba investicij; 2. programiranja in organizacija poslovanja, 3. marketing in komercialna koordinacija; 4. skupne kadrovske zadeve na področju politike izobraževanja, (štipendiranje, pripravništvo, izobraževanje ob delu), skupnih zadev družbenega' standarda. 5. obveščanje; 6. elektronska obdelava podatkov in 7. skupni splošni in pravni posli pa so poverjene delovni skupnosti skupnih služb. • Organizacija delovne skupnosti SS Delovna skupnost je organizirana v samostojnih sektorjih: 1. splošni, 2. razvojni, 3. elektronski center. Način financiranja delovne skupnosti skupnih služb je načelno urejen v samoupravnem sporazumu o združitvi, za kar se mora skleniti poseben samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih OZD, združenih v SOZD in delavci delovne skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena. V tem letu so ti odnosi in financiranje delovne skupnosti skupnih služb urejeni z .letnim planom in programom dela in sprejeto začasno sistemizacijo.. Po začasni sistemizaciji je predvideno 87 delavcev, dejansko pa jih je 79. Finančni načrt — predračun deluje skupnosti skupne službe za to leto znaša 20,514.260 din. Ta sredstva prispevajo TO kot plačilo za opravljene storitve, V razpravi' je predlog poprej citiranega sporazuma, na podlagi katerega bodo v bodoče urejeni principi svobodne menjave dela med delavci TO in delavci DSSS. Interna banka Interna banka, ki s6 jo ustanovile TOZD v okviru DO Hmezad v letu 1978, se je v tem letu reorganizirala oziroma so k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi IB pristopile vše novoorganizirane TOZD, TZO in EDO. Delovna skupnost IB šteje 33 delavcev, ki opravljajo posle IB po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi IB in hranilno-kreditno-poslovanje. Organi upravljanja IB so: 1. zbor planic, ki šteje 39 delegatov, 2. poslovni odbor, ki šteje 11 članov, 3. kredita! odbor, ki šteje 7 članov. Delavci IB opravljajo tudi posle Hranilnice in posojilnice ¿(HIP) v skladu z zakonom o hranitao-kreditnem poslovanju. HIP ima svoje organe upravljanja, in to: 1. upravni odbor, ki šteje 30 članov, - 2. kreditne odbore pri Izpostavah, ki štejejo 7 članov, HIP ima 30 izpostav pri vseh članicah SOZD. Smotrnost organiziranja IB in izvajanje finančne funkcije članic SOZD-prek IB in opravljanje hranilno kreditnega poslovanja prek HIP nazorno prikazujejo spodaj navedeni podatki o poslovanju IB po stanju 30. 9. 1979. Ža poslovanje interne banke so članice združile naslednja sred-stva: — Združena sredstva rezervnega sklada.' — Prosta sredstva rezervnega sklada, — Združena sredstva za funkcionalno poslovanje Interne banke. Prek plačilnega prometa se dnevno prelivajo prosta sredstva na žiro račune TOZD. Viri sredstev: hranilne vloge, kreditni viri in ostala pasiva. Plasmaji sredstev: denarna in vezana sredstva, krediti ustanovitelju, posojila kmetom in delavcem in ostala aktiva. V interni banki združujejo članice SOZD iz področja žalske, celj-ske in šmarske občine tudi stanovanjska sredstva, ki pa se uporabljajo v skladu z zakonom in s skupaj sprejetim programom. Dohodkovni odnosi - združevanje sredstev Načela urejanja medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka v reprpcelotah in skupnega dohodka na podlagi združevanja-dela in sredstev so urejena v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD. Na podlagi teh načel in določil ZZD se za vsak primer sklene poseben samoupravni sporazum med zainteresiranimi članicami; lahko pa tudi z OZD izven SOZD. V samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD je združevanje sredstev in solidarnost takole opredeljena: Združene organizacije si bomo po načelu' medsebojne solidarnosti v občasnih finančnih težavah posojale sredstva rezervnih skladov v skladu z namenom uporabe teh sredstev. Za zagotovitev tekoče likvidnosti in za gospodarno uporabo prostih poslovnih finančnih sredstev in da se s tena zmanjšajo potrebe po družbenih sredstvih, združene organizacije stalno združujemo svoja prosta sredstva v interni banki po posebnem samoupravnem sporazumu oziroma dogovoru. Interna banka ta sredstva prvenstveno uporablja za likvidnost svojih podpisnic. Prosta sredstva pa planira v skladu s politiko, določeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interne banke. Sredstva za investicijska vlaganja za modernizacijo in razširitev dejavnosti združenih .organizacij in za'izgradnjo novih dejavnosti združujemo podpisnice v skladu s srdnjeroenimi razvojnimi načrti in letnimi plani.. Za razvojnimi načrti in letnimi plani.se predvsem določa: —~ vrstni red investicijskih naložb m predračunsko vrednost; — višino sredstev,-ki jih združujemo podpisnice; (Nadaljevanje na 7. strani) Novo v naši zakonodaji OD 20. 5. 1979 DO 20. IJ. 1979 1. Odlok o prispevku za pospeševanje (kmetijstva v občini Celje, Ur. list SRS 16/79. 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, Ur. list SRS 16/79. 3. Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, Ur. list SRS 17/79. 4. Odlok o reji, registraciji in označevanju psov (Žalec), Ur. list SRS-17/79. 5. Odlok o organizaciji veferinarsko-higienske službe (Žalec),..Ur.1 ‘list SRS 17/79. 6. Odlok, o prenehanju veljavnosti odloka o pristojbinah za vetsrinarako-sanitame preglede in odloka o izdajanju zdravstvenih spričeval za živino (Žalec), Ur. list SRS 17/79. 7. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi zaščitenih kmetij (Žalec), Ur. list SRS 17/79. - 8. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev (Žalec), Ur. list SRS 21/79. 9. Odredba o ukrepih za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni ,v letu 1979 (Žalec), Ur. list SRS 21/79. 10. Odredba,o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter veterinarsko-sanitanne preglede (Žalec), Ur. list SRS 21/79. 11. Sklep o uskladitvi' pokojnin med letom, Ur. list SRS 22/79. 12. Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov, Ur. list SRS 22/79. 13. Sklep o spremembi im dopolnitvi sklepa o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene, družinske člane, Ur. list SRS 22/79.. 14. -Odlok o kompenzaciji za mleko, /Ur. list SRS 24/79, 27/79. 15. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letih 1978 in 1979. , 16. Odredba o ukrepih za preprečevanj e, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Žalec), Ur. list SRS 27/79, 17. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč, Ur. list SRS 28/79. 18. Statut Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, Ur. list SRS 28/79, 19. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj 's področja zakona o blagovnem prometu (Šmarje pri Jelšah), Ur. list SRS 28/79. | 20. Odlok o dopolnitvi odloka, o davkih občanov (Šmarje pni Jelšah), Ur. list SRS 29/79. 21. Zakon p spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov, Ur. list SRS 30/79, 22. Odlok o kompenzaciji mesa; Ur. list SRS 30/79. 23. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1979 (Žalec), Ur. list SRS 30/79. 24. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (žaIee),.Ur. list SRS 30/79. j 25. Navodilo o načinu uveljavljanja kompenzacije za mleko, Ur. list SRS 31/79. • 26. Sklep o razgrnitvi urbanistične dokumentacije za Vransko, Žalec, Prebold, Braslovče, Polzelo in Zabukovico na javni vpogled, Ur. list SRS 32/79. 27. Seznam sredstev za varstvo rastlin, za katera so bila izdana dovoljenja za notranji promet, Ur. list SFRJ 26/79, 32/79.. 28. Seznam, sredstev za varstvo rastlin, za katera so prenehala veljati dovoljenja za notranji promet, Ur. list SFRJ 26/79, 32/79. 29. Zakon o potnih listinah državljanov SFRJ, Ur. list SFRJ 30/79, 36/79. 30. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o omejitvi uporabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil, Ur. list SFRJ 26/79. - 31. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o omejitvi hitrosti vožnje in uporabe osebnih avtomobilov in motornih koles, Ur. list SFRJ 32/79. 32. Odlok o prepovedi, uporabe pšenice za proizvodnjo ¡krmil in krmljenje živine, Ur. list SFRJ 36/79. 33. Navodilo o načinu uporabe določb zakona o omejitvi Uporabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil,. Ur. list SFRJ 38/79. 34. Uredba o spremembi Uredbe o splošnih pogojih za potrošniške kredite, Ur. list SFRJ 39/79. 35. Zakon o spremembi zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in'.dohodka, Ur. list SFRJ 55/79. -žfo- — delež, ki ga je dolžna posamezna podpisnica združiti; : način združevanja in koriščenje sredstev podpisnic; — nosilec.-, investicij e in njegove pravice in obveze v zvezi s kori-- ščenjem združenih sredstev; — druga določila v zvezi z. izvajanjem razvojnega programa. Združevanje sredstev se izvrši s samoupravnimi sporazumi-ali pogodbami, s katerimi se uredijo odnosi med podpispicami,, ki •združujejo sredstva v skladu z Zakonom. -■ Potsopek združevanja in koriščenja sredstev izvaja interna banka. ' Združene organizacije bomo združevale sredstva za delbvaiije in razvoj dejavnosti skupnega pomena po 18. členu tega sporazuma za .^naslednje namene: - — za skupno financiranje znanstveno-raziskovalnega in pospeševalnega dela; — za financiranje skupnega programa propagande; — za financiranje stroškov informacij in izdajanje glasila; Kr —■ za stroške delovne skupnosti SOZD, OD in sklad skupne porabe in funkcionalne izdatke; ' — za financiranje materialne osnove dela delovne skupnosti (investicijske naložbe).; — za izvajanje skupnega izobraževalnega programa in štipendiranja: — če se za posamezno dejavnost ne zaračunavajo storitve po sporazumno določenem ceniku. Združevanje sredstev pd tem členu se izvrši na podlagi letnega plana in programa dela v.skladu z načeli, določenimi v tem sporazumu. Združene organizacije m10 sporazumne, da združujemo del sredstev skupne porabe v skupnem skladu skupne porabe SOZD za naslednje namene: — financiranje izgradnje in vzdrževanje Skupnih počitniških domov in objektov družbenega standarda; • }— financiranje rekracije in športnih dejavnosti; stroškoy srečanja delavcev SOZD;-' — za-razne socialne in humanitarne namene; — za delo družbenopolitičnih organizacij. Letni program skupnega sklada sprejme delavski svet SOZD v soglasju vseh delegacij. Kriteriji za združitev teh sredstev bo ‘število zaposlenih posamezne podpisnice v odnosu do skupnega števila zaposlenih v SOZD in delež ostanka dohodka' posamezne podpisnice v strukturi dohodka SOZD. Združene organizacije smo sporazumne, da bomo namensko združevale srdstva za stanovanjsko izgradnjo v skladu z. zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v združenem stanovanjskem skladu v IB. Sredstva tega sklada se evidentirajo po_združenih organizacijah, ki so jih združile in po občinah. Podpisnice lahko v skladu z veljavnimi predpisi medsebojno združujemo in odstopamo devizna sredstva, s katerimi razpolagamo, z namenom učinkovitega izvajanja svojih in skupnih programov, za zagotovitev nemotenega poslovanja v proizvodnji in prometu blaga ter za .ustvarjanje skupnega prihodka oziroma dohodka. O združevanju in odstopanju deviznih, sredstev sklenemo podpisnice poseben samoupravni sporazum, s katerim uredimo namen, način : in pogoje združevanja. Združevanje in uporabo združenih deviznih sredstev zainteresira--ne podpisnice izvajamo prek interne banke. Združene organizacije bomo v skladu z načeli solidarnosti in vzajemne pomoči nudile ekonomsko in drugo pomoč podpisnici, ki posluje z izgubo ali ki pride v večje gospodarske težave. . ■ • V ta namen bomo združene organizacije združile prosta sredstva rezervnega sklada in druga sredstva v obliki posojila. Sanacijo perdlagamo in izvedemo v skladu z določili 78. do 81. člena, tega sporazuma in pogodbo o sanaciji, ki jo sklenemo sanatorji in podpisnice, ki so v sanaciji. Izvajanje navedenih določil sporazuma glede združevanja sred-i štev se ureja z letnimi programi in plani; za posamezne investicijske naložbe pa s konkretnimi sporazumi ali pogodbami v skladu s sred-• njeročnim programom razvoja. Združevanje dela in sredstev na družbenoekonomskih osnovah skupnega dohodka Osnovni motivi organizacije v SOZD.so v prvi vrsti medsebojna reprodukcijska povezava OZD primarne proizvodnje, predelave in prodaje. Zato se je že pred letom intenzivno pristopilo k urejanju medsebojnih razmerij tako kot določajo izhodišča zakona o združenem delu. Do sedaj je bilo več primerov združevanja dela in sredstev na družbenoekonomskih osnovah skupnega dohodka. Ža vse pomembnejše naložbe se namreč v Hmezadu na osnovi samoupravnih sporazumov 'združujejo sredstva.- Nekaj primerov: —- silosi za ..žitarice, — rekonstrukcija-Mesnin, — izgradnja mlekarske industrije celjske regije. Pri teh naložbah, se k sporazumom vključujejo tudi druge OZD izven sestava Hmezada. - Ugotavljamo lahko, da se medsebojni poslovni odnosi sproti pravilno urejajo; tako kot določajo sporazumi. V celoti pa še niso zaživela določila o delitvi skupnega dohodka, saj še večina naložb ne daje rezultatov. Medsebojno sodelovanje na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka pa je praktično speljano le v hmeljarski proizvodnji; delno v proizvodnji, hlajenju in prodaji jabolk in proizvodnji, predelavi in prodaji mleka, predelavi in prodaji mesa. : Skupni prihodek je bistveno težja 'družbenoekonomska kategorija, ki jo je možno v Hmezadu Vpeljati še v mesni reproverigi, proizvodnji strojev in drugih. Vendar stopa pri 'urejanju teh- razmerij v .ospredje •vrsto problemov, na katere ni možno vplivati- To so predvsem neurejena razmerja cen,, ki jih-na .žalost.še regulira družba z zakoni. Prihaja do takšnih neskladij, da sc vsi . deli reprodukcijske verige v. globoki izgubi. Tak primer je prireja, predelava in prodaja mesa: Dosežen skupni prihodek ne pokriva najnujnejših proizvodnih stroškov. Upravniki TZO KZ Savinjska dolina že načrtujejo dela v novem 1980.letu Poseben problem pri delitvi skupnega prihodka je dogovarjanje standardov materialnih in ostalih stroškov, pa tudi obveznosti iz dohodka, ki objektivno nastopajo.. Menimo, da bodo potrebne korenite družbene spremembe, ker sicer je vprašljivo uvajanje novih družbenoekonomskih odnosov v prvi vrsti pri proizvodnji hrane. Sedanja situacija pa'nikakor ni primeren start za pričetek: uvajanj a. Nadalje menimo, da je dohodkovne odnose možno vpeljati-le, če so zagotovljena takšna razmerja v primarni delitvi (tudi pri potro-ških materiala j, ki določajo vsaj povprečno družbeno akumulacijo. Planiranje S samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD Hmezad so še delone organizacije dogovorile, da bpdct'dolgoročno zagotavljale .hitrejši razvoj in ekonomsko varnost vseh delov. Na' osnovi tega izhodišča sd v precejšnji meri skupno dogovorjene haloge S področja planiranja s tem, da skupno sprejemajo letne plane, skupne srednjeročne plane in usklajujejo medsebojno povezanost v zaključenih reprodukcijskih povezavah. Dogovorjeno je tudi združevanje sredstev za izvedbo skupnih naložb,- V Hmezadu (SOZD) skušamo skupno .urejati metodološke osnove srednjeročnega planiranja ter pripravljati potrebna analitska gradiva za pripravo planov temeljnih nosilcev planiranja. -V sedanji fazi razvoja smo že izdelali analizo izvajanja sedanjega plana 76—80 s tem, da moramo poudariti, da je analiza osredotočena v izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih,plana -razvoja Hmezada (bivše delovne organizacije). Omenjena analiza je bila v izvlečku objavljena v glasilu..Hmeljar, s tem pa je dana tudi širša osnova za razpravo. Za pripravo plana SOZD sta odgovorna komisi j a za plan in razvojni sektor v skupnih službah SOZD. V'ta namen smo že v mesecu juliju izdelali analitično gradivo »IZHODIŠČA RAZVOJA HMEZADA V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981—1985«. Omenjeno gradivo je skupna, komisija dala v razpravo vsem delovnim -in temeljnim organizacijam. Razprava poteka tako po ozko strokovni plati in neposredni samoupravni. Menimo, da. je to gradivo primerna osnova oziroma. okvir . ..za. konkretno načrtovanje ostalih nosilcev. V gradivu so izpostavljene predvsem zadeve, ki so začrtane v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD.. .. Delavci v TOZD še niso oblikovali smernic razvoja. Ocenjujemo, da bo ta faza v postopku priprave srednjeročnega plana izvedena v novembru, kar je glede na program mesečna zamuda. Delavski, svet SOZD je imenoval delegatsko komisijo za pripravo plana, ki je že sprejela program dela, oziroma:ga verificirala, ker ga je sprejel kar delavski svet SOZD. Komisija je do sedaj dala v razpravo omenjena izhodišča in pripravljala metodološke osnove za pripravo plana. Na osnovi njenili predlogov praktično delajo strokovne službe v DS, ki pripravljajo osnove za planiranje v DO in TOZD. V Šempetru pripravljajo drogove za veliko hmeljsko žičnico pri nadvozu Hladilništvo bomo razvijali do stopnje lastnih potreb kot nosilci dela oskrbnega centra za sadje in zelenjavo. Kapacitete hladilnic se bodo več kot podvojile, zgradile pa se bodo tudi zmogljivosti za dodelavo. — o — Gostinsko dejavnost bomo razvijali v smeri hotelskih storitev in v smeri prehrane. Tako načrtujemo tovarno hrane, ki bi pokrivala potrebe celotne celjske regije. — o — Za Hmezad pomembno strojno dejavnost bomo razvili do manjše, serijske proizvodnje in jo medsebojno povezali s skupnimi programi, razvojem in skupnim nastopom na tržišču. Razvijala še bo le tista trgovska dejavnost, ki je v Hmezadu reprodukcijsko potrebna.in povezana. Organizacijsko se bo povezala v smeri delitve blagovnih skupin oziroma nosilcev. Notranja trgovina bo osrednji del trgovske dejavnosti Hmezada. Predvsem želimo doseči enoten nastop izven Hmezada. Ne bomo pa razvijali trgovine, ki S; Hmezadovo dejavnostjo ni povezana. Nc,vost v razvoju je koncentracija maloprodaje v skupnih prodajalnah. Navedene so le razvojne Usiheritve, ki so interes vseh OZD, združenih v Hmezadu. Je pa še vrsta razvojnih usmeritev,- ki' so specifične le za posamezne OZD, pa precej doprinašajo k hitrejšemu razvoju celotnega kompleksa. Samoupravni organi SOZD Iz uvodnega dela tega poročila je razvidno, da SOZD Hmezad sestavlja 9 DO s 35 TOZD in TZO, 4 EDO in IB. Na ravni SOZD, v DO s TOZD in IB. je organizirano 11 delovnih skupnosti skupnih služb. Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o združitvi ima SOZD naslednje organe upravljanja: Delavski svet, ki šteje 50 delegatov. Vse TO, delovne skupnosti in EDO imajo po enega delegata; Izvoljeni so tudi-namestniki. Poslovni odbor je izvršilni organ delavskega sveta in šteje 14 čla--nov. V poslovnem odboru imajo svojega predstavnika vse DO in delovna skupnost skupnih služb SOZD. Člane poslovnega odbora -imenuje delavski svet na predlog članic SOZD in delovne skupnosti. Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 14 delegatov, ki jih izvolijo vse DO v Sestavi SOZD po enega in delovna skupnost skupnih služb. Pristojnosti teh organov so podrobno navedene v samoupravnem sporazumu o združitvi. Delavski svet SOZD je jmel do sedaj 3 seje, na katerih je obravnaval zadeve iz svoje pristojnosti. Imenoval je stalni odbor za koordinacijo zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja. Delo delavskega sveta lahko ocenjujemo pozitivno glede na zavzeto razpravo delegatov. . Poslovni odbor je imel do sedaj 3 seje, na katerih je obravnaval zadeve skupnega pomena, oz. tiste, ki se po -samoupravnem sporazumu o združitvi skupno urejajo. Imenoval je dve komisiji: komisijo za delitveni sistem in komisijo za družbeni standard. Obe za poglobljeno obravnavo in pripravo predlogov skupnega pomena iz teh področij. Odbor samoupravne delavske kontrole KOZD se še ni konstituiral, Za delo samoupravnih organov strokovne službe SOZD priprav-. ljajo gradiva. Mandatna doba samoupravnih organov je 2 leti. Koordinacija strokovnega dela poteka prek ekonomsko organizacijskega oddelka v razvojnem sektorju. Pripravljeni so bili razgovori s strokovnjaki v DO in SOZD, ki delajo na teh nalogah ter izdelane pismene metodološke osnove: —- za program déla ter njegovo uskladitev, — za analizo sedanjega razvoja in možnosti, — tolmačenje zakona o družbenem planiranju in druge strokovne naloge. Skupen program pripravljanja plana, kot je že omenjeno, je izdelan. Konkretne metodologije {kompleksna) v Hmezadu nimamo. Skušamo pa pravočasno pripravljati metodološke osnove za pripravo gradiv posameznih faz v postopku. ' Postopku planiranja je po samoupravnih splošnih aktih namenjena vrsta določil. Samoupravni sporazum o združitvi v Hmezad vsebuje posebno poglavje »Sistem skupnega planiranja in programiranja«, ki precej natančno opredeljuje sam postopek planiranja, v duhu zakona.o družbenem planiranju. Poleg srdnjeročnega plana je opredeljeno tudi letno planiranje. Posebej mimo temeljnih samoupravnih splošnih aktov pa moramo sprejeti metodologijo planiranja, po kateri pripravljamo enotne oziroma skupne letne plane. Ta je trenutno v noveliranju in v Usklajevanju z zakonom ter sporazumom o združitvi. Osnovna izhodišča tekočega razvoja Hmezada v obdobju 1981-1985 V obdobju priprav obveznih gradiv za pripravo srednjeročnega plana razvoja Hmezada so osvojena naslednja izhodišča: — v naslednjem srednjeročnem obdobju je osnovna planska opredelitev intenziven razvoj ob postopnem preusmerjanju ha proizvodnjo in storitve; . :— osnovni poudarek bo podan agroživilskemu kompleksu s poudarkom proizvodnje .hrane kot stalna obveza oskrbovanja prebivalstva širšega območja; — razvijanje proizvodnje za izvoz in povečevanje neto deviznega učinka. Tako kot vse klavnice čuti pomanjkanje goved in prašičev tudi Celjska mesna industrija, ki le delno krije potrebe prebivalcev s svežim mesom in raznimi mesnimi izdelki Skupne usmeritve Hmezada so: Ponovna usmeritev v proizvodnjo. Stremeli bomo za tem, da se ponovno poveča delež proizvodnje in da bo trgovska dejavnost naraščala počasneje kot do sedaj. Uskladitev reprodukcijskih celot. Ta nam ni uspela 8 sedanjem planskem obdobju. ■ , Obvladovanje proizvodnje, predelave in oskrbe prebivalstva v celotni celjski regiji. V bodoče bomo pokrivali vse proizvodne programe na območju celjske regije, ža katere smo že sedaj investicijsko zgrajeni, koder imamo surovine in mesto na področju oskrbe. Bistveno povečanje obsega se predvideva na naslednjih področjih: Hmeljarska proizvodnja se bo povečala od sedanjih 2.600 ton na 3.900—4.000 ton letno. Obnova bo potekala v kmečki in družbeni proizvodnji. Povečane količine so namenjene za izvoz. Prireji mleka, njegovi predelavi, bo dan večji poudarek. V naslednjem planskem obdobju je potrebno povečati proizvodnjo, tako da bodo kapacitete novih mlekarn (Celje, Šmarje) s kapaciteto 220 tisoč litrov dnevne predelave polno izkoriščene. — o — Najbolj kritično situacijo na področju prireje in predelave mesa bomo bistveno izboljšali z izgradnjo farme prašičev in pitališč govedi. Zaključili bomo perutninarski reprodukcijski krog od valenja, pitanja,-klanja in prodaje. Vzporedno se predvidevajo novosti v asort-imanu mesnih izdelkov. Poslovodni organ SOZD je individualni — glavni direktor. Na | prvi seji 7. 2. 1979 je bil imenovan vršilec dolžnosti. V postopku je raz-Ipis za imenovanje glavnega.direktorja. Pristojnosti glavnega direktorja so določene v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD, jE;, Za izvajanje skupnih nalog in koordinacijo poslovanja med podpisnicami se v SOZD oblikuje posvetovalno telo .—.svet direktorjev. Svet direktorjev sestavljajo vsakokratni direktorji podpisnic, in-k.terne banke in delavci nd delih' in nalogah s posebnimi pooblastili in lj[ odgovornostmi v delovni skupnosti SOZD. Svet direktorjev sklicuje in vodi glavni direktor. Naloge in pristojnosti se določijo v statutu SOZE). Za izvajanje skupne in enotne poslovne politike, za usklajeno delovanje podpisnic na področju posameznih funkcij poslovanja se oblikujejo področni kolegiji. Področni kolegij se sklicuje za obravnavanje problematike za posamezna ožja področja kot so: planiranje in' programiranje, orgariiza-cija poslovanja in poslovna informatika, finančne zadeve, marketing in komercialna koordinacija, splošno organizacijske, pravne in sta-t tusne zadeve, skupna kadrovska politika, družbeni, standard in druge [ zadeve, ki jih je potrebno usklajeno opravljati. Področne kolegije sestavljajo po položaju odgovorni nosilci ustrez-! nih poslovnih funkcij v delovnih organizacijah in delovni skupnosti SOZD. Sklicujejo in vodijo jih ustrezni delavci SOZD s posebnimi po-| oblastili in odgovornostmi. Žalska obvoznica bo ¡kmalu izročena namenu. Nadhod proti Ložnici Zaradi močnih nalivov so narasle vode povzročile precej škode. Takole je Savinja poplavila 16. novembra del njiv TOZD Vrtnarstvo in urejenih gredic KIC Celje SOZD HMEZAD ŽALEC DO GOSTINSTVO IN TURIZEM prireja 31. decembra ob 20. uri silvestrovanji v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI V GABERJU in HOTELU PREBOLD V Samopostrežni restavraciji bodo igrali bratje Ocvirk; v Hotelu Prebold pa Pomladni veter iz Maribora in ansambel Ritem iz Šoštanja. Na voljo bo bogat izbor jedi in pijač. Informacije in rezervacije v Samopostrežni restavraciji — telefon 23-260 in v Hotelu Prebold 722-000. V Hotelu Prebold bo 1. januarja 1980 ob 20. uri novoletni ples. t % * ♦ i I t I Notranja arbitraža Članice SOZD so se dogovorile, da bodo medsebojne spore razreševale pred notranjo arbitražo. V statutu sta podrobno urejena postopek pred arbitražo in pristojnosti. V času obstoja SOZD še ni bilo spora, da bi se moral razreševati pred arbitražo, . Uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o združitvi po članicah SOZD lahko ocenjujemo dobro. Do sedaj še ni bilo bistvenih: odstopanj ali nasprotovanj ukrepom, ki so imeli podlago v dogovorjenih določilih sporazuma. Problemi se kažejo v nedokončani interni zakonodaji, ker še nišo sprejeti vsi skupni splošni akti, kot jih predvideva samoupravni sporazum in statut SOZD. Isti problem je tudi pri članicah. Organiziranje družbenopolitičnih organizacij v SOZD V SOZD je organizirana konferenca OOS, ki se sestaja enkrat letno ali po potrebi. Člani konference so vsakokratni predsedniki OOS; ali drug predstavnik, ki ga določi OOS. Konferenca je na prvi seji 29. 6. 1979 izvolila 15-članski koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predsedniki konferenc iz DO in predsednik OOS iz EDO. Sprejet je Poslovnik o organizaciji in delovanju konference osnovnih organizacij zveze sindikatov in koordinacijskega odbora. Mandat predsednika konference je enoleten in se voli vsako leto na novo po dejavnostih na letni konferenci. Takšno organiziranje sindikata v SOZD lahko zagotavlja organizirano in kontinuirano delo sindikata kot družbenopolitične organizacije delavcev in lahko bistveno vpliva na uspešno razreševanje problemov med članicami SOZD. V vseh DO s TOZD so tudi organizirane konference sindikatov. Člani ZK so organizirani v osnovnih organizacijah po TOZD in EDO. Občuti se vrzel za akcijsko usklajeno delovanje članov ZK in OO ZK v DO, pa tudi na SOZD, ker ni s statutom predviden stalni koordinacijski organ. Se je čas za odoravanje hmeljišč, zato izkoristimo še zadnje dni lepega vremena. Vsako hmeljišče naj bo pred zimo obdelano! Pregloboko odoravanje je škodljivo. Spodnja meja obdelave so korenine hmelja. POSVETOVANJE V RADENCIH Temeljna raven obveščanja so delavci II. SREČANJE ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA, NOVINARJEV IN UREDNIKOV V ZDRUŽENEM DELU JE BILO 2. IN 3. NOVEMBRA V RADINU. V RAZPRAVAH JE AKTIVNO SODELOVAL TUDI PREDSEDNIK RS ZSS VINKO HAFNER. Številni referati in razgovori so bili zastavljeni akcijsko z glavnim motom — kako naprej! Obveščanje v združenem delu se je močno razširilo, saj v Sloveniji izhaja okrog 600 glasil. Toda marsikje kakovost informacij še vedno ni na takšni ravni, kot si želimo. To zato, ker še delavec v številnih primerih ni enakopraven subjekt in nosilec informiranja, kar je ovira za boljše samoupravno odločanje. Nad 150 udeležencev smo si na številna vprašanja, ki nas tarejo pri delu, želeli odgovore in smernice. Zato smo aktivno sodelovali v razpravah v treh komisijah in si izmenjavali že kar bogate izknšnje. Vse z namenom izboljšati obveščanje v okolju, v katerem delujemo. Prisluhnimo nekaterim zaključkom! V organizacijah združenega dela je potrebno strniti še vse 'preveč razdrobljene sestavine v celovit, odprt in podružbljen sistem samoupravnega informiranja, ki naj bo v praksi vtkan v samoupravne odnose kot njihova sestavina od delovnih skupin, temeljnih organizacij, delovnih organizacij do SOZD in ki bo vpet tudi v širša delegatska razmerja. To pa pomeni, da mora sistem zajeti vse vire, nosilce ter sredstva za informiranje in mora biti normativno opredeljen z vsemi odgovornostmi. Za izoblikovanje in izpeljavo sistema so politično odgovorne organizacije in konference zveze sindikatov, veliko odgovornost pa imajo tudi vsi delavci s področja obveščanja in poslovodni organi. Pri vsem tem je potrebno zagotoviti ustrezen status delavcem v službah za obveščanje, saj moramo izhajati iz dejstva, da je to dejavnost posebnega družbenega pomena, zato jo je treba ustrezno vrednotiti, hkrati pa terjati ustrezno odgovornost. Napredek bomo dosegli, če bomo samoupravno odločanje »prenesli« tudi na področje obveščanja. To pa pomeni, da bodo tudi v obveščanju dobili odločilno besedo delavci, da bodo vsi nosilci obveščanja odgovarjali samoupravnim telesom in družbenopolitičnim organizacijam, ne pa da so odvisni od razpoloženja poslovodnih teles ali vodilnih posameznikov. Poudarili smo tudi, da morajo najti v celovitem sistemu svoje mesto vsi načini komuniciranja, s katerimi bomo zagotovili delovnemu človeku pravočasno, celovito, natančno in razumljivo informacijo. Pogosto smo pripisovali prevelik pomen glasilom, zato smo ponovno spomnili na številne druge posredne in neposredne načine obveščanja. Nenazadnje je velikokrat na hitro sklican sestanek delovne, informativne ali sindikalne skupine, kjer je dana pravočasna, čeprav včasih tudi nepopolna informacija, več vreden kot analitični članek z mesečno zamudo... Pozabljamo tudi na druga preprosta pomagala, kot so oglasne deske, lepaki, sprotni dnevni kratki bilteni, nenazadnje pa bo v obdobju elektronike in pri opredeljevanju razvojnih programov za srednjeročno obdobje treba razmisliti tudi o razvoju tega področja in novih sredstvih, kot so elektronski mediji ipd. Drugi poudarek velja ravnem komuniciranja. Temeljna raven obveščanja v združenem delu so delavci v temeljni organizaciji združenega dela in temu je treba prilagoditi celotno organiziranost sistema. Tu moramo zagotoviti pretok tistih samoupravnih informacij, ki jih delavci potrebujejo za sprejemanje odločitev, oblikovanje stališč in mnenj. To je podlaga za dobro gospodarjenje v temeljni organizaciji in za povezanost z delovno organizacijo ali SOZD, na drugi strani pa tudi podlaga za oblikovanje stališč delegatov za trdnejšo vez s. širšimi samoupravnimi organizmi (krajevna skupnost, občinska skupščina, sa- moupravne interesne skupnosti itd.). Zato naj bi službe za obveščanje imeli na ravni delovne organizacije, v SOZD pa naj bo koordinacija te dejavnosti in obveščanje o tistih skupnih zadevah, o katerih so se ali pa se bodo delavci s sporazumom tako dogovorili. Temeljne informacije za delavce pa bi postale tista vsebina, ki naj bi jo skušal posredovati delavcem v slehernem delovnem okolju. Pri tem ne bi smeli ločiti poslovodnih in Samoupravnih informacij. 'Tisti minimum, ki ga delavci morajo dobiti, so kazalci gospodarjenja in poslovanja, ki jih izkazujemo ob periodičnih ali zaključnih računih in ki ga sindikati terjamo že zdaj. Pri tem velja poudariti tildi metodo podajanja in odgovornost vseh, ki dajejo informacijo delavcu. Sistem obveščanja pa naj ne bo naravnan samo navznoter — izhajati mora iz resničnih celovitih potreb delavca in samoupravljalca, zato mu mora omogočiti tudi osnovno informacijo o širšem družbenem okolju, kjer živi, skratka, omogočiti mu mora delegatsko odločanje. V zvezi s tem smo opozorili na vlogo INDOK centrov, katerih delovanje je potrebno preučiti in razmisliti, kako jih usposobiti za delo. Pri tem pa imajo svojo odgovornost in dolžnost tudi sindikati, ki so sopodpisniki sporazuma o ustanavljanju teh centrov. V razpravi smo opozorili tudi na vlogo drugih sredstev množičnega obveščanja, zlasti lokalnega tiska in vse bolj razvitih radijskih postaj, na sredstva, ki veliko prispevajo k zaokroženi obveščenosti delavcev. In nenazanje, sistem obveščanja v združenem delu mora postati enako-kovreden sestavni del celovitega sistema družbenega komuniciranja. Da pa bi odprli glasila delavcem, predla-gamo akcijo tisoč delavcev — tisoč sodelavcev. Ge bi v vsako od glasil pritegnili po deset,- dvajset razgledanih samoupravi jalcev, jih spodbujali in strokovno pomagali pri oblikovanju njihovih pobud, mnenj in zahtev, Naša dolžnost je, da vsako leto enkrat na občnih zborih članov sindikata, ki bodo januarja 1980, ocenimo svoje delo in sprejmemo sklepe za delovanje sindikata v prihodnjem letu. Ce se vprašamo, kaj smo glede delovanja sindikata dogovorili pred slabim letom in nam je ta dogovor eno od izhodišč za bodoče delo, je nujno vprašati se, kako uresničujemo zakon o združenem delu in kaj smo že uresničili in katera so tista področja, na katerih nas še vedno čakajo bitke s ciljem uresničiti vsebino kongresnih sklepov in statuta sindikata. Ko smo z novim letom 1979 iz dveh TOZD organizirali štiri TOZD in delovno organizacijo z delovno skupnostjo skupnih služb, so dozoreli pogoji tudi za reorganizacijo sindikata. To nalogo smo opravili spomladi. Iz treh smo ustanovili pet osnovnih organizacij sindikata in sindikalno konferenco. Začela je delovati tudi koordinacija sindikata na ravni SOZD Hmezad. Osnovno dejavnost smo v teh novih osnovnih organizacijah usmerili na področja, ki se nanašajo na sprejemanje samoupravnih splošnih aktov, samoupravno organiziranost, dohodkovne odnose, uveljavljanje racionalizacij in inovacij, samoupravno družbeno planiranje, vlogo sindikata in drugih Današnji čas je čas uveljavitve demokratičnih pravic, Načela in pravila, na katerih smo zgradili naš družbeni red, razen redkih izjem, ne napada nihče več. Kljub temu pa imajo birokracija, odtujeni centri moči in še nekateri v rokah precejšnjo obldšt: Zato dostikrat pride cld značilnega in prav tako očitnega paradoksa: ko pa eni strani, po formalni urejenosti, vse bolj raste demokratična moč družbenega sistema, po drugi pa se znotraj njega prav tako bohoti odtujenost od delovnega človeka in občana. bo akcija nedvomno uspela. V pomoč in spodbudo pa bodo v odboru za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS pripravili priročnik. Občinski sveti zveze sindikatov naj vsaj enkrat na dva meseca razgrnejo novinarjem in organizatorjem obveščanja svoje delo, načrte, ocene. Komisije (odbori, sveti) za obveščanje naj v sodelovanju z aktivi Društva novinarjev Slovenije celovito ocenijo samoupravni pretok informacij v organizacijah združenega dela na svojem, področju ter spodbujajo razvoj. Ker so sindikati najbolj odgovorni za to področje, bodo obravnavali obveščanje na eni od prihodnjih sej - predsedstva republiškega sveta, kjer se morajo tudi dogovoriti za neposredne akcije in medsebojne odgovornosti pri tem. Ob tem velja pozornost tudi vlogi in položaju Delavske enotnosti, ki se bo tudi bolj odprla sodelavcem —dopisnikom m dogajanju na terenu. Še smo razpravljali o tehničnem urejanju' informacij in glasil, o odnosih s tiskarnami, ki marsikje ne znajo ali nočejo prisluhniti marsikdaj težki situaciji informatorjev in imajo glasila kot privesek, da celo za lep vir dohodkov. Posvetovanje sta skrbno pripravila odbor za obveščanje republiškega sveta ZSS in sekcija pri" Društvu novinarjev Slovenije. Gradivo in zaključki srečanja, ki bodo objavljeni tudi v Delavski enotnosti, morajo biti dragoceno izhodišče za obravnave in ukrepe tako v delovnih organizacijah, SOZD, sindikatih in tudi društvih novinarjev. Vy DPO pri uveljavljanju in dogovarjanju družbenoekonomskih odnosov in delovanje delegatskega sistema. Očitno je, da bomo morali na področju sprejemanja samoupravnih splošnih aktov v bodočem obdobju storiti več, kakor smo to uspeli v letu 1979. Sprejeli smo pravilnike o delovnih razmerjih, precej naporov vložili v pripravo razvida del in nalog, ki je sedaj, v začetku decembra tako daleč, da ga bodo delavski sveti TOZD in DSSS lahko sprejeli. Vključili smo se v razpravo o samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela med delavci delovne skupnosti skupnih služb SOZD Hmezad in DO, članicami te SOZD. Potrebe, da v prihodnjem obdobju storimo več in hitreje,. se zaveda tudi delavski svet DO, ki je sprejel na nedavni seji program dela pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov. Naj omenimo samo nekatere od teh aktov, ki jih bomo politično ocenjevali v sindikatu, preden jih bomo sprejeli na sejah delavskih svetov ali z referendumom: metodologija za vrednotenje del in nalog, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in (Nadaljevanje na 11. strani) Celjska mesna industrija Pred občnimi zbori sindikata Pred občnimi zbori sindikata (Nadaljevanje z 10. strani) čistega dohodka ter OD in^sredstev za skupno porabo, pravilnik o, stanovanjskih razmerjih, pravilnike o organizaciji in delu odborov samoupravne delavske, kontrole, poslovnik za delo samoupravnih in drugih organov v TOZD in DO, pravilnike na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravilnik o inovacijah, pravilnik o varnosti pri delu; omenili smo samo najpomembnejše, e Na področju samoupravne organiziranosti smo neko obdobje, v katerem smo se odločili za nove organizacijske oblike, zaključili, še vedno pa se tudi v: tem trenutku in v bodočem obdobju moramo vprašati« kaj smo storili in koliko smo si prizadevali,; da bi to tudi zaživelo. Več moramo v bodoče storiti, da bodo res zaživele samoupravne delovne skupine, da bomo dejansko delili rizik in: ugotavljali odgovornost, kadar odstopamo od planskih ciljev. Ugotoviti moramo, kaj" še lahko storimo ža večjo socialno varnost delavcev, več moramo storiti, .da bo delo skupnih služb tako na ravni delovne,. organizacije, kot na ravni SOZD, bolj odvisno pd vloženega dela delavcev v teh delovnih skupnostih. Bolje se moramo povezati s krajevnimi skupnostmi, v katerih žive naši delavci. NADOMESTNE; VOLITVE Družbenopolitične-organizacije so ob nedavni analizi, delovanja delegatskega. sistema ugotovile, da je od volitev v letu 1978 zaradi prenehanja , delovnega; razmerja, -prenehal mandat, kar 32 delegatom. Tudi . to je ena od ovir za, uveljavljanje vsebine.delegatskega odnosa. Zato je delavski svet DO Celjska mesna industrija sprejel sklep o razpisu nadomestnih volitev,, ki bodo zadnji teden■ v decembru 1979. V teku je. živahna dejavnost v. vseh petih osnovnih organizacijah sindikata in drugih DPO zaradi evidentiranja kandidatov. -Ker je naš kolektiv po starostni- sestavi, dokaj mlad, se y to aktivnost vključujejo tudi osnovne organizacije ZSMS, Samoupravne delovne skupine v vseh šti-I rih TOZD in v DSSS sicer občasno aktivira-1 mo,zlasti ko gre za, vsebinsko razpravo o rezultatih gospodarjenja ob četrtletjih in kadar j gre za zbore delavcev, ki jih izvajamo delno po samoupravnih delovnih skupinah. Nismo pa jih že uspeli pritegniti tudi tedaj, ko delegat v delavskem Svetu TOZD ali DO prejme gradivo za sejo delavskega sveta, čeprav smo se, v--statutih TOZD-samoupravno dogo-1 "orili, da bodo delegati; v delavskih svetih prihajali na.seje s stališči svojih samoupravnih delovnih skupin. Ko gre za odnos do skupnih, služb,, smo -včasih, vse preveč pavšalno kritični. Bodimo objektivni, vendar hkrati | tudi dosledni v zahtevi, da naj poročilo o de-i lu delovne, skupnosti skupnih služb za leto 1979 in njihov delovni program za- leto 1980 ! Pride na dnevni -red samoupravnih delovnih ! skupin v TOZD. Samo tako bomo omogočili | resnično svobodno menjavo dela, plačilo po i delu in doseganje drugih ciljev, zapisanih v ! zakonu o združenem delu in naših samo-j upravnih splošnih aktih, ! Največ je v povezovanju' s krajevnimi skupnostmi storila TOZD Maloprodaja, ki je | ž_vsemi krajevnimi skupnostmi, v katerih so j njene poslovalnice,. sklenila samoupravne j sporazume o , skupni narodni, zaščiti. V krat-| kem se bomo zaradi dokončne rešitve nekate-i rih vprašanj s področja ljudske- obrambe in družbene samozaščite na podoben način samoupravno povezali z vsemi krajevnimi skupnostmi, v. katerih žive naši delavci iz vseh | TOZD in delovne skupnosti skupnih služb na-; še delovne organizacije. Ta stik s krajevnimi skupnostmi pa moramo izkoristi tudi za reše-| vanje drugih vprašanj naših delavcev. Samoupravno smo povezani tudi znotraj celjske regije, republike Slovenije in federacije. Zadnje čase se je pri organih teh družbenopolitičnih-skupnosti in-v družbenopolitič--nih organizacijah teh skupnosti temeljito slišal naš glas. To je zlasti zasluga individualnih poslovodnih organov in njihovih neposrednih sodelavcev, ki so vložili ogromne napore v smeri reševanja sistemskih vprašanj na področju preskrbe z mesom in mesnimi izdelki. Mnogo truda so vložili- tudi naši; delegati v sindikalnih organih občine Celje in republike Slovenije, S tako vsestransko, poslovno in politično aktivnostjo moramo nenehno-nadaljevati in v nobenem primeru popuščati pri intenzivnosti, vse do takrat, dokler ne bomo uspeli rešiti vseh- sistemskih Aktivna skupina zdravljenih alkoholikov - V Celjski,mesni- industriji že sedera let-aktivno deluje skupina zdravljenih alkohplikov, Z,-veselim srcem, v ponos našim družinam, in-delovni Organizaciji ter z nageljni; smo .v^em-letu obhajali sedem jubilejev. Imamo namreč:, navado, da v ožjem, krogu/skupine zdravljenih alkoholikov, ob udeležbi direktorja delovne organizacije in drugih sodelavcev, ki so nam po svoji dejavnosti blizu/ z nageljni proslavimo obletnice, vzdržnošti posameznega člana. ... .. j ; . Letošnji jubilanti so; obdajali različne-ob- . letnice. vzdržnosti od dyeh;dot sedemnajst, lot. To -j.e: spodbuda ,n.e samo- za- člane skupine. zdravijenih alkoholikov, ampak tudi, za. dr/sge : naše sodelavce, žlasti tiste, ki imajo različne probleme z alkoholom. S trdno voljo se doseže vse. . Vlado Ivekovič vprašanj. Poseben optimizem in elan nam pri tem daje dejstvo, da so se mnogi sodelavci skupnih služb SOZD Hmezad na čelu s tov. v, d. glavnim direktorjem Vinkom Kolencem neposrdno vključili v. reševanje vprašanj mesne industrije. O drugih vprašanjih« nakazanih v uvodu tega prispevka, prihodnjič. In še nekaj: Pričakujem, da bodo spregovorili s pisano besedo v našem časopisu tudi drugi. In ne samo zaradi priprav na občne zbore sindikata. Tudi zaradi potrebe po pospeševanju postopkov, ki naj končno vendarle omogočijo dohodkovne odnose v celotni reprodukcijski verigi. Samo ti odnosi, vgrajeni v tisto« kar že imamo in v tisto, kar pripravljamo v srednjeročnih programih razvoja, nam dajejo socialno varnost. Ta pa je bila in je osnovni motiv za združevanje našega dela in sredstev v TOZD, DO in SOZD. DRAŽ JE MLEKO Drobnoprodajne cene mlekar v Makedoniji sp zvišali na 9 oziroma 9,40 dinar ja , za liter. Pri ceni gre predvsem za to ali so občine zagotovile premije za proizvajalce ali ne. Takšna cena bo omogočila proizvajalcem« da za liter mleka dobijo 7,30 dinarja. Odločitev o novih cenah mleka je sprejel izvršni svet Makedonije po predlogu izvršnih svetov občin in proizvajalcev mleka. ŽALEC 4. REFERENDUM USPEL Rezultat dolgotrajnih in načrtnih priprav je bil proti vsem pričakovanjem uspešen referendum za samoprispevek. Glasovalo-je kar 95,4 -odstotka volilnih upravičencev in kar 76,7 odstotka za že četrti samoprispevek za obdobje od 1980j do 1984. leta. Vy Jože Zagoričnik Delavski svet DO HMEZAD eksport-import Žalec Javna licitacija za naslednja, osnovna-, sredstva:. - . — miza — inventarna številka 16722 — nabavna vrednost l.758,55 din ocenjena naL200 din;.... — pisalni stroj—inventarna-številka 17692—nabavnavrednost 12.340 din . ocenjen na 200 din; — pisalna miza- —-inventarna številka 17945 nabavna vrednost 2.301,85 din ocenjena na 300 din; — pisalna miza—- inventarna-številka 17949 —. nabavna vrednost 1.079,35 din ocenjena na- 300 din; — omara-—inventarna števiifea 17892 — nabavna-vrednost 826^05 din oee- ; njena na 100 din; — miza — inventarna številka 17932 — nabavna vrednost 987,55 din ocenjena na-100 din? — omara — inventarna številka 17919 — nabavna vrednost 1.218,85 din ocenjena na- 200 din; - — miza — inventarna -številka 17986 — nabavna vrednost 515,80 din ocenjena-na 50 din; — omara rolo — inventarna številka 17916 — nabavna vrednost 282,70 din ocenjena na 50 din; — omara rolo — inventarna številka 17884 — nabavna vrednost 849,70 din ocenjena na 100 din; • - ... — miza strojepisna — inventarna številka 17954/; — nabavna vrednost 517,65 din ocenjena na 50 din; — pisalni stroj r— inventarna številka 17698 — nabavna vrednost 12.354,60 din ocenjen na 300 din; — sedežna garnitura — inventarna številka 17780 —klop — nabavna vrednost 2.076,10 din; 17781 — stol — nabavna vrednost 2.371,65 din;. 17782 — stol . — nabavna vrednost-2.371,65 din; 17783 — stol — nabavna vrednost 2.371,65'dln; 17784 — stol — nabavna vrednost 2.371,65 -din;-17785 — miza—nabavna vrednost 8.267,65 din. Garnitura je ocenjena na 2.000 din. Licitacija bo iO. decembra 1979 ob 10. uri v avli DO Hmezad eksport-import. Prednost nakupa imajo DO v SOZD Hmezad in, delavci DO Hmezad eks-port-inlport, nato pa zunanji interesenti. Urednikov kotiček Referendum za četrti samoprispevek v občini Žalec je uspel proti vsem pričakovanjem. Glasovanja se je udeležilo kar 95,4 odstotka, za samoprispevek pa se je odločilo kar 76,7 odstotka vo-lilcev. Odličen rezultat je plod dolgega, načrtnega in temeljitega sodelovanja in obveščanja slehernega občana o koristih, ki jih bomo pridobili v letih 1980 do 1985 po vsej občini. Storili smo velik in odločilen korak. Mnogo jih še bomo morali, da bo zastavljen načrt tudi dosledno 'uresničen. V Radencih smo se sestali organizatorji obveščanja v združenem delu. Starejši udeleženci po delu na informiranju smo ugotovili, da obnavljamo stare apele: bolj smelo in vsestransko v obveščanje delavcev, da za delavca ne sme biti poslovnih skrivnosti, da naš položaj v podjetjih ni rožnat, ker -smo največkrat odvisni od volje vodilnih, cesto tehnokratskih in birokratskih struktur in brez podpore družbenopolitičnih organizacij in še in še. Čvrsteje se bomo morali povezati z RS ZSS in DNS. Leto 1979 mineva. Za posameznika zelo različno po delu, uspehu in zadovoljstvu, za SOZD Hmezad pa kljub številnim težavam v znamenju velikih delovnih zmag in še večjih načrtov. Lep pozdrav! Urednik Obvestilo kmetovalcem Živinorejcem, ki so silirali preveč dozorelo koruzo ali poškodovano od slane, se je ob pričetku krmljenja silažna masa pričela segrevati. Segreva se tudi travna silaža, ki je narejena iz ostarele ali preveč ovele trave. Da bi preprečili segrevanje in s tem kvarjenje silažne mase, priporočamo UPORABO PROPIONSKE KISLINE. V prodaji je v kmetijski preskrbi Prebold. Točna navodila o uporabi kisline dobite v Kmetijski preskrbi Prebold, Strokovna služba KZ »Savinjska dolina« RAZPIS Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Tovarna krmil Žalec, Vrečarjeva 13 razpisuje dela in naloge VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKIH DEL Pogoji: — višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri, — 2—3 leta delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih, — 3-mesečno poskusno delo. Stanovanja ni, osebni dohodek po pravilniku. Vloge sprejema komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD TK Žalec, Vrečarjeva 13, 15 dni od objave razpisa. Breza, hrast in gaber Ob potoku breza bela objema s hrastom si želi. Ljubezen brani stari gaber, kot nem stražar vmes stoji. V hrepenenju je drhtela breza, 'proti njej se veja hrasta steza. Brž ljubosumen gaber reče — stoj! Pohotni sosed; tale svet je moj! Hrast o brezi zdaj le sanja. Užaljen modruje molče. Gabru le z vejo nagaja in upa, da omehča mu srce. V žalosti se je breza sklonila, njeno otožnost spoznal je vihar. Brž črne oblake je vpregel in izruval črn gaber iz tal. Alojz Anderlič ŠOLANJE SO KONČALI Letos so končali šolanje s statusom izrednega študenta: — Jasminka Kamenar iz Celjske mesne industrije na Poklicni administrativni šoli v Celju. — Ljudmila Kukovec, Lucija Miklavc, Danica Tajnšek in Janez Podveržen iz DO Gostinstvo in turizem na Gostinski šoli — poslovodska gostinska šola. — Breda Gril iz DO Notranja trgovina na Višji upravni šoli. — Rozina Vybihal iz DO Kmetijstvo Žalec na VEKŠ II. stopnja. — Boris Skalin iz Investicijskega oddelka SOZD Hmezad — podiplomski študij iz ribištva (magisterij) na Poljo-privrednom fakultetu v Zagrebu. — Breda Žagar in Stanislav Košenina iz DS Skupne službe SOZD Hmezad sta opravila pravosodni izpit pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v Ljubljani. Vsem imenovanim in vsem, ki si nišo želeli pridobiti statusa izrednega študenta, a so šolanje uspešno končali, iskreno čestitamo! Sodelavci Vremenski pregovori Če zmrzlina grudna ne otaja, že prosinca hujši mraz nastaja. Kolikor bliže je božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. Izreki Okolje, v katerem živimo, je naša šola. Če razreda ne napravimo, ga moramo ponavljati. Socializma imamo lahko samo toliko, kolikor si ga ustvarimo, ne pa kolikor si ga želimo. S polnimi usti je težko povedati resnico. Višje si, lažje jahaš. MESNA INDUSTRIJA Higienski minimum V novembru so za delavce, ki delajo z mesom in tečaja še niso opravili, priredili v popoldanskem času predavanja o higienskem minimumu. Obiskovalo ga je dvajset slušateljev. Vy Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Jože Brežnik, dipl. inž., kmet., Eva Orač, Jože Zagoričnik, :Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vili Vyhihal, kmet. inž. —- glavni in odgovorni urednik ■ —■ Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 12,5 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika’ Zapustil nas je TINE PCKMAJSTER Drevesa umirajo vzravnano. Tudi Tine se je tako in nenadoma med delom 5. novembra poslovil od nas, sodelavcev v Celjski mesni industriji. Omahnil je sredi dela. Njegovih 52 pomladi se je sicer že prevesilo v življenjsko jesen. Vendar, poznali smo ga B kot požrtvovalnega delavca, vedrega | delovnega tovariša, zato nas je njegovo nenadno slovo presenetilo in presunilo. Njegovo življenje ni bilo izpolnjeno samo z delom, ampak tudi z neizprosnim bojem za pravico in svobodo. Prenehalo je biti njegovo, od dela in borbe utrujeno srce proletarca. Utrujenost njegovega srca ima svoje vzroke že v rani mladosti, ko se je kot sin rudarja tudi sam odločil za ta poklic. Že kot zelo mlad fant, skoraj deček, je prestal mučenja gestapovskih krvnikov, ki ga niso uspeli zlomiti, in je skupaj z očetom prijel za orožje in stopil v borbo za svobodo slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov ter boljši in pravični jutri delavca in kmeta. Za svoje nesebično, neustrašno in požrtvovalno udeležbo v oboroženem boju je bil dvakrat odlikovan z medaljo za hrabrost. Boril se je v XIII. SNOUB Bračiča. Domačim v Preboldu, borci iz XIII. brigade in sodelavci v CMI bodo svetal lik delavca in borca ohranili v trajnem spominu. .Jože Zagoričnik ZAHVALA V imenu vseh ožjih sorodnikov pokojnika se zahvaljujem Celjski mesni industriji in zlasti tov. Miletu Begoviču, Janku Cerovšku, Andiju Goršku, Jože- i tu Zagoričniku in vsem drugim sode-lavcem, ki so tako lepo poskrbeli za I zadnje slovo od mojega brata Tineta (j Pukmajstra in pomagali pri reševanju problemov. Slavko Pukmajster OGLAS Prodam kombinirano ¡peč na trdo in tekoče gorivo znamke Wolf za sušilnico hmelja od 9 do 12 m2 ih obiralni j stroj mali Wolf. Jošt • Gotovlje 31 63310 Žalec . XXVII» kongres mednarodnega hmeljarskega biroja (IHB) 1979 Letošnji kongres IHB je bil v času od 1. avgusta v letoviškem mestu Eastbourne na južni obali Anglije. Udeležba na kongresu je bila razmeroma zelo dobra. Zastopane so bile vse članice, in sicer: Avstralija (5), Belgija (13), Cehoslovaška (8), Zvezna ' republika ■Nemčija (18), NDR (2), Anglija (36), Španija (18), Francija (5), Madžarska (2), Poljska (1), Jugoslavija (21) in ZDA (8). Razen delegatov članic pa so na kongresu aktivno sodelovali še po 2 predstavnika hmeljarjev Japonske in pa komisije za hmelj pri Evropskem skupnem trgu (EWG) in je tako na kongresu bilo skupno 141 udeležencev. Delavni del kongresa je obsegal: —zasedanje predsedstva IHB, — zasedanje ekonomske komisije, — zasedanje tehnične komisije, —zasedanje generalne skupščine in — ogled hmeljarskih -farm in centralne hnieljarne v pokrajini Kent. SEJA PREDSEDSTVA IHB ■' Otvoril in vodil jo je predsednik g. Edward Lane. Udeležili so se‘je 1 do 4 predstavniki posameznih članic. Jugoslovani pa: tov. Fedor‘Pirkmajer, Vinko Kolenc in Vinko Molan. Ugotovljeno je bilo, da so članice v predsedstvu IHB imenovale naslednje svoje delegate, ki so na seji bili tudi prisotni: BELGIJA: ZR NEMČIJA: ČSSR: NDR: ANGLIJA: ŠPANIJA: FRANCIJA: MADŽARSKA: JUGOSLAVIJA: POLJSKA: ZDA: Avstralija: Top Hofter Srp Borde Blest Arcenegui Lux Cseh Pirkmajer Kulig Signorotti upravičen izostanek Zapisnik predhodne seje predsedstva, ki je bila dne 10. 3. 1979 v Parizu, je bil soglasno sprejet. S tem v zvezi je predsednik ekonomske komisije g. Broome prisotne obvestil, da bo 30. novembra t. 1. izredno Zasedanje te komisije v Pragi in prosi, da se posamezne članice izjasnijo o številu njihovih udeležencev na tej seji. Jugoslovani smo orientacijsko prijavili 2 udeleženca. Sledila je izmenjava poročil posameznih članic d njihovih hmeljških površinah in cenitvi pridelka hmelja v 1. 1979. Iz teh sledi, da ■so; se hmeljske površine-pri članicah IHB tudi letos znižale, in sicer za 42 ha ter znašajo 58.938 ha. Tudi pridelek se ne obeta najboljši. Za uspešno obnovo hmeljišč jfe pomembna tudi pravočasna nabava reprodukcijskega materiala. Stebre za žičnico je prekril prvi sneg Ta je le za približno 50 do 150 ton višji od lanskega, ki je veljal za zelo slabega. Posledica tega je, da je ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo hmelja, ki simo. ga pričakovali šele v 1. 1980, že doseženo in da je' celo povpraševanje po hmelju že nekaj -večje od pričakovane proizvodnje. Končno je na seji predsedstva bilo dodatno odobrenih še 13 odlikovanj »HOPFENORDEN«, od tega eno II. stopnje (Borde). SEJA EKONOMSKE KOMISIJE Zasedala je takoj1 po seji predsedstva, vodil pa jo je njen zelo prizadeven predsednik g. Broome (Anglija). Pozdravil je zelo številne udeležence članic, dva opazovalca iz Japonske in še zlasti prizadevnega predstavnika komisije za hmelj pri Skxipnem evropskem trgu (EWG), g. Standringa. Z velikim zadovoljstvom -je ugotovil, da smo priča nadaljnjim pozitivnim premikom na - hmelj-skem tržišču, ki so zelo v prid proizvajalcem hmelja, pa se zato letošnji kongres odvija \ mnogo boljšem vzdušju kakor je to bil primer V zadnjih nekaj letih. Za tem so predstavniki vseh članic podali poročilo svojih dežel o gibanju njihove hmeljske proizvodnje v letih 1978 in 1979 (ocena). Iz poročil predstavnikov posameznih članic in razprave po tej problematiki izhaja: — da je proizvodnja hmelja končno u-sklajena s potrebami, i—da so zato zaloge hmelja in hmeljskega ekstrakta pri pivovarnah in pri trgovcih, katere so zadnja leta zelo pritiskale na hmelj-sko tržišče in na ceno hmelja, končno -v glavnem splahnele, — da se potrošnja hmelja zopet orientira predvsem na aromatične sorte hmelja, zato prav tem cenarše-zlasti močno narašča, — da se potrošnja hmeljskega ekstrakta niža in da nasprotno zelo narašča-poraba pe-letiziranega hmelja, — da je ugotovljenemu letnemu porastu proizvodnje piva za 3 °/o' s proizvodnjo’ hmelja treba slediti želo previdno, kajti pivovarniška industrija je'v 'stanju z- raznimi tehnološkimi ^postopki dozacijo hmelja. pivu še zmanjšati pa tudi samo ena rekordna hmelj-ska letina lahko stanje bistveno ‘Spremeni. Zelo resna opozorila, ki so jih proti prevelikemu optimizmu in nekaterim nameram ponovne večje širitve hmeljišč (npr. v ZDA), izrekli Standring (EWG), Riha' (CSSR), See-bacher (ZRN) in še nekateri drugi, zato niso bila odveč in so tudi bila deležna podpore večine delegatov. ZASEDANJE TEHNIČNE KOMISIJE Pod vodstvom njenega predsednika H. Hollmana je tehnična komisija zasedala popoldne 1. delovnega dne kongresa. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Velika udeležba delegatov (nad 100) izpričuje izreden interes udeležencev za tehnološka vprašanja sodobnega hmeljarstva. P. A. D. DAVIES je podal prvi referat, in sicer na temo: »Tehnološke spremembe v hmeljarstvu in njihova uresničitev na praktični hmeljski farmi«. G. Davies je farmer, sicer pa poznan angleški hmeljarski strokovnjak. Na 162 ha veliki farmi mu predstavlja hmeljarstvo s 50 ha hmeljišč glavni dohodek. Razen tega pa je še strokovno odgovoren za hmeljarsko proizvodnjo na dveh ostalih farmah, ki so last pivovarn, v skupni površini 100 ha hmeljišč. Kot praktičnega hmeljarja so ga predvsem okupirali problemi racionalizacije hmeljarske proizvodnje, to je uvajanja enostavnejših in racionalnejših metod dela, v cilju zniževanja proizvodnih stroškov. Prvo večjo spremembo v gospodarnosti in tehnologiji so angleški hmeljarji doživeli takoj po letu 1950 z uvedbo strojnega obiranja in nekaterih novih kemičnih sredstev. Velik pomen pa so imele tudi nove sorte hmelja, M so jih vzgojili v Wye College. P. A. D. Davies je takoj začel na svoji farmi z razmnoževanjem brezvirusnih matičnih rastlin hmelja novih sort. Te je razmnoževal na površinah, ki so bile dovolj izolirane od ostalih hmeljišč in na katerih že najmanj 3 leta ni rastel hmelj. Z novimi sortami je do leta 1978 tudi povečal proizvodnjo alfa kisline od prejšnjih 90 na 180 kg/ha, oz. za okroglih 100 %. Izpad pridelka v času premene hmeljišč zmanjšuje na ta način, da zasadi sadike hmelja na stalna mesta v hmeljišču že konec junija in tako se že dovolj ukoreninijo, da lahko dajo naslednje leto kot prvoletnik že skoraj normalen pridelek. S fosforjem in kalijem gnojijo enkrat letno in to na osnovi analize zemlje, prav tako po potrebi dodajo apno in magnezij. Količina dušika je po posameznih sortah različna, uporablja pa se konec marca, konec aprila in konec maja ali v začetku junija in to vsakokrat približno po tretjino. Oskrba hmelja je po sistemu »minimalne obdelave«. To je brez vsake -obdelave zemlje. Problem plevelov rešujejo s kemičnimi sredstvi. V ta namen hmeljišča tretirajo v začetku marca, to je še pred odganjanjem hmelja z 2,5 kg/ha Simazina in dodatkom nekaj Gramoxona. Napeljava hmelja je po običajnem sistemu, in sicer je prvo čiščenje ročno, drugič napeljejo le še vršičke'odvitih panog. Takoj nato sledi škropljenje odvečnih poganjkov s 4 % emulzijo mineralnega olja, in sicer do višine 30 cm. Če je potrebno še drugo tretiranje, je do višine 60 cm z istim sredstvom. Sredi julija sledi zadnje tretiranje odvečnih in spodnjih stranskih poganjkov do višine 1 m z 2 °/o emulzijo mineralnega olja in dodatkom Gramoxona. V borbi proti listnim ušem uporabljajo talni sistemični insekticid Cytrolane (Mapho-sfolan), in sicer z zalivanjem 0,1 liter na rastlino. V zadnjem času povzroča zopet večje probleme rdeči pajek in so proti istemu primorani 2 do 3-krat škropiti s sredstvi Dico-fol ali Plictran 25 W. Proti peronospori uporabljajo v zadnjem času kot talni in listni sistemični fungicid RIDOMIL, in sicer z njim prvič zalivajo, ko dosežejo poganjki 10— 15 cm in 10 do 12 tednov, nato še enkrat škropijo. Ugotavljajo izredno zanesljivo delovanje Ridomila. V borbi s hmeljno pepelasto plesnijo dosegajo angleški hmeljarji odlične rezultate s sredstvom Bayleton. S škropljenjem začnejo že aprila, ko dosežejo poganjki višino 30 cm. Velike pozornosti so bila deležna nadaljnja razmišljanja g. Daviesa o tem, kakšne možnosti se še ponujajo za zniževanje proizvodnih stroškov. Meni, da sedanje hmeljske žičnice, ki so v Angliji visoke 5 m (pri nas 6 m in več), predstavljajo izredno- visoko investicijo. Ta investicija močno bremeni proizvodne stroške, velika večina nasadov pa tudi močno podražuje zaščito pred boleznimi in škodljivci. Zaradi tega je že pred časom zastavil poskus gojitve hmelja na konstrukciji višine samo 2 m. Če bo ta poskus uspešno zaključen, bi to bilo istočasno tudi zelo dobro izhodišče za uvedbo mobilnega stroja za obiranje hmelja. Stroški za sedanje zelo drage hmeljske žičnice bi lahko bili v tem primeru v veliki meri prihranjeni, varstvo hmelja bi se zelo poenostavilo, problemi pri napeljavi hmelja in vpliva vetra bi se zelo zmanjšali. Zato meni, da bi vsi ti prihranki prav gotovo nadomestili izpad pridelka, s katerim je treba zagotovo pri tako korenitih spremembah računati. Na koncu je g. Davies strnil vpliv vseh izboljšav oz. racionalizacij angleškega hmeljarstva, od tehnologije (minimalna obdelava itd.), do uvedbe novih — proti boleznim rezi-stentnejših sort, ki imajo istočasno tudi večjo vsebino alfa kisline, takole: pridelek alfa kisline po ha se je v primerjavi z letom 1960 skoraj podvojil. Z ozirom na vrednost angleškega funta v letu 1978 izhaja, da se je cena alfa kisline po kg lahko zmanjšala za pivovarne od nekaj čez 30 Lstg v letu 1969 na nekaj izpod 20 Lstg v letu 1978. In vse to je doseženo kljub neproporcionalnemu porastu osebnih dohodkov in porabe zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil. V nadaljevanju dela tehnične komisije so bili podani še naslednji referati, katerih vsebine zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo detajlneje opisati. G. DEPRETTERE (Belgija) je podal zelo zanimiv pregled razvoja tehnike pri eksploa- taciji hmelja s posebnim poudarkom na zaščito hmelja. A. SRP (ČSSR) je govoril o rezultatih zaščite hmelja v ČSSR. H. KOLLMAN (ZRN) je podal rezultate raziskav Inštituta v Hullu o problemih enakomernega nanašanja pesticidov na rastlino. Mg. CETINA (Jugoslavija) je s svojimi izvajanji o tehniki pršenja zelo dobro dopolnil predhodni referat H. Kollmana. GENERALNA SKUPŠČINA Zasedala je tretjega dne kongresa ob 10,30. Otvoril in vodil jo je predsednik IHB g. E. Lane. Pozdravil je zelo številne predstavnike vseh članic kakor tudi goste (EWG in Japonske), nato je skupščina začela svoje delo po predloženem dnevnem redu. Poročilo o pretekli generalni skupščini, ki je bila dne 5. 8. 1978 v Leonu (Španija), je bilo soglasno sprejeto. Iz poročil predstavnikov vseh članic, ki so bila podana že na seji ekonomske komisije, je bil narejen skupni pregled gibanja površin hmeljišč in skupnega pridelka hmelja članic IHB za leti 1978 in 1979, kakor sledi: Država Površine 1978 ha 1979 Pridelek Ztr/50kg (ocena) 1978 1979 Avstralija 915 915 37.180 39.000 Belgija 800 750 27.482 25.500 ZRN 17.622 17.273 606.602 560.000—580.000 ČSSR 10.400 10.400 201.757 220.000—230.000 NDR 2.104 2.200 47.730 57.000 Anglija 5.837 5.720 187.374 201.000 Španija 1.803 1.851 41.796 46.000 Francija 887 752 30.028 29.000 Madžarska 550 568 11.800 11.000 Jugoslavija 3.137 3.159 87.616 86.680 Poljska 2.400 2.447 38.840 43.000—45.000 ZDA 12.525 12.903 499.596 500.000 Skupaj 58.980 58.938 1,817.801 1,818480—1,850.180 V imenu japonskih hmeljarjev je prisotne pozdravil g. Koichi Hasegawa in dal krajše poročilo o hmeljarski proizvodnji Japonske. Trenutno imajo 1.181 ha hmeljišč in pridelek 42.000 Ztr hmelja. Poleg lastne proizvodnje so tudi zelo pomembni uvozniki, med ostalim tudi našega hmelja. Vendar zaradi pomanjkanja zemlje ne računajo s pomembnejšo širitvijo lastnih hmeljišč. G. Standring (EWG), g. Riha (ČSSR) in g. Lux (Francija) so v svojih izvajanjih analizirali sedanje zelo ugodno stanje na hmelj-skem tržišču. Do tega je lahko prišlo samo zato, ker se je ponudba hmelja končno izravnala s povpraševanjem, oz. ker Zaradi Kollmana je tehnična komisija zasedala povpraševanje po hmelju celo presega ponudbo. To pa pomeni, da bi obratno že ena rekordna hmeljska letina lahko' stanje bistveno spremenila. Skratka, za kakršnekoli pomembnejše odločitve glede ponovnega povečanja hmeljišč so potrebne še bolj podrobne analize in storiti moramo vse, da se polomu hmeljskega tržišča, kakršnega smo doživeli v bližnji preteklosti, v prihodnje zavestno izognemo. V tem smislu je tudi izzvenela ostra kritika g. Seebacherja (ZRN), ki jo je tudi naš delegat tov. Pirkmajer podprl, izrečena na račun ZDA. Hmeljarske organizacije ZDA so namreč po nekih poročilih prav zaradi sedanjega hitrega porasta cen hmelja- že začele razmišljati o tem, da bi prodajno kvoto hmelja povečale celo za 25 %, kar bi praktično pomenilo povečanje hmeljišč za- 3,000 ha. Predstavnik ZDA je obljubil, da bodo upoštevali sugestije kongresa IHB. Zatem šo predstavniki treh komisij IHB dali krajša poročila o delu v preteklem letu. Tehnična komisija se je ukvarjala predvsem s problemi zaščite hmelja pred boleznimi in škodljivci, kar je izpričalo tudi njeno tokratno zasedanje. G. Paine (Anglija) je dal iniciativo, naj bi se tehnična komisija v naslednjem letu ukvarjala tudi s problemi energetike, konkretno z uvedbo novih energetskih virov pri sušenju hmelja kot npr. slama in podobno. Predlog je bil sprejet. O delu znanstvene komisije je v odsotnosti njenega predstavnika dr. Wirowskega (Poljska) na kratko poročal g. Borde (NDR). Zadnje zasedanje te komisije je bilo v letu 1978 v Pulawy na Poljskem z glavno temo o problematiki žlahtnnjenja hmelja, naslednje pa bo v letu 1980 v Colmaru v Franciji. Predsednik ekonomske komisije IHB g. Broome je imel krajši povzetek dveh zasedanj te komisije, še zlasti pa se je zadržal na statistični obdelavi hmeljskega tržišča, ki jo je izdelal g. Standring (EWG). Kot rezultat dela te komisije je pripravljen predlog resolucije, ki bo predložena udeležencem na kraju zasedanja generalne skupščine. Generalni sekretar IHB dr. Peter Pavlič je predložil obširno pismeno poročilo o aktivnosti IHB in njegovih komisij v preteklem letu. Ker je o večini problemov že bil govor, se naj tukaj iz poročila generalnega sekretarja omejim le na: — pregled gibanja površin hmeljišč in proizvodnje hmelja članic IHB v času 1968— 1978 (tabela 1), — pregled površin in pridelka hmelja v IHB in v svetu v letih 1977 in 1978 (tabela 2), — realizacijo finančnega predračuna za preteklo leto, ki izkazuje 4.680 dolarjev izdatkov in tako 355 dolarjev primanjkljaja, ki pa se v celoti pokriva iz obstoječe rezerve, — finančni predračun za 1979./80. leto, ki izkazuje 4.120 dolarjev dohodkov in toliko izdatkov, zaradi česar se prispevek članic ne bo spremenil. Realizacija finančnega predračuna za 1978/79 in predlog za leto 1979/80 sta bila soglasno potrjena. Drugo leto bo kongres IHB zasedal od 13. do 16. 8. v Dresdenu. Karl Borde (NDR) je zato vse udeležence že sedaj povabil na kongres, kar je bilo sprejeto z aklamacijo (odobravanjem — op. ur.), V nadaljevanju generalne skupščine je bilo podeljenih 27 odlikovanj »Hopfenorden«, od tega enö II. stopnje (K. Borde). Od Jugoslovanov sta tokrat bila odlikovana tov. Vladimir Birsa — Hmezad eksport-import Ža- lec in ing. Bogdan Panaotovič — hmeljarski tehnolog pri Agrocooperativi Novi Sad.' Končno je na predlog predsednika ekonomske komisije g. Brooma bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: 1. Od začetka 1979 se kaže zboljšanje tržišča za aromatičen in grenak hmelj, še zlasti pa za aromatične sorte hmelja. 2. Nekatere države imajo namen v nastali situaciji razširiti hmelj ske površine, i» 3. V pivovarnah je tendenca, da v naslednjih petih letih povečajo potrošnjo predelanega hmelja (ekstrakt — pelete) z namenom zmanjševanje dozacije na hektoliter piva. V mislih na 'izredno težak položaj na hmeljskem tržišču po letu 1973, ki je bil izzvan s prekomernim povečanjem hmelj ske proizvodnje, vztraja ekonomska komisija na tem, da se proizvajalci hmelja v naslednjih nekaj letihvzdržijo špekulativne širitve hmeljišč, ker bi to sicer lahko imelo zelo slab vpliv na hmeljsko tržišče v 1980. letu. S tem je bilo zasedanje generalne skupščine zaključeno. STROKOVNA EKSKURZIJA Kakor je ob kongresih IHB že običaj, je prireditelj tudi tokrat za vse udeležence organiziral celodnevno strokovno ekskurzijo. Prek 200 km dolga pot nas je vodila skozi kmetijsko, krajinsko in zgodovinsko zelo zanimive kraje pokrajin Sussex in Kent. Med potjo smo si med ostalim ogledali tudi v svetovnem merilu enega najlepših dvorcev Leeds Castle, nato pa obiskali dve hmeljarski farmi, in sicer: GUSHMERE COURT z 32 ha hmeljišč, ki je last družine Berry in PARSONAGE FARM, prav tako z 32 ha hmeljišč, last firme T. G. Redsell Ltd. Obe farmi hmeljarita zelo intenzivno. Vodeča sorta je Golding (angleški), sledi ji Wye Northdoron in Wye Challenger, a ostale sorte zavzemajo le neznatne površine.. Medvrstna razdalja je 3,20 m, v vrsti pa sadilna mesta na 1 m. žičnice so višine 5 m. Napeljava vodil ze-Zemlje ne obdelujejo, ampak le občasno pod-rahljavajo. Plevele uničujejo s herbicidi (Gra-lo poševna in napeljava trt zelo precizna, moxone iri Simazin) in tudi odvečne talne kakor tudi spodnje stranske poganjke uničujejo s kemičnimi sredstvi (mineralno olje in Gra-moxone). Poraba mineralnih gnojil je relativno visoka in če je le možno trosijo tudi 3 tone sesekljane slame po hektaru. Posebno pozornost poklanjajo rednemu dosajevanju praznih mest in izločanju vseh šibkih rastlin. Praznih mest tako v času vegetacije praktično ni. Hmeljišča so zdrava in zelo bujna. Pridelki so visoki, in sicer 21—25 q/ha, pa je zato umevno, da na obeh farmah daje hmelj glavni dohodek. So pa seveda proizvodni rezultati teh dveh hmelj sbih farm tudi za angleške razmere precej nadpovprečni. Za zaključek ekskurzije so udeleženci obiskali še centralne hmeljame za področje Kent v Paddok Wood, kjer je tudi sedež angleške nacionalne hmeljarske organizacije »Hops Marketing Board«. Sama hmeljama, s procesom dodelave in predelave hmelja vred, je sicer funkcionalno dobra, vendar brez nekih posebnih kvalitet in novosti. Nedeljeno priznanje vseh udeležencev pa je veljalo organizaciji in sistemu dela Hops Marketing Boarda. Do tega zaključka so udeleženci lahko prišli na osnovi obširne informacije o delu te organizacije za ves čas od njene ustanovitve leta 1932 pa do danes. KRATEK ZAKLJUČEK Angleški hmeljarji so se tudi tokrat izkazali kot odlični organizatorji in gostitelji kongresa. Vsa zasedanja kongresa so potekala brezhibno iri racionalno. Izredno dobra je bila tudi organizacija strokovne ekskurzije in tako so udeleženci lahko v zelo kratkem času dobili dokaj celovit pregled: — visoke stopnje angleške hmeljarske proizvodnje, — izredno visoke stopnje organiziranosti angleških hmeljarjev, — zelo racionalnih tehnoloških postopkov pri obdelavi hmeljišč in končno — načina s kakšno doslednostjo angleški hmeljarji dosajujejo vsa prazna mesta in nadomeščajo oslabele rastline. S tem dosegajo zelo dobro kondicijsko strukturo nasadov, kar je brez dvoma eden od bistvenih pogojev za doseganje tako dobrih pridelkov. S kongresa smo se vrnili polni koristnih vtisov in z enotno oceno, da je letošnji kongres IHB bil uspešen in da je v celoti dosegel svoj namen. V. Molan PREGLED POVRŠIN HMELJIŠČ ČLANIC IHB OD 1968. DO 1978. LETA V ha Tabela l Leto Belgija ZRN g CA C/D o Anglija Španija Francija Jugoslavija Poljska Leto ZDA NDR Avstralija Madžarska 1968 1.100 11.814 8.800 7.371 1.050 1.340 3.971 2.216 1969 1.095 11.772 8.735 6.766 1.111 1.150 3.812 2.360 1970 1.100 12.779 8.735 6.966 1.241 1.165 3.802 2.418 1970 11.210 1971 1.140 15.361 8.895 7.032 1.412 1.144 3.796 2.554 1971 11.744 2.096 951 1972 1.200 18.149 8.973 6.829 1.675 1.214 3.870 2.359 1972 12.019 2.104 954 1973 1.220 20.039 9.001 6.769 1.890 1.249 4.012 2.386 1973 12.707 2.093 1.180 1974 1.180 20.174 9.351 6.567 1.847 1.162 4.079 2.371 1974 13.181 2.144 1.211 1975 ■ 1.060 20.210 9.659 6.379 1.841 1.146 3.829 2.300 1975 13.000 2.197 1.101 1976 1.000 19.677 10.074 5.925 1.841 1.050 3.373 2.305 1976 12.505 2.130 1.086 480 1977 922 19J50 10.200 5.923 1.803 984 3.240 2.153 1977 12.344 2,175 1.085 501 1978 800 17.621 10.400 5.845 1.803 887 3.100 2.168 1978 12.525 2.104 915 550 PREGLED PRIDELKA HMELJA ČLANIC IHB OD 1968. DO 1978. LETA v ZTR/50kg O o rt S a m ¡Z 2 N 95 cn O rt •j“J I rt •»—J 1 & rt *3 i rt u to rt •J™» ’i* rt O to ŠT >■9 rt Vi 'o gi O -M O to < Q N. ti a z rt •»“S •»H 'rt u ■fei Vi > < rt ¿4 .... Vi u rt -¿8 rt § 1968 35.000 437.735 168.314 202.219 26.727 38.800 98.840 40.200 1969 36.300 453.073 211.800 212.906 23.715 41.496 107.714 33.800 1969 378.255 1970 35.500 534.731 209.367 240.481 29.556 40.470 109.760 48.600 1970 416.069 1971 44.040 484.567 151.030 229.704 23.066 37.800 88.000 37.888 1971 451.787 44.301 38.561 1972 38.400 604.814 214.000 178.218 41.349 37.340 98.233 50.300 1972 464.859 52.212 38.561 1973 40.000 763.064 206.092 208.312 48.110 43.140 110.940 64.000 1973 496.207 50.796 44.224 1974 45.600 667.147 151.174 204.058 53.174 41.146 104.204 50.920 1974 516.230 45.689 57.280 1975 35.000 647.219 218.720 165.446 47.073 43.814 93.534 54.740 1975 500.000 57.278 48.000 1976 35.000 567.747 194.227 159.473 51.206 34.724 86.000 50.840 1976 524.118 53.410 39.000 7.934 1977 34.869 738.736 244.240 144.662 40.942 34.287 89.710 49.480 1977 496.930 58.892 42.000 . 8.000 1978 27.482 . 604.960 201.757 187.470 41.796 30.029 86.560 38.820 1978 499.596 47.730 37.180 11.800 Dopisujte v naše glasilo! POVRŠINE IN PRIDELKI HMELJA 1977. IN 1978. LETA TabeIa 2 Dr. Tone Wagner Hmeljarstvo v Argentini ha 1977 0 50 kg ha 1978 0 50 kg Avstralija 1.085 38,7 42.000 915 40,6 37.180 Belgija 922 37,8 34.869 800 34,3 27.482 ZRN 19.250 38,4 738.736 17.621 343 604.960 ČSSR 10.200 23,9 244.240 10.400 19,4 201.757 NDR 2.175 27,1 58.892 2.104 22,7 47.730 Anglija 5.923 24,4 144.662 5.845 32,1 187.470 Španija 1.803 22,7 40.942 1.803 233 41.796 Francija 984 34,8 34.287 887 33,9 30.029 Madžarska 501 16,0 8.000 550 21,5 11.800 Jugoslavija 3.240 27,7 89.710 3.100 27,9 86.560 Poljska 2.153 23|2 49.480 2.168 17,9 38.820 ZDA 12.344 40,3 496.930 12525 39,9 499.596 IHB 60.580 32,7 1,982.748 58.718 30,9 1,815.180 Avstrija 98 26,0 2.550 Romunija 1.100 16,0 17.600 Švica 14 32,1 450 Sovjetska zveza 11.300 19,4 220.000 Kanada 326 27,9 9.110 Nova Zelandija 191 21,4 4.094 Japonska 1.287 35,5 45.740 Argentina 340 15,2 5200 Sev. Afrika 124 143 1.800 Ostale dežele 3.258 14,3 46.728 Svet 78.618 29,7 2336.020 Kmetijska zadruga »Savinjska dolina« Spodbuda za širjenje hmeljišč Hmelj letnik 1979 je oddan Hmezad — eksportu-importu. V času ko to pišemo, še ne poznamo točnih količin o pridelku. Ocenjujemo, da smo v KZ pridelali okrog 850 ton hmelja. Če k temu prištejemo še škodo, ki jo je povzročila toča, bomo dosegli načrtovane količine, ki smo jih planirali spomladi. Zadružni svet kmetijske zadruge Savinjska dolina je na svoji peti seji 8.11. 1979 med drugim razpravljal tudi o predlogu odkupnih cen hmelja letnik 1979. Razmere na tržišču s hmeljem se zboljšujejo, zato računamo, da bo dosežena povprečna prodajna cena višja kot smo predvideli :spomladi ob sklepanju pogodb. Da bi povečali interes za širjenje hmeijskih nasadov, je zadružni svet sklenil povečati pogodbeno ceno hmelja najmanj za toliko, kot nam trenutno dovoljujejo razmere oz. predvidevanja. Na seji so člani sveta tudi ugotavljali, da vsi zadružniki in hmeljarji ne vedo, kako se oblikuje prodajna cena hmelja Hmezadu. Zato so sklenili, da o tem napišemo v glasilu Hmeljar. že leta 1975 smo v okviru Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije sklenili samoupravni sporazum. V tem sporazumu ugotavljamo, da je pri pridelovanju, dodelavi in prodaji hmelja udeleženih več partnerjev. Vsak od njih prispeva h končni prodajni ceni svoj delež. Zaradi lažjega izračuna so ti deleži izraženi v odstotkih, in sicer: 1. Proizvajalci 91,2718 % 2. Hmezad eksport-import 6,3434 % 3. Inštitut za hmeljarstvo 2,1678%. 4. Poslovna skupnost za hmeljarstvo 0,1942 %• 5. ^Združenje pivovarn 0,0228 %- S kup a j 100,0000 % Kot proizvajalci.se smatrajo organizacije združenega dela, v družbenem sektorju kombinati 'in družbena proizvodnja v okviru kmetijskih zadrug, pri nas pa kmetijska zadruga skupno s kmeti hmeljarji. Na podlagi realiziranih cen iz predprodaje, prodaje v-letošnjem letu in razmerja med 1. Proizvajalci 2. Hmezad eksport-import 3. Inštitut za hmeljarstvo 4. Poslovna skupnost za hmlejarstvo 5. Združenje pivovarn Še vedno je hmeljarstvo v Argentini razširjeno v dveh rajonih in to v Alto Valle in v Bolsonu. Strokovno ga uspešno vodi naš rojak dr. Leopold Leskovar. Večkrat je že obiskal svojo rodno domovino Slovenijo in ponesel sloves našega hmeljarstva in rezultate našega raziskovalnega dela tudi v Argentino. Med drugim je poskušal razširiti tudi sorto atlas. V Argentini so dosedaj gojili le sorto spalt. Nova situacija, ki jo je narekoval interes o rodnejših sortah in sortah z večjo količino alfa kislin, pa je sortni sestav popolnoma spremenila. Tako gojijo v Alto Valle predvsem ameriško sorto cascade, ameriško sorto late cluster in pride of ringwood. Atlas je razširjen na poskusnem posestvu pivovarne Quilmes in to na površini 2 ha. Letos ga bodo širili tudi nekateri hmeljarji. Atlas je za argentinske hmeljarje interesantna sorta, ker ima veliko količino alfa smol in dobro aromo, na žalost pa daje manjše pridelke kot druge sorte. Staro sorto spalt gojijo le na mali površini. Skrčili so jo zato, ker se je količina alfa kislin v tej sorti v zadnjih letih gojenja zelo zmanjšala. Ugodno kvaliteto je obdržala le še na nekaterih legah. Tudi v Bolsonu je spalt slabši in se njegova kvaliteta iz leta v leto slabša. V letu 1978 je imel še relativno visoko količino alfa-kislin — povprečno 6,12 odstotka. V Bolsonu ga zamenjujejo s sorto brewers godi in deloma s so.rto cascade. Ves pridelek hmelja v Alto Valle predelajo v pe-lete, večino pa tudi hmelj iz Bolsona. Proizvodnja argentinskega hmeljarstva služi predvsem argentinski proizvodnji piva, v zadnjih letih pa poskušajo precej uspešno tudi z izvozom hmelja v Brazilijo. dinarjem in valutami, v katerih je hmelj prodan na tujem trgu, je Hmezad eksport-import izračunal letošnjo povprečno prodajno ceno hmelja. Ta znaša trenutno 104 din za kilogram. Cena se bo lahko še spremenila, vendar upamo, da ne bo nižja, kvečjemu višja. Iz povprečne prodajne cene lahko hitro izračunamo udeležbo za posameznega partnerja, če to ceno množimo z zgoraj navedenimi odstotki. Tako je udeležba na prihodku letnika 1979 naslednja: 91,2718 o/o au 94,92 din 6,3434 % ali 6,60 din 2,1678 % ah 2,26 din 0,1942% ali 0,20 din 0,0228 % ali 0,02 din Skupaj 100,0000 °/o -ali 104,00 din Kot je bilo že omenjeno, nastopata v našem primeru kot proizvajalec hmeljar- in zadruga. Delitev prodajne cene 95,20 din do Hmezada poteka dalje po pogodbi za proizvodnjo hmelja letnik 1979. Razlika med predvideno prodajno ceno do Hmezada in dejansko doseženo je torej 12,30 din. Po pogodbi za leto 1979 se višja dosežena cena deli v razmerju 85:15 v korist hmeljarja. To pomeni, da bo akontacijska cena za letnik 1979 višja za 10,46 din od pogodbeno predvidene. AKONTACIJSKA CENA ZA LETO 1979 BO PO VRSTAH TOREJ NASLEDNJA: I. vrsta 66,00 din + 10,46 din = 76,46 din II. vrsta 65,00 din + 10,46 din = 75,46 din III. vrsta 45,00 din + 10,46 din =’ 55,46 din IV. vrsta 25,00 din + —: = 25,00 din K navedenim cenam pa je "potrebno prišteti še 5 din, to je vrednost umetnih gnojil j in vrvice, ki jih prejme hmeljar za vsak pri- | delan kilogram hmelja. Zadružni svet kmetijske zadruge je na tej seji potrdil tudi končni obračun hmelja letnik 1978. Dosežena prodajna cena je znašala 75>68 din. Pri obračunu hmelja so hmeljarji dobili 55,93 din, 75 % od dosežene prodajne cene pa znaša 56,76 din; torej pripada hme- : ljarjem za leto 1978 še 0,83 za vsak kilogram j oddanega hmelja. Na seji je tekla tudi razprava o programu razvoja hmeljarstva v letu 1980 in srednje- I ročnem programu do leta 1985. Člani sveta so j se zavzeli za sestavo smelega programa širitve hmeljišč, tako da bi leta 1985 bili sposobni v kmetijski zadrugi »Savinjska dolina« pridelati 1.400 ton hmelja. Ludvik Semprimožnik dipl. kmet. ing.