Slovenskemu ljudstvu v pnduk in zabavo. E A VI f ci.^7 in tretJi ietrtf* ™«">ca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB- dan popr«;. Cena mu je 80 kr. 1 T li T" "'AJL^AVfi .DOMOLJUBA", Ljubljana, v »emenlikih rUicah it. 2. Naročnina mKfa'* ,DOMOLJIBA.- Fodnifcore ui.a< i«. 2. _ Naznanila te Sprejemajo in plačujejo po dogovoru. ktev. 2«. v Ljubljani, 19. novembra 1896 Imetnik IX. Prihodnja vojska. i. Pa nikar se ne ustrašite, ko vidite ta naslov; posebno vi, ki Se niste doslužili vojaške službe. Če je vojska blizu ali ne, to ravno tako malo jaz vem, ko vi ali pa kdo drugi. Seveda, če bo pa le preveč po vojski diSalo, vam bom kaj Bporočil, da se bodete pripravili. Za danes sem se namenil nekoliko povedati, kako bi se godilo, ako bi se vnela vojska med prvimi evropskimi državami. To vsakdo vč, ki bere »Domoljuba«, da sta v Evropi dve zvezi, namreč trodržavna zveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo ter najnovejša zveza med Francosko in Kusko. Te zaveze si stojč nasproti in druge države bi pritegnile sedaj tej, sedaj oni zvezi, kakor bi ravno kazalo. 01 teh držav je samo Angleška precejšnjega pomena in ta bi gotovo precej založila, kamor bi se nagnila. Torej te države pridejo v postev. V vojski se bojujejo vojaki z orožjem. Kolikor več ima kaka država vojakov, toliko močnejša je, vsaj tako pravimo, če tudi ni vselej res, kajti v vojski ne izda samo Število, ampak tudi osebne lastnosti, n. pr. hrabrost, premetenost, odločnost in kar je Se takih, za vojaka lepih čednostij. No, če bi bili vsi taki, ko smo mi Slovenci, pasja taca, to bi bilo nekaj: saj smo se dolgo pretepali s hudim Turčinom in smo le zmagali. NaSe fante so Se vsi poveljniki vsigdar v vseh vojskah pohvalili, to pričajo mnoge zlate in srebrne svetinje na prsih naiih vojakov. Ali ni res? No, pa sedaj poglejmo, koliko vojakov in topov ima naSa Avstrija. Leta 1866 je Avstrija komaj 532.000 mož zamogla spraviti na noge. Danes pa jih lahko nad jeden milijon skliče vkup. PeScev ali infanterije je 102 regimenta ali polka in vsak ima Štiri batalijone in jeden nadomestni bataljon. Vsak polk šteje v vojski z vsemi častniki 5000 mož. Torej je peScev 510.000 mož. — Potem so Štirje batalijoni tirolskih cesarskih lovcev po 5000 mož, dft 20 000 mož; 26 bataljonov lovcev, vsak po 1250 mož, dA 32 000 mož. Vseh deželnih brambov-cev je pa Se 173.000 mož. — Ogri imajo 28 polkov domobrancev, in teh je 176.000 mož. Slednjič so Se štirje polki bosanskih pešcev po 4500 mož, dft 18.000 mož. Naša cela infanterija ali peh ta ima v vojski krog 9 00.000 mož. H kavaleriji ali konjeništvu štejemo : 15 polkov dra* goncev, 16 polkov huzarjev, 11 polkov ulancev. Vsak teh polkov ima v vojski 1670 mož; poleg tega je Se več nadomestnih polkov, potem polki telegrafiitov in zato Štejemo lahko: 25 000 dragoncev, 26 700 huzarjev in 18 300 ulancev. — Dalje je Sest domobrambnih ulan-skih polkov po 1500 mož, da 9000 mož. Tirolskih in dalmatinskih strelcev na konjih je 500 mož. 10 polkov ogerskih honvedhuzarjev dA 15 000 mož. Celo avstrijsko konjenistvo znaša 94.500 mož. Pri artileriji ali topništvu so polki zelo različno močni. Vseh vkup je topničarjev 90 000 mož, ki imajo 1952 topov. Potem imamo Se topničarje po trdnjavah in teh je 22.500 mož. Pijonirjev je 15 bataljonov po 2132 mož, dA 32.000 mož; potem je polk železniških vojakov — 300 mož; sanitetni ali bolniški oddelek 1800 mož in tistih vojakov, ki vozijo za vojsko živež in prtljago ter se zo-vejo tren-vojaki, teh je 50.000 inož. Ako seštejemo vse vkup, tedaj vidimo, da zamore Avstrija postaviti v vojsko 1 milijon 200 000 mož in 2000 topov. Potem pa imamo tudi Se črno vojsko, katere je več ko druge vojske. Poglejmo površno še druge države. N e m S k a ima v primeri z velikim šterilom prebivalcev največjo in najbolj izurjeno vojsko. Ta država je vojaška držav* in že mnogi so jo imenovali veliko vojašnico. Nemčija ima peScev 1 milijon 140.000 mož, konjikov 105.000 mož; topničarjev 129.000 mož in 3504 topov, topničar-jev, pijonirjev 33 000 mož, tren-vojakov 69 5000 mož. Nemčija zamore v vojski sklicati 1 milijon 500 (XX) mož okroglega števila. Laška si na vso moč prizadeva, povečati svojo vojno in se ne boji nobenih troškov. Ker je pa na Laškem malo denarja, zato je več vojakov na papirju, ko v resnici. Najrazličnejših polkov peScev je 572 250 mož, konjeniStva 24 700 mož, topničarjev 28.000 mož in 1044 topov, topničarjev v trdnjavah 26 250 mož pijonirjev 21.500 vojakov in 1050 topov. Poglejmo torej, koliko imajo vse tri vkup, namreč Avstrija, Italija, Nemčija, ki so združene v trodržavno zvtzo: Avstrija ima 900 000 pešcev, 94.500 konjikov, 112.500 topničarjev, 35 000 pijonirjev, 50 000 iren-vo-jakov in 1952 topov; Nemčija ima 1 140 000 pešcev, 105 000 konjikov, 162.000 topničarjev, 30 000 pijonirjev, 69.500 tren-vojakov in 3504 topov ; Indija ima 572 250 pešcev, 24.700 konjikov, 64 700 lopničarjev, 21500 pijonirjev, 14 250 tren-vojakov in 1044 topov; Avstrija ima tedaj vkup 1,192 000 mož, Nemčija 1 506-500 mož in Indija 687 400 mož; vae tri države vkup imajo: 3,385 900 mož in 6500 lopov. Nasproti tem pa imajo Ruska in Francoska: Rusija ima 2,520.000 pešcev, 165.000 konjikov, 240000 topničarjev, 55000 pijonirjev in 9584 topov; Fiancija ima 1,242 000 pešcev, 89,200 konjikov, 189.600 topničarjev, 35 000 pijonirjev, 92.000 tren-vo-jakov iu 5000 topov; Rusija ima tedaj vkup 3,080 000 mož in Fmncija 1,647.800 mož; obe državi vkup 4.727.800 mož in 14.584 topov. Grozovita je torej ruska vojaška moč in morala bi nasprotnika kar zdrobiti, če bi mogla hitro to velikansko množino vojakov postaviti tje, kjer bi jih rabila. Francoska pa je bila do leta 1870 prva vojaška moč na svetu, pa tudi Se sedaj je vojska vrlo izurjena in opravljena. Angleška potrebuje le bolj mornarjev, kot pa vojakov na suhem, ker to kraljestvo obdaja krog in krog morje. Ima pa: 377.000 mož peScev, 58.000 konjikov, 44.300 topničarjev, 2028 topov in 16.000 pijonirjev. Tolikšne so vojske evropskih oržav, kakor nam govorč Številke. Skoraj nas je strah za naSo ljubo Avstrijo, posebno ker ima take zaveznike, da se ne more prav nič zanesti na-nje. Pa srečen ali nesrečen izid vojske ne zavisi le od števila vojakov, ampak tudi od njih izurjenosti, Iastnostij, tudi vreme često zelo vpliva na vojsko in Se mnogo drugih okoliščin. Sicer bo pa ljubi Bog črval naSo Avstrijo, kakor jo je že toliko časa, a le tedaj, če mu bode dajala, kar mu gre. Brez Boga pa ni nobena vojska nič in naj ima Be toliko milijonov vojakovi Strašna bo torej prihodnja vojska, ko si bo toliko ljudij stalo nasproti v ljutem boju, a straSna posebno zaradi orožja, katero bodemo prihodnjič nekoliko popisali, in sicer najnovejše iznajdbe pri orožju. Kaj je novega po svetu? Marsikdo bi že šel volit, da bi ne bilo volišče tako daleč, z duljnim potom pa izgubi mnogo časa, kar je zlasti pri kmetih in obrtnikih precej važno. Tako se večkrat sliši tu in tam pri volitvah in deloma je ta izgovor tudi opravičen. Zato pa hočejo tudi poslanci, ki se potegujejo za pravice svojih volilcev, narediti tako postavo, po katerih bo v kmečkih volilnih okrajih vsaka občina, ki obsega najmanj 300 prebivalcev, tudi volilni okraj. Ta postava dala bi potem vsakemu priložnost voliti brez dolgih potov in velikih stroškov. Pa ta postava ima še drugo, za kmečko ljudstvo dobro stran. Določa namreč, da v prihodnje volilci ne bodo več volili volilnih mož, ampak si bodo kar sami naravnost volili svojega poslanca, in ta postava se imenuje zato postava o naravnostnih volitvah. Dosedaj so samo prebivalci po mestih volili naravnost, a kmetje so volili posredno le po volilnih možeh. Sedaj pa mora pasti tudi ta razloček, kajti če imajo vsi jednake dolžnosti, naj imajo tudi pravice jednake, in gotovo je, da nos kmet taka bremena, ko pa meSčanje. Dalje je pa tudi naSe kmečko ljudstvo toliko probujeno, da precej lahko razume politična vprašanja. To postavo je vsprejel nižje-avstrijski deželni zbor in zadnje volitve v deželni zbor so se vrSile naravnost, to je, brez volilnih mož In kaj je bila posledica tega? Ljudstvo, ki je prvikrat smelo prosto govoriti, dejalo je: Mi ne maramo liberalnega, židovskega gospodarstva, in volilo je krščanske može. Tako ima v nižjeavstrijskem deželnem zboru protiliberalna stranka dve tretjini poslancev in liberalcem je odklenkalo. — Pa čemu to pripovedujemo? V našem prihodnjem deželnem zboru bodo skoraj gotovo tudi naSi poslanci predlagali tako postavo o naravnostnih volitvah. Toda popolnoma gotovo je, da bodo liberalci nagajali, kar se bo dalo. — I kako pa je vendar to, saj so vendar »ljudski« prijatelji, kakor pravijo? Da, da, kakor pravijo, in ne kakor delajo. Kajti ljudstvo jih sicer nič ne briga, ko ob času volitev. Ker pa dobro vedo, da ljudstvo ne mara za njih razsipno, potratno gospodarstvo, ki jim naklada vedno novih bremen, zato pa ne bi radi videli, da bi kolikor mogoče vsi volili, in to bi se ravno zgodilo, če bi volili doma v svoji občini. Potem bi imeli tudi liberalni hujskači mnogo več dela, če bi hoteli vse volilce oblezti in jih pregovarjati, a stalo bi jih tudi mnogo več denarja za golaž in vino in druga takoSna mazila. Tega se torej boje naSi liberalci in kar strah jih je, če pomidijo, da bi potem lahko vsi prav zložno volili, ker pri volitvah bi jim kmečko ljudstvo naravnost povedalo, da je ven 2 njih gospodarstvom. Da pa niso liberalci pravi ljudski prijatelji, razvidno je iz njih del: ali so mar oni ustanovili toliko posojilnic, k. »o iztrga le ljud. ,z žrela raznih oderuhov ? Ali so mar on. zasnoval, gospodarske zadruge? Ne, ampak le nov,h davkov so jim naložili, nov.h sitnostij napravili - Naša stranka pa žel. resnični blagor ljudstva in zato bo predložila postavo o naravnoatnih volitvah, ki d«je ljudstvu pravice, ki mu gredo, in mu vrh lega še prihrani časa, pota in denarja. Sedanjim državnim poslancem potekel bode kmalu čas njih poslanstva. Zato se pa v driavnem zboru prav živo gibljejo, da bi ostali v dobrem spominu. No, ne vemo, če se jim bode to posrečilo, kajli prej so preveč popuščali in sedaj ne morejo vsega popraviti. Zadnje dni predložili so novo poslavo o kroSnjarstvu, kajti do sedaj je bilo krošnjarstvo prav malo uravnano na škodo drugim Irgovcem in obrtnikom. Zato pa je prav, da se ta zakon spremeni, ali če treba, tudi poostri; s tem je precej pomagano trgovini. — Tudi za obrtnike so nekoliko poskrbeli poslanci. Spravili so v razgovor novo obrtno postavo, po kateri bodo obrtne zadruge, ki so bile do sedaj silno omejene, zadobile več pravic, ki bodo mn^go pomagale k ohranjenju obrtnega stanu. Želeti moramo le, da bi bili ti dve postavi vsprejeti in potrjeni. — Dne 28. oktobra oglasil se je tudi nas poslanec Pfe fer ter prosil vlade pomoči za nekatere po vremenskih uimah poškodovane dolenjske občine, v katerih je najprej strupena rosa uničila skoro vse grozdje, potem pa še toča pobila, kar je ostalo. Tudi z rejo prašičev si dotični kraji niso mogli letos pomagati radi prašičje kuge. Zato je umestno, da država pribiti na pomoi z zdatno podporo. — Jedenkrat smo že govorili v Domoljubu, kdo ima pri nas železnice v rokah, namreč židje. Ti nastavljajo po železnicah vozne cene, ti nam podražč vse stvari, katere dobivamo po železnici. Poleg tega pa jim mora država sama plačevati, ako hoče, re cimo, vojske prepeljavati. Zato so predlagali nekateri češki poslanci, da nuj država kolikor mogoče preje spravi želeinice v svoje roke in Če drugače ne gre, pa po odkupu. T« predlog je velikanske pomembe, a težko se bo dal izpeljati, ker bodo že nekateri poslanci taki, da bodo govorili v prid židov, ne pa v prid države in ljudstva. Čudne stvari so godč na Nemškem. Kakor je znano, je stari lisjak in slepar Bismark pred nekaj leti izginil s političnega površja in sedaj životari sam zase, ter se za nikogar ne zmeni. V zadnjem času pa je po svojih časopis'h raztrobil med svet državno skrivnost, in če bi bil kdo drug to storil, bi ga bili za par let priprti, no se ve, takemu možu, kakor je Bismark, ne storč radi kaj ialega. To odkritje Bismarkovo pa kaže, kakšne prijatelje ima Avstrija. - Bismark je pred leti deloval na to, da so se Avstrija, Nemčija in Laška zvezale v trodržavno zvezo in so te države sklenile, druga drug. pomagati, ako bi bila vojska. Pa Bismarkova zvita buča je uganila Se jedno: Na tihem je napravil zvezo z Rusijo, po kateri bi Nemci Avstrijcem ne pomagal., ako D. prillo do vojske med Rusijo in Av.trijo! Ves svet se je savzel, ko je čul to novico in v nemškem državn m zboru so poslanci prašali vlado, je li kaj resnice na tem in če je vlada vedela za to pogodbo. Vladi je to vprašanje kar sapo zaprlo in dejala je, da bode čez nekaj dnij še le odgovorila. Naj odgovori tako ali tako, mi vemo dovolj, vemo namreč, da o Nemčiji tudi velja pregovor »spredaj liže, zadaj praska.« In take zaveznike ima Avstrija: Nemčija na tihem dela zaveze z drugimi državami zoper nas, Italija pa hujska Lahe po Istri in ti se hočejo na vsak način odtrgati od našega cesarstva. In tisti možje, ki vodijo državo, tudi to vedo, a vendar se bratijo z našimi očitnimi in skritimi nasprotniki. Kdo jih pač razume? Lahi še nečejo miru, ampak vojsko želi njih vroča kri, po maščevanju hrepeni njih častiželjnost. Menelikove dežele kar pri miru ne morejo pustiti in vedno poročajo italijanski listi o kaki mali praski med Abesinci in Lahi. Vsi listi pa priznavajo, da se jim letos v Afriki še bolj slabo obeta ko lani. Prav jim je. — To vojskovanje Lahov pa je tudi vzrok, da Menelik vkljub prošnji sv. Očeta ni spustil italijanskih jetnikov, človekoljubna namera papeževa se tedaj ni vresničila, ker iramasonska vlada noče iz papeževe roke nobenih dobrot in raje pusti vjetnike tam, kjer so. Sicer pa Menelik po krščansko ž njimi ravna. Poslal je sv. Očetu pismo, v katerem pravi, da je hotel vstreči njegovi želji in izpustiti vjetnike, pa naenkrat začeta vojska zoper njega mu je dokaz, da Lahi nočejo miru in zato jih ne more spustiti. Zal, da sv. Oče niso dosegli svojega cilja, a vendar je zanje to človekoljubno delo dokaz, da imajo le oni zlato, usmiljeno srce za svoje ljudstvo, ne pa framasonska vlada italijanska. Sedaj se je napravil mir. Povsod, koder vladajo liberalci in framasoni, je beseda »prostost« res gola beseda. Katera dežela se pač bolj ponaša s prostostjo svojih državljanov kakor Fran• coska? Tam je vse svobodno in prosto, le katoličani ne uživajo dobrot te svobode. To se je sedaj vnovič pokazalo. V mestu Rajmzu napravili so katoliški shod, ki je bil prav dobro obiskan. Res je, da niso mogli vlade, ki katolikom jemlje vse pravice, hvaliti, a ruvali zoper njo niso. Pa že to je bilo tistim velikim glavam, katere koj mraz spreleti, če le slišijo ime »katolišk«, zadosti in hudo so prijeli ministre, da dajejo tem nazadnjaškim katoličanom potuho in preveč svobode. — Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, katero so katoličani v nekem mestu letos čez dolgo časa zopet obhajali, napadla je druhal liberalcev in drugih takih ljudij procesijo s kamenjem in palicami. Katoličani pa tega niso hoteli kar tako pretrpeti, ampak so jim prav pošteno vračali po glavah in po plečih. Vlada je poklicala škofa predse, češ, da je uuhujskal katoličane, in bržkone mu ne bo dajala nekaj mesecev plače. To je svoboda I Ruski car se je srečno povrnil domov z dolgega potovanja po Evropi. Ker je bil s Francozi v Parizu bolj prijazen kakor z Nemci, so se že ti začeli nekoliko jeziti, a premeteni car jih je kmalu potolažil s tem, da se je na povratku iz Francije Se jedenkrat seSel z nemškim cesarjem in sedaj je vse dobro. To so vam kakor otroci, če oče jednega malo bolj prijazno pogleda kakor drugega, precej se kujajo. — Novi car je dovolil katolikom, da si smejo cerkve popravljati in da jim ni treba sa to vsakokrat prositi vladinega dovoljenja, kakor do aedaj. Tudi nekaj, a ne veliko. Pa sčasoma bodo napočili tudi katolilki oerkvi na Ruskem lopSi dnevi Bog daj t Turčija je Se premalo izmolžena in zato jo ta ali ona država pod svoj plašč postavi, da ji druge ne morejo blizu. Kakor hitro pa Turek ne bo imel več, kar bi m dalo kako v denar spraviti, ga bodo pognali v Atijo, od koder je prišel. Španija je zelo v škripcih. UstaSi na Kubi se ji nočejo podati, denarja pa v državnih blagajnah ni več in tudi ljudstvo je sila nejevoljno, ker mora vedno pošiljati najboljše sinove v vojsko. Ali bode Španska v kratkem premagala Kubo, od katere prav za prav sivi, ali pa mora pustiti ustaSem, naj se sami vladajo. V tem slučaju, da izgubi Španija rodovitni otok Kubo, je prenehala biti velevlast in v politiki ne bo igrala več važne uloge. Nezadovoljnost pa utegne vsak dan vsbuditi velik punt Kaj je norega po Slovenskem? Kranjsko. Baron Ravberjev beneficij pri stoln:ci je podeljen kuratu in deželnemu poslancu č. g. dr. Ignaciju Žitniku. — Župnija Vrhnika je podeljena č. gosp. Lovro Gantarju, župniku v ČrmoSnjicah. — G. dr. AleS USeničnik, kaplan v Stari Loki, pride v Ljubljano k stolnici za vikarja in stolnega kaplana. — Kanonično vme-sčen je bil č. g. Frančišek Krek na župnijo Vranjapeč. — Okrajnemu sodišču v Cerknici se priklopita občini Rakek in žilce. Prva je spadala dosedaj v okrožje okr. sodišča v Logatcu, druga pa v okrožje sodišča v Ložu. S to naredbo je ustreženo večini prebivalcev imenovanih občin in le želeti je, da bi se (udi v drugih podobnih ozirih ustreglo notranjskim prebivalcem. — Za-stop občine Nemška Loka pri Kočevju je izvolil častnim občanom gospoda deželnega glavarja Otona Detela ter mu izročil lepo izdelano diplomo. — Občina Dob fare Št. ViSke na Dolenjskem je izvolila sa svojega častnega občana gospoda deželnega poslanca dr. Igo. Žitnika, zahvaljujoč se mu sa obilno skrb ob času povod nji in potresa za to in sosedne občine. — Umrl je dne 30. oktobra v Tupaličah, župnije Predvor, M>ha študen. Pokojnik je bil velik dobrotnik romarske cerkve na Brezjah. Veliki zvon je sam kupil sa 2800 gld. Pred smrtjo pa je 8e daroval sdatno svoto za orgije. — Nova poŠta se bode ustanovila v Radomljah v kamniškem okraju. Imela bode vsak dan dvojno zveso s kolodvorom Men-geS Jarše. — Ra (Teisnova posojilnica v Št. Vidu na Dolenjskem vidno napredke. V poldrugem mesecu je imela nad 10.000 gld. prometa, akoravno ima mnogo skritih, posebno vaških nasprotnikov. — Na Črnučah je v novi farni cerkvi zidarsko delo tako rekoč dodelano; dostaviti je le le pevski kor in obe kupoli. Stavba je mogočna, veličastna; prihodnji teden nastavijo se okna in vrata, potem se bodemo poslovili za letos od sedanje kapelice in prezimili pri službi božji v novi hiti. — Dne 5. novembra se je ponesrečil v cesarskem gozdu »Ti-sovcu. nad Zadlogom pri Črnem Vrhu 23letni delavec Janez Rupnik i* Zadioga. Pehal je hlode po železnem tiru, pri tem padel, hlod ga zadene v glavo tako močno, da je čoz 18 ur potem umrl. — V Hlevnem Vrhu, politični okraj Logatec, pogorela je hiSa posestnika Janeza Mlinarja. Vzrok ognja je neznan, zlasti ker gospodinja Ana Mlinar Udi, da se ob času, ko je ogenj nastal, v hisi ni kurilo. Škode je do 700 gld., zavarovalnina pa znaSa 800 gld. — V Idriji se zaprli družino 8trnen, ker je na sumu, da je spravljala v svet ponarejeni deaar. VrSi ae hiSns preiskava. — Ustrelil se je 22letni vojaški novinec Jožef Piber pri 13. atotniji pehotnega polka it. 27 v Ljubljani. Kroglja mu je prodrla srce. Piber je bil doma is Pischelsdorfa na Gorenje-Štajerskem in po svojem stanu trgovski pomočnik. — V noči med 30. in 31. oktobrom se je v vasi Borje obesil 281etni Ciril Udovič. Našli so ga visečega na vezanem kozolcu. Za pravi vzrok se Se ne vč. — V noči od 23. do 24. oktobra bilo je v več gorjanskih krajih v političnem okraju Rudolfovo pokradeno. Pokradeno jo bilo vzlasti perilo in obleka v skupnem znesku 340 gld. Tatov dosedaj fte niso dobili. Na sumu pa sta dva 30letna Hrvata, katera sta dan poprej v tistih krajih kot pogorelca prosjačila. Razven tega se sumniči tudi nekega Nikolaja Brataniča iz Lokvice, kateri je na več krajih v metliški okolici pokradel. — Dne 26. oktobra po noči so neznani tatovi pri dveh hiSah na Vrhu ukradli 58 gld., nekaj suhega mesa in več obleke. Nekateri sodijo, da bi bili iste stvari ukradli Žumberčani ali pa vlahi pri Metliki imenovani, ki po hiSah jajca kupujejo in jih v kosih na hrbtu v Metliko odnaSajo. Štajersko. Premeščeni so častiti gospodje: Anton RavSelj iz Starega Trga v Pameče, Mat. Stoklas iz Šmartna pri Slov. Gradcu v Ribnico, Maks Ocvirek od Sv. Štefana na Mato; č. gospod Josip Horvat, župnik na Bizeljskem, je stopil v stalni pokoj. — Presvitli cesar je občinskemu predstojniku v Št. Jurju na Štajerskem, med. dr. Gustavu Ipavic-u v očigled njegovega mnogoletnega, vestnega in zaslužnega delovanja podelil naslov cesarskega svetnika. Primorsko. PoŠto v Cerknem na Goriškem prevzame dne 15. novembra gospod Vekoslav Ravnikar, gospodar v slavnosnani hisi pri Kafolu. — Sad ljudskega shoda v Cerknem dne 8. septembra L 1. je kmetijska zadruga, ki se je osnovala v Cerknem dne 8. novembra za cerkljanski sodni okraj. Osnovalnemu zboru predsedoval je č. gospod dekan Murovec. Zbralo se je okolu 90 gospodarjev največ iz Cerkna, Straže, Adleža in Novakov. Pravila so le v malenkostih spremenjena, ista, kakor sadruge v Dobrepoljah. Koj se je vpisalo nad 30 udov, drugi so izjavili, da pristopijo, ko bo zadruga začela delovati. — Načelnikom je izvoljen gospod Vekoslav Ravnikar. — V Cerknem se je začel v nedeljo dne 15. novembra sveti misijon. Vodijo ga častiti oo. Iszaristi iz Ljubljane. — Gospod Krazjec, župnik v Breginju, je dobil župnijo Šmarije; č. g- Cigon t ru , w Jn !C°; ŠtUJe,j' k'P,an ' Cerničah vikarij.t Velik. Dol; gcspod čargo, vikar v Logu, vikarijat Gorenje Polj«; gospod J.rec vikarijat Ročinj, g. Leben vikarijat Libulnje, gospod Meian vikarijat Lokovec gospod Strekelj vikarij.t Vertojb., gospod Koršič kaplinijo v Rifenbergu, gospod Abram kaplanijo v Cemičah gospod Geat službo katebeta v Tržiču. - Cč. gg. novo-malniki dobili so sledeče k.planije: Marghet v Biljani, Meizlik v (irade2u, Barbieri v Vermiljanu, Gratton v Ajelu, Parmeggi.ni v St. Petru pri Soči, Pečenko v Kanalu, Pelicon v Mirnu, Volani v Ogleju, Čubej v Kobaridu in Callig.rw je dobil službo veroučitelja v GradiMu. Podobe iz življenja. Huda kazen — za hudo ženo. V Suseksu na Angleškem je umrl krčmar Leve, ki je svojej ženi zapustil lepo premoženje 36 000 gld. To svoto je izročil pred svojo smrtjo prijatelju in mu naročil, da naj se obresti od tega denarja ženi le tedaj izplačajo, če bode ta točno izvršila pogoje, kateri se stavijo v testamentu Obletni dan naj bi morala žena v vsaki roki po jedno svočo nositi ter po celem trgu hoditi, na glas vpiti in vsem ljudem naznanjati, kar je možu v življenji hudega storila. Glasno naj bi priznala, da bi bil« svojemu soprogu labko življenje podaljšala, če bi bil njen jezik krajši. Vse zakonske žene naj bi opominjala, da naj spoštujejo svoje možo, naj jih ubogajo in naj jih nikdar ne skuSajo mučiti s čemur si bodi. Ce bi pa vdova lega ne spolnovala, — glasi se dalje v testamentu, — naj bi dobil, od obresti le letnih 120 gld., v«e drugo pa naj bi pripadlo kakemu sorodniku umrlega moža. Soproga se je močno vstavljala trdnim pogojem, toda radi velike svote in zavoljo ne-voftčljivosti do sorodnikov se je vendar le vdala trdnim pogojem testament« in sedaj oznanja vsako leto po trgu, koliko bridkosti je napravil« možu s svojim strupenim jezikom. Vslic temu p« jej vendar ne manjka snubeče v. Listek. Očetova kletev. (Konec.) Ravno se je vračal Matija od pogreba. Kam naj gr6? Domov ?--d6ma nima, hise nima, — k svojim ? - svojih nima, kakor jedinega sio«, a naj gnžknjemu? Sin mu je zapovedal, da n«j ga pusli v miru. »A vendar, kaj bi bilo, ako bi Sel? Denarja nimam nikakega, zadnje 816 je za pogreb, - ljudje bi me uže imeli na milosti, - a to milost tako nerad uživam I Morda pa bi me sin drugače sprejel kakor si mislim; morda a« mu je srce omehčalo, saj je moj sin, in -jaz nisem nikdar tako delal « svojim očetom. Mati me-gova bila je ženska krepostna, mrkega srca, - ni mogoče, da bi bil sin tak! Naj bo v Božjem imenu, grem, naj bo, kar hoče! Saj on je Se edin človek, ki ga imam le na svetu, če me Se ta ne mara, — sem sam, čisto sam na svetu!« Mraz, hud mraz je bil in sneg je Škripal pod nogami, ko se je Matija napravil na pot v mesto — pel. Ljudje, ki so ga srečavali na poti, vpraševali so ga, kam grč sam v hudem mrazu in tak sivolas starček! »K sinu, k sinu grem v mesto. Sam grem, ker nimam človeka na svetu, kakor sina v mestu, — moram iti sam! Z Božjo pomočjo uže dospem v mesto!« je odgovarjal. Težka je bila pot k sinu in težavna. Sedel je večkrat na kamen ob cesti, da si odpočije, a mraz, otrpljajoč ude, dvignil je stare kosti zopet kvišku. Slednjič dos[č v mesto. »Bog vč, ako ga najdem, ako Se stanuje tam, kjer je!« Mesto je bilo Matiji dobro znano. Kmalu najde ulico, katero mu je Se pred leti Drejec povedal. Tudi hise ni bilo težko najti. Bilo je opoldne, ko je stopal po kamenilih stopnicah v prvo nadstropje. Počasi je stopal, na vsaki četrti stopnici je obstal, da si odahne. Konečno je stal pred vrati sina. Odahne si, in s tresočo roko pozvoni. Pri vratih prikaže se dekla, — bila je druga kakor ona, ki je odprla Drejcu, — in vpraSa, česa želi. »Ali stanuje tu neki gospod Martin Ocčpek?« • Da.« »Ali bi ne mogel ž njim govoriti? Imam važne stvari! Recite mu, da ga čaka zunaj sivolas starec, ki je njegov — — sorodnik!« Dekla zgine in kmalu so odmevali na hodniku koraki gospoda Martina. Starcu Matiji so se tresla kolena in roke, ko je zagledal sina. »0, sin, moj sin! Me-li več ne poznaS, — nečeS poznati ?« Martin je odskočil nehotč korak nazaj, zr6č očeta pred seboj, — sivolasega starčka. Koliko let ga ni videl 1 Nekaj ga je zazeblo v src6, — a hitro je čut pomagal, zlasti, ko se je iz sobe čul glas njegove gospodarice — žene: »Kdo je zunaj, Martiu ? Pridi kmalu nazaj I« »Je li to glas tvoje žene?« vpraševal je oče Matija, zi6č z veseljem svojega sina. »Da. Oče, ne zamerite mi, da vas ne morem podpirati, moja žena — mi ne pusti l Moram se njeni volji udati, če hočem imeti mir v hiši. Tu imate nekaj, pa pojdite kam kosit, ne morem vam več dati. Morda dobite pozneje kaj 1 A, počakajte, tu imate naslov sirotišnice, tam vas gotovo vsprejmd, jaz vas bom priporočil. Zdaj pa z Bogom!« Oče Matija dejal je Se za njim: »Mati je umrla«, — a sin ga ni več čul. Vrata so se uže zaprla in sin odhitel je k ženi, ki ga je klicala; lagal se ji je, da je prišel star berač. Oče pa je stal pred vratmi, trd od mraza, tresoč se po celem telesu in zrl srpo v zaprta vrata, tiščeč v roki smefikan bankovec in papir, s katerim naj grč v sirotišnico. •O, sin!« vzdihnil je obupno, da je odmeval glas votlo po prostorni bisi. Počasi se je obrnil in odSel tresoč se po stopnicah navzdol. Stal je pred hiSo. Kam sedaj? — Sčm, v to bilo je bil zadnje upanje postavil, tu je menil najti kOt miru in počitka — pri svojem sinu. A zdaj je strto zadnje upanje, sam stoji, čisto sam na širnem svetu) Torej v sirotišnico ga hoče poslati? Sam pa Sivi v izobilju in redi ženo in otrdke! •Ne, tja ne grčm! RsjSe domov, in umrem ondi gladu I« Stopil je v krčmo in se ondi najčdel za denar — miloščino sinovo. Pol miloščine je pojedel, druge pol pa je stisnil v žep in korakal počasi pes domov. Bilo je uže popoludne. Počasi je stopal po poti nazaj, katero je s takim upanjem nastopil. Dan se je nagibal h koncu. Iz neba so jele padati snežinke in starec je bil Se-le na pol pota. Pospeši korake. A ni mogel dalje vstrajati v hitrejši hOji, — Sel je čedalje počasneje. Slednjič ni mogel več naprej. Moral je sesti na kamen ob potu. »Malo si odpočijem in nato grem hitreje« — si je mislil. Noč se je storila. Sneg je jel hujSe naletavati. Matija je jel misliti na sina. 8prva je skuSal opravičiti njegovo dejanje — iz ljubezni do njega. A pre-motrivgi celo svoje življenje, kako je prav za prav le sin uzrok njegovega žalostnega stanja, vskipel je ponos v starčku, kolikor si ga je Se ohranil. •To je sin! — Bog, ki živiš tam visoko nad oblaki, ti me vidiš, kako sem zapuSčen, — ti tudi vidiS mojega sina, da bi se me lahko usmilil, — a neče! V Tvoje pravične roke ga izročim, — stori ž njim, kakor mu grč!« Tako je govoril poluglasno v nočni temi sedčč na kamnu ob potu. — Nato se je umiril in — starost je starost — zadremal Sneg je padal gosto, mraz je bil. Drugi dan so naSli ljudje, idoči po poti, — človeka v snegu mrtvega. Bil je Matija. Zdaj ni bil več sam, — zdaj je bil v dražbi z ženo in Bogom. • * * Minulo je več let. Martin ni čul ničesar od očeta in — bilo mu je ljubo. V sirotišnico je Sel takoj po odhodu očetovem vprašat, če ni tak io tak starec prišel, — a zvedel je^ da ga ni bilo. Ko ni bilo čez več let nobenega glasu o njem, bil je prepričan, da je umrl. Od srca se mu je odvalil kamen. Nekega dnč se je namenil peljati v rojstni kraj. Oče je umrl, mati tudi gotovo, in ne bo ga nihče spoznal v vasi. Peljal se je sam. Proti večeru je bilo, ko je dospel do polovice pota. _ Sel je nalašč proti večeru, da ga ne bodo ljudje videli. Ob potu ni bilo nikakega drevja; bil je uže mrak. Nenadoma se prikaže njegovim očem kril ob potu — V tem hipu, ko je dospel do znamenja, skldne se visoka postava izpod križa. Konj se splafii prikasni, in odekoči v stran; voz z Martinom vred pa pade v rov ob cesti. Ta prikazen je bil berač Drejec. Ii mesta domov, počival je pri znamenju, katero so postavili v spomin, da je tu zmrznil — Matija Oc6pek. Ko je voz mimo adričal, je vstal, da bi poprosil daru. Prestrašil se je Drejec, ko je videl, kaj se je zgodilo. Brzo je stopil k razbitemu vozu, ga odstranil in našel pod njim Martina. Grose se je tresel, videč ga krvavega. Spoznal je mahoma v njem gospoda Martina. Tresel ga je, — a bil je mrtev. Ulomil si je tilnik. »Da, zdaj spoznam prst Božji« — mrmral je Drejec, nalagajoč mrtveca na voz — »na tem mestu je zmrznil oče — po njegovi krivdi — in tukaj je storil konec njegov sin! — To je Božja roka, pasja dlaka, da je I« Tak je bil konec gospoda Martina.--- Drejec je hodil Se dolgo po svetu in povsodi pripovedoval to povest in vedno dostavljal: • Pasja noga, pa naj reče kdo, da ni res! Bog, naS oče v nebesih, nekaj časa gleda, a ko vidi, da je dovelj, udari! To vam rečem, ljudje Božji, bil je preoSaben in oče se mu je zdel prenizek, da bi bil njegov oče, — zdaj je pa oče previsok zanj! Pasja vera, ljudje Božji, pa recite, če ni tako ?< Ivan. Narodno gospodarstvo. Koliko vina se pridela, na celem svetu? Dolgo časa je Francoze vznemirjalo vprašanje o vinu, in vse so storili, da bi prišli stvari do konca. Zadovoljili so jih možje, strokovnjaki v tej stvari, ki so se sesli v mestu Bordeaux (beri Bordfl) in povedali, da se na vsem sveta pridela na leto 130 milijonov hektolitrov vina (hektoliter = 100 litrov). Vinoreja v nekaterih krajih pojema, v drugih se pa pridno goji. Na LaSkem in Spanjskem iztrebljajo cele gozde oliv (oljk) in sad6 vinsko trto. V Avstraliji in Kal forniji zasajajo cele daljave zemlje s trto. — Vinoreji mnogo Škoduje trtna us. Veliko Škode je napravila na Ogerskem, LaSkem, Francoskem in Avstrijskem. Najhujše pa je razdejala na LaSkem. Med 69 pokrajinami razsaja trtna uS že v 26 pokrajinah. 114 338 hektarjev (1 hektar = 100 arov, 1 ar = 7l/, oralov ali johov) je ondi že uničenih, 75.388 pa žuga jednaka usoda. V Siciliji je 96.948 hektarjev uničenih in 63 263 hektarjev okuženih. Uničeno zemljo posejajo s pSenico. Škoda, ki se godi ljudstvu, znala 41 milijonov lir, to je okrog 18 milijonov našega denarja. Povprečno bi mogel vsak hektar roditi 28 hekto* litrov vina. — Tudi na Francoskem je trtna uS naredila veliko Škodo. Prav nič se ne motimo, če pravimo, da je ie 150000 hektarjev zemlje, kjer je rastla vinska trta, uničene. 400letnica tobaka. Tobak obhaja letos svoi jubilej. Bilo je leta 1490, ko je Spanjski menih IZ Pano, ki se je podal « Krištofom Kolumbom na pot na otoku Domingo v pokraiini Tabago naSel tobak On je bil prvi, ki jo pripovedoval svojim rojakom o tej rastlini in jim razkladal, kako jo rabijo domačini. S prva ■e je rabil tobak le kol zdravilo, pozneje so ga pa zaceli tudi kaditi. 1„ leto« je 400 let, odkar je prišlo to sladko krepilo kadilcev, nosljačev in žvekačev (čikarjev) v Evropo. Razne novice. t Generalni vikanj dr. Henrik Pauker pL Glanfeld. 14 t. m. zjutraj malo pred peto uro je nenadno umrl po kratki bolezni preCastiti gospod generalni viksrij, stolni dekan in kanonik dr. Henrik P a u -kerpl. Glanfeld v 68. leta svoje starosti. Minulo sredo je ladojikrat maševal; ta dan ga je stresel mrai in mislil je, da dubi influenco, kakor jo je v tem času imel sedaj že več let zaporedoma. Ostal je zato doma, a je opravljal v odsotnosti škofovi vsa opravila; opoldne pa ga je napadla slabost. Zdravnik je konstatoval oalabljenje srca. Blagi bolnik je takoj spoznal, da mu je življenje v nevarnosti, zato je takoj uredil svoje časne stvari ter se dal prevideti s sv. zakramenti za umirajoče. Ob štirih zjutraj so ga topet napadle smrtne težave in kmalu nato je preblagi dekan mirno zaspal v Bogu. — Rojen je bil pokojnik v L,ubljani 26. nov. 1829. V m a š n i k a posvečen je bil dn6 13. avgusta 1854 ter je postal tisto leto doktor bogoslovja. Eno leto je služboval kot kapelan na Bledu, 3 leta pa kot stolni kapelan in nemški pridigar pri stolnici. Potem je bil imenovan spirituvalom v duhovnem semenišču, katero službo je opravljal do leta 1871, ko je dobil Cbdellijer kauonikat. Ltta 1886. je bil imenovan stolnim dekanom. - Leta 1859 je bil imenovan vodjem bratovščine sv. R šnjega Telesa za opravo ubožnih eerkva, kateri posel je opravljal nesebično in požrtvovalno do smrti. Za njegovega vodstva se je ta družba neizmerno povzdignila. Po smrti škofa Krizostoma ga je ta čas izpraznjene škofovske stolice stolni kapitelj izvolil kapit. vikarjem. Sedanji knetoškof ga je imenoval 6. aprila 1891 generalnim vikarjem za ljubljansko škofi.o. - S pokojnikom je legel v grob skromen plemenit človek vzoren duhoven, ki je z delom in molitvijo Bogu posvečeval svoje brezmadežno življenje. Zato pa je zavladalo povsod iskreno sočutje ob tej nenadn. m novici. - Pokojnika priporočamo v pobožno molitev. — Počivaj v mira, duša blaga' (Is Horjula) 16. nov.: „To je dan, ki ga je Gospod naredil," blestelo ae je na slavoloku, pozdravljajočem novega našega g. župnika, preč. gosp. Petra Bohinjca, Čegar slovesno umeščenje je včeraj praznovala naša župnija. Kakor smo žalovali po prejšnjem g. župniku ob njegovem odhodu, tako smo se včeraj radovali novega svojega dušuega pastirja, kojega nam je že naprej priporočal njegov glas. V m H.rjul je bil včeraj v slavolokih, zelenju, zastavah in bandereih. Ob 10. uri bila je slovesna instalacija, kojej je bil propovednikom preč. g. kanonik A. K a 1 a n , ki je predstavil navzočnikom novega njih pastirja in na to pojasnjeval poklic duhovnikov in dolžnosti dobrih far&nov. Veselja je koprnel ves Horjul vče-rajšni dan in izpričava), da je tukajšno ljudstvo dobio in verno, še nepokvarjeno kakor malokje. Posebne pohvale zaslužili so si člani tukajšuega gasilnega društva, ki so skrbeli za izborni red. — Zvečer presenetilo je preč. gosp. novega župnika vzlasti lepo razsvetljenje po hišah v vasi in prav lepo uprizorjena serenada, koji na čelu ja bil župan, ki je v ginjenih besedah pozdravil novega g. župnika ter mu izrazil v imenu župljanov radost in udanost cele f&re. G. župnik zatrjeval je v svojem odgovoru na županove besede, ds je prinesel celo srce za novo faro. Burni „iiviou-klici sledili so besedam g. župnika, kateri naj bode prepričan, da bodemo Horjulci kakor doslej tudi ta naprej vsikdar branili složno sv. vere in domu oltar. Bog nam ohrani novega preč. gosp. župnika prav mnogo, mnogo let I (Boj i jastrebom.) V gozdu Takova blizu Belgrada se je spustil velikansk jastreb na nekega kmeta in mu na rokah in obrazu zadal veiike rane. Šele, ko je drug kmet pritekel na pomoč, sta premagala nevarnega ptiča. Rane, katere je dobil kmet v boju, so tako hude, da jedne roke ne bo mogel več rabiti. (Vojaški begun v guoju.) V vojašnici v mestu Sto-kerau na Nižjeavstrijskem so praznili jamo za gnoj. Naenkrat zadenejo z vilami na človeško telo, ki je zakričalo in s tem naznanjalo, da Se živi. In res! Bil je dragonski novinec, katerega so že dva dni kot beguna iskali. Ni se mogel navaditi strogega vojaškega življenja, in zato se je skril v gnojno jamo, da bi tam od lakote umrl. (Sedem let po nedolžnem v ječi.) Nedavno so v Parizu oprostili ječe neko vdovo, ki je bila pred sedmimi leti obdolžena, da je umorila svojega moža. Sedaj se je pa pokazalo, da je nedolžna. Sodnik je za njo zahteval 100.000 frankov (okoli 50 000 gld.) odškodnine. To so pa znižali na 40.000 frankov (okoli 20.000 gld.) katere ji bo sedaj država izplačala. (V 111. letih) samo dva župnika imela je neka fara na Francoskem. Jeden župnikov je deloval od 1. 1785. do 1842. in njegov naslednik, ki je sedaj 80 let star, Se vedno čvrsto duSe pase. PaC redko I (Otroci [prostoiidarji] — brerbožiiki.) Prihodnost Francoskega bo prav mračna, če skoro ne začn6 mladine krščansko vigojevati. Kakor znano, se učenci državnih Sol ne smejo učiti krščanskega nauka. Zato ni čuda, da se godč stvari, o katerih mora Človek grozč strmeti. V nekem mestecu francoskem je moral ondotni »upnik odložiti prvo sv. obhajilo na negotovo prihodnjost, ker so otroci — dečki izjavili, da ne verujejo v Boga. Iz takih otrok postanejo pozneje — panamisti in prostozidarji. (Volila.) Rajni župnik v pokoju prečast. gospod Anton JakSič, volil je v svoji oporoki 10.000 gld. za dva gojeniska prostora v .Collegium Aloyjianum«, 6000 gld. za druge dijaSke ustanove, 1000 gld. dijaški kuhinji v Novemmestu, ravno toliko bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji in poleg tega manjše svote za cerkve, reveže itd. (Četrta boija zapoved, kje si ?, V neki vasi na Nemškem živi vdovec s kopo otrok. 2ivi od dela svojih rok, izdeluje namreč zaboje. Ker se sam ne more ukvarjati z malimi otroci, aklene se oženiti. Tega pa se ustrašita naj starši hčeri, ki bi zato morali od hi*e, — jedna stara 16 let, druga 20 let. Zbog tega in vsled družinskih razprtij naredite grozen sklep, svojega očeta usmrtiti. Po noči vrtete spečemu vrvico okolu vratu in ga skušate zadavili. Ali možu se posreči, da spravi roko med vrat in zanjko in kliče na pomoč. Sosedje se prebudč, neusmiljeni hčeri pa odjenjata od svojega peklenskega naklepa. Pred sodnikom odkrito povesta svoje grozodejstvo. Neverjetno je, kako daleč pridejo dandanes ljudje v svoji zaslepljenosti in brezsrčnosti. (Iz Britofa pri Kraaja) dne 9 novembra. Sinoči sta se sprla v gostilni pri »Kukovcu« domača funta, bratranca Jaka Kokalj in France PuSavnik. Seveda sta se pri tem prepiru tudi sprijela in z grdimi kletvicami onečaSčala nedeUo. Pa kazen božja ni zaostala. Jakob Kokalj je skočil za bratrancem ven ter ga na vežnem pragu gostilne sunil z nožem tako nesrečno, da se je ta koj mrtev zvrnil na tia! — M la mu sodba! A potem nihče ni imel poguma, se dotakniti mrtveca; Se le ko je župan priSel na nesrečno mesto, so ga naložili in peljali v mrtvašnico. — Kaj je pač potem pomagalo vpitje in tarnanje mater, vdove in sester nesrečnežev? Takrat jokajte, ve matere in sestre, kadar se vaSi sinovi pijani potepajo od gostilne do gostilne in s pretepi in kletvicami skrunjajo dan, ki je posvečen Gospodu! Takrat tarnajte, kadar gredč fantje namesto v cerkev h krščanskemu nauku v gozd ali v kakšen kot igrat, potem se ne bode čulo o samih pretepih in o nožu 1 O, ko bi naSi fantje že jedenkrat vsaj toliko prišli k spoznanju, da bi v nedeljah popoldan ne iskali raz vedrila in veselja le v krčmah in žganjarijah, kjer se stori toliko nerodnostij; saj se nam ponuja toliko prilik za pošteno razvedrilo. Tudi v knjigah se najde marsikaj vzpodbudnega in veselega za kmečke fante. Vedno bolj se uvideva, kako pametna je misel, da se ustanavljajo društva, kjer se posebno fantje zbirajo, kajti tudi kmečki naSi fantje so potrebni razvedrila in kake vesele, pošteno vesele ure! Bog daj, da bi se tudi pri nas kaj tacega osnovalo 1 Vam bom rad poročal kaj lepega in veselega. Britofl.an. (Vsled skoposti umrla.) V nekem kraju blizu Parita naili so 86 letno žensko mrtvo v njenem stanovanju. Vzrok smrti: lakota. V njeni zapuščini naSli so drago- cene stvari v vrednosti 20 000 gld. Ta ženska imela je tudi hišo, ki ji je vsako leto donaSala 2000 gld. stanarine. Ker je sosedje več dnij"niso videli in so začutili nek neprijeten duh, ulomili so v stanovanje in jo naSli mrtvo. Ženska, znana skopulja, si is »koposti ni privoščila najpotrebnejših stvarij in slednjič jo tako oslabela, da ni mogla več iskati si živeža, ako bi bila tudi hotla. (Palčki.) Neki popotnik našel je v Južni Ameriki ljudi, ki niso večji kakor 120 cm. ali Štiri stare čevlje. Ti palčki so svetlo rumeno-rudeče barve in jih je prav mnogo. (Čudna zbirka.) Neki amerikanski milijonar, ki je 85 let star, ni nikdar povžil zdravil, katere so mu zdravniki zapisali. Sicer je dal v lekarni pripraviti vsa zdravila, katera mu je zdravnik zapisal, in ta zdravila je potem spravljal. Sedaj ima spravljenih 1900 steklenic, 1270 praškov in 870 akatelj raznih krogljic in zrn. (Zlato mesto ) V Parizu bode 1. 1900 svetovna razstava. »redišče razstave bo pa »Zlato mesto«, to bo namreč oddelek razstave, v katerem bo vse iz zlata in pozlačeno. Če bi le tudi naredili poleg tega zlatega mesta tudi umazano mesto, saj snovi imajo Parižani dovolj. (Koliko se pskadi na Avstrijskem?) Primeroma največ se porabi tobaka na Solnograškem, kjer ga pride na leto na osebo 2 19 kg., najmanj pa v Dalmaciji, kierga oseba povprek porabi samo 047 kg. Ako se primeija Število prebivalstva s skupilom za tobak, stoji na prvem Nižeavstrijska, kjer povprečno oseba na leto porabi tobaka za 8 59 gld , na zadnjem mestu pa stoji zopet Dalmacija i 112 gld. za osebo. Na Avstrijskem štejemo okroglih 7,658 000 tobakarjev, t. j. 30% vsega prebivalstva. Povprečno porabi pri nas vsak tobakar na leto: 5 64 gld. za smodke, 1 98 gld. za smodčice, 3 76 gld. za tobak in 33 kr. za duhan ali drobni tobHk. Lepe svotice to, katere spuščamo v — zrak! (Kaj so našli v votlem zobu) V Pragi oglasil se je pred kratkim neki trgovski agent pri zdravniku s proSnjo, naj mu izdere votel zob, ki mu dela grozne bolečine. Zdravnik mu proSnjo usliši, potem pa zob natančao preiskuje. V njem najde majhen, blesteč kamenček, katerega juvelir spozna za briljant io ga kupi za 7 gld. 60 kr. Zobobolnim svetujemo, da istotako dajo preiskovati po operaciji zobe, mor da kaj uličnega n»jdejo! (Koliko korakov naredi natakar v jedaem dnevu ?j Nek natakar ali točaj v zelo obiskani gostilni je po dogovoru Stel nekega dne svoje korake in je naStel cel dan 51 348 korakov. To je približno 30 kilometrov ali pet ur hoda. (Jedina napaka.) »Kako vam diflč klobase?« vprala krčmar gosta. — Gost: »Že, že, samo jedno napako Imajo.« — Krčmar: »No, katero?« - Go»t: »Tega, kar bi moralo biti v klobasah, ni notri, to pa, kar je v klobasah, bi ne smelo notri biti.« (Potitek u kave.) Nekdo naroči v gostilni kave. Ko mu jo prinese, pokusi kavo, potem pa postavi stol poleg sebe in nanj postavi 6aSo polno kave. Ko ga vpra* Sajo, zakaj je to storil, odgovori: »Ta kava je tako slaba, d« se mora poprej nekoliko odpočili, predno jo pgeoM (Cerkven policaj) X„S narofnik jz 0berhausen-a na Nemškem p.»e .Domoljubu«, da imajo ondi v farni cerkvi nekakovega cerkvenega policaja, to je, mo?« v ponebni opravi (ima rudečo suknjo h Črnim žametom obrobljeno in bele rokovice), kateri z dolgo palico v roki hodi med božjo službo po cerkvi. On skrbi v cerkvi za mir in red in gleda tudi na to, da ljudje ne ostajajo pri vratih ali celo zunaj cerkve. Ako se kdo med božjo službo nedostojno vede. stopi k njemu in ga opozori na tc, kar se spodobi na svetem kraju. Dopisnik pravi, da bi tudi marsikje na Slovenskem treba bilo v cerkvi takega redarja. iPes življenje rešil.) Iz Lippa se to-le poroča: Andrej Lucz in njegova žena sta se 28. dne pret. meseca radi volitve poslancev mudila v Lippa. Ko se povrneta zvečer v svoje stanovanje, v veliko začudenje ne najdeta pet let starega sinčka. Po celi vasi ga iščeta, pa zastonj. Pes, katerega je imel Lucz s seboj, se je pa nekam čudno vedel, odkar je deček izginil. Celo noč je prečul v bližnjem gozdu, po dnevi se večkrat vrnil domov, tulil in cvilil po dvorišču in zopet tekel v gozd. Andrej in njegova žena sta mislila, da je pes stekel in sta ga bolela ustreliti. Tedaj jima svetuje sosed, naj gresta za psom, morda prideta otroku ua sled. Ubogata ga. Pes teče pred njima daleč v gozd. dokler se ne ustavi pred neko jamo. Starisi stopijo k jami in — vidijo, da tukaj leži njih sin v nezavesti. Hitro ga spravijo domov. Z drgnenjem in mlekom so oživili nesrečnega otroka. Otrok, ki je sedaj popolnoma zdrav, je Sel — tako je pravil sam — v gozd za kratek čas nabirat ježic. Ko se je noč naredila, je padel v jamo, iz katere k* j« reSi' — P®8' (Žalostna novica za loterist« ) Znano je, koliko se je že v poslanski sbornici govorilo proti mali loteriji, v kateri posebno revno ljudstvo mnogo zapravi. Finančni minister Bilinski je v proračunskem odseku poslanske zbornice obljubil, da hoče vlada počasi omejiti malo lo-terijo. Hipoma iste ne more odpraviti, ker država ne more najedenkrat pogrešati znatnih dohodkov, k. jih loterija daje. Polagoma se bode njen obseg zmanjšal. Letos avstrijske kolekture 2e ne sprejemajo stav na ogerske loterije, zanaprej se pa namerava ustavit, najprej loterijska urada v Trstu in Inomostu. Potem ostanejo loterijski uradi le Se na Dunaju, Lincu Gradcu, Brnu, Pragi in Levovu. - Državi nese na leto mala loterija 6,250.000 gld. čUtega dobička. (TurSki sultan v denarnih stiskah.) Ne le vam, sloven(a;. gospodarji, gre trda *a denar tudi tu^enm cesarju g. manjka. Mo« je namreč v nekt av tr j« črnogorskemu knezu. Toda *^nogorec bo moral temu niso hoteli dati .na ^ dobi zopet daj čakati toliko časa na lad Proso, » Koruza, • Krompir, > Leča hktl. Grah, » Fižol, » Maslo kgr. Mast, » Špeh, svet > Es 7| S0| 6 6'20 6 20 7 10 B1 60 6 60 iP 10 -9 — 90 6« 60 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko » > KoStruno vo » » . Pilanec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama. > » . . Drva trda, 4 kub. mir. » mehka . . . s' K] _ 70 70 - 3 — 10 — 64. — 60 — 60 — 36 — 46 — 18 2 40 1 80 7 —j 5 1 Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. "V vasi I>ol (Lusttlial) tik oerkve odda me »tmiovaiije z dvema popolnoma suhima sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo in lepo podstreSino in malim vrtom za dlje časa v najem. in (2-1) Na prodaj je Vm »trojt za poljedelstvo. Vnovič »niiane cene t Citralci doM br»ip],«no jeden naprr u oltre in moj sovi katalog: anulkaUJ, Je mi poiljejo svoj nulov. 104 2 Julij Neukirchner, Gšrkao, Čeiko. IG. HELLER na Dunaju 29 9 H/2 Praterstrasle 49 sos 20-17 Zastopniki se iščejo! Pred p«narejanjem «e Je treba posebno varovati; Stroje za izdelovanje opeke iuy boljšega, preizkušenega zistensa, popoln« priprav« sa ur »Alte v op«- karnlo, lamtte tovarn, tovarn x« izdelovanje pl«M-nat« streino opeke, tovarn za cement, glpt itd. izdelji kot večletno specijaliteto razpošilja Alojzij Jžteer, tovarna ta izdelovanje strojev za opekarnice -pg K8ln-Ehrenfeld. Podružnica: Praga, kralj, vinogradi, Žižkova cesta 833. Cenilniki in troškovniki franko. 109 3-1 Najboljša priporočlna pisma so v vpogled na razpolago ; izvršene ureditve si vsakdo lahko ogleda. 100 flo 300 gli lahko polteno z**luii »leberoi ter povsod brei igub«, »ko ho6« prodajati pooUfoo dopuš-ena državna pisma in irouko. Ponudbe pod n»»lovom : .leichter Verdienit" Rudolfu Mini, Dunaj. (7*' 10-1) Kmetovaluem kateri hoiejo pouAiti • manifom. kar koristi njihovemu unpeinemu go»podar-•fm, pnporo '»mo knjižico Kmetom v pomoč. Varodno-goipodarika raiprara Spinal Iv. Belec, župnik. Cena 90 kr., po potei 23 kr. Dobiva se v .fcatoliiki Tiskarni" Stanarinske knjižice za stranke t uradno potrjenimi določbami hilnega reda v slovenskem in mmikem jeziku, t razpredelbo aa vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dob<5 se komad po IS kr., 10 kamadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. f 1 II. Pserhoferja lekarna pri zlatem državnem jabolku" % na I>unaju, I., Slngerntrame it, IS. 5 J. Pserhoferjev® g odvajalne krogljiceuMir.M S zdravilno sredstTo. — Te kros-liice so iste. katere kroljloe imenovane, so stareznano, _ _ [ mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilno sredstvo. — Te krogljice so iste, katere so vže več desetletij dobro znane pod '4 imenom J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice. Pristne izdelujejo se edino le v K lekarni pri zlatem držarnem Jabolka na Dunuju I., Slngerstras>e 15. 5 Cena tem kroglicam: 1 čkatljlca 15 krogljle 21 kr., 1 zavoj s < ikatljteaml jrld. 1-5. | Ako se svota vnaprej pošlje velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld, 1-26, 2 zavoja J gld. 2-30, 3 zavoji gld. 3 36, 4 zavoji gld. 4 40, 6 zavojev gld. 5-20, 10 zavojev gld. 9 20. (Manj p od lavoja se ne pošlje.) fl Zahtevajo naj se izrecno „J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice" er paj se pazi, da ima vsaka ikailjica na pokrova rndeSe tiskano ime J. Pscrhofer, kakortno j tudi na navodilu za nporabo. i Lalzani za ozeblino K l lonček 40 kr., franko poslan 65 kr. J Tlpotžev sok, steklenica 60 kr. 5 Biizam za gnšo fiSB3.SE:: i Stdlovi kola-preparati i •f izvltno krepčujoči želodec in živce. Liter k kolavina ali izleCka 3 gld., pol litra 1 gld. f 60 kv, četrt litra 85 kr. čZdratilni obliž za rane j? pok. gteudela, lonček 60 kr., franko i p08,K jj zemske far^ 4 točno Grenka želodčna tinktura J (preje Življenjska esenca ali Praške kapljice.)?) Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja injb JelnHac. ter nnane$uie nrehavliani«.«? krepča želodec, ter pospešuje prebavljenje.fi Stekl. 22 kr., dvanajst atekl. gld. 2- 5 Balzam za rane »teki. 50 kr. g Tanuoehinin-pomadaJJf^ jeva, najboljše sredstvo za rast l&s, lonček 2 gl. ^ Univerzalna čistilna sol £ A. W. Bulrlcha, domače sredstvo proti ^ slabemu prebaviianju. Zavoj gld. 1-— ^ f j^poštiilnalosti nitja, ne, o pr. poHljatvah s povzetje^ ^ 100.(6-2) 5 Bj. svetost papež Leo XIII. sporočili so po svojem adravniku prof. dr. Lapponi-ju g lekarnarju O. JHcooiiju v Ljubljani priurčno zahvalo za dopo-slatte Jim stekleničke (22-10) in Ki ur a z a želodec Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi uloviti pro/e-Morji in doktorji zapisujejo bo-lehavim Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča ielodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje- Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli lekarnar pri „ Angelu" v Ljubljani na Ihinajaki centi. Cena jedni steklenici xo kr. W X. zvezek: ^Ml O VESTI --- Andrej Kalati izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni t LJnbliani. Tudi in., IV., V., VI., VII. in VIII. zvezek so še v zalogi. Lokama prt K&rljl Pomagaj ▼ LJublJ»al ST Novo urejena sa 108 2 2 i* H lekarna „pri Mariji Pomagaj44 M. Leusteka, Resljeva cesta it. I ^ poleg mesarskega mosta v Ljubljani kj priporoča gospodarjem in kmetovalcem - iivlno- f^i rejcem Mi izvrstni redilni prah za živino M konje, govedo in prašiče Mi jeden zavojček z rab. navodom 30 kr., dvakrat toliko 60 kr. [jfljj Velika zaloga vseh preizkušenih, izborno delujočih do- 'Mi matih zdravil, katera »e p» časnikih in cenikih priporočajo kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. — Razpošilja M. Wj K0( izvriina >ream\j prou raznim ooieznim. — itazpOBlIja iWJ Jpl te vsak dan dvakrat i pošto. [fllss Resljeva cetta it. I poleg mesarskega mosta. f lil K X - Marijino C.1J« Ta domača zdravila dobijo ae najceneje po poitl; so mngo let izkušena, z dobrim vspehom rabljena, narejena po originalnem navodilu dr. pl. Trnk6czy-a. obl&stnijako potrjena. Vnako zdravilo irna postavno varstveno znamko. je najboljše kakovosti, vedno sveže in prunano s tisoči zahvalnih pisem. Posebno »o Kapljice za ielodec krepčujoče, iliz raztvarjajoče, odpor,jajoče, <"islujoče in Mast vzbujajoče. 1 ntekleuca SO kr , 6 «teklemc 1 gld.. 3 brate 4 gld.'mb(J kr^ Dr pl Trnk<5rzy-aJ odvajane (čistilni) krogljice. 1 škatljca 21 kr.. 1 zavittk 1 gld. 5 kr., I i ar i t kov 1 gld. 75 kr. Nijtnplrjepa priporočila vreden je tudi kemično čisti, higijetiičnj, dijetetični želodčni likftr Marija luraki želodčni grenčec Steklenica i»0 kr., 6 ateklente 2 gld. .V) kr. Temu izbornemu želodčnemu grenčecu gre prod- _ ..... _ __ nost pred mnogimi drugimi enakimi sredstvi, ker osvežuje, oživlja, le jako ugajjoč, krepčujoč, okna pospeSujoč, »kratka najbolj««, preizkusno in z mnogimi zahvalnimi pismi priznano sredstvo. Vsa našteta, /ploh »a zdravilna *redztra razpošilja na vse utrani z vzakdevjo obratno pošto 67 (12-5) lekarna Trik6czy v Ljubljani pri rotoriu joletj mestne hranilnice. 1 Velika izbera lepit poribnih daril zi Božič in novo leto I Najboljše ure po najnižji ceni verižice, uhane, prstane itd. ima v zalogi Fr. Čuden, ur ar v Ljubljani na Mestnem trgu ZtJf naMprotl rotoviu *£B Popravila izvrSuje kar možno natančno pod jamstvom. Zaloga in popravljanje koles za vozarenje (bicikloi) po nizki ceni. 101 3 ladajaUlj: Dr. tvu JaMlIi. (Mgov»rni arodnik Ivaa R*»»M Tu km .Katoliška Tlakama. *