Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 il., sicer 3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII
Ljubljani v saboto
aprila
1854
List 26
Gn oj en i e z rastlinami

Z rastlinami ali z zelenjado njive gnojiti (grune Diingung) jim sicer ne zaleze sploh toliko kot za
» da se
za to pride a j d a, ki ima četert odstotka gnjilca
V sebi. (Dalje eledí.)
leze dober gnoj pri nas gnoj iz zelenjad zanemarja. In zakaj ni
iz hleva, vendar ni prav
Asekuracija ognja v Gradcu lánsko leto

Po vsakoletni navadi naznanimo tudi letos stan
2
prav ç • 1 **
zato
?
s i h se prekosi živinski
ker pervić: zeleno gnojenje vča- Graške asekuracije, ki se smé po pravici bratov
mesojedni živali, je
gnoj, ker to,
kar je meso «ina imenovati, ker objéma štajarsko
m
drugić
gnojenje z zelenjado rastlinam, sko in koroško deželo in po oškodnini
9
9
k r aj n
ki
je je
9
ker je zeleni gnoj dostikrat bolji kup,	pogorelcem odrajtala lani iz doneskov vpisanih de
kakor gnojenje z živinskim gnojem.	ležnikov, tarifo asekuracije za letos doloćuje. Zato>
Ktere rastline pa so za podoranje pripravne?	ni tarifa pri ti asekuracíi stanovitna in ne more sta
I	1/	I	I	ti	1 • 1 •	I	V	•	V	1	t 1
Gnoj nadomestovati ni vsaka rastlina pripravna. Da je pripravna, mora imeti sledeče lastnosti :
i. Mora biti takošne natore, da je v stanu do
i zpod neba v-se poserkati in poser
živeza
kaj
kano dobro prekuhati, — mora tedaj tako rekoc bolj od zraka „od ljufta" živeti kakor pa od zemlje. Naj bolje rastline te verste so tako imenovane m a st ne rastline, — le škoda, da botanikarji ne morejo kmetovavcem tacih rastlin svetovati, kterih dalo obilo v ta namen pridelovati; med kmetij s kim i rastlinami pa spadajo tù sem
novitna biti, ker, ce je vec asekurantov, manjši je tarifa, in če bi se vsak gospodar asekuriral pri nji, bi utegnilo letno plačilo tako majhno biti, ka kor pri nobeni drugi biti ne more.
Za letošnje leto je tarifa zavarovanja po stavljena na 12 krajc. od 100 fl. klasne vrednosti za vse tište, ki so že poprej ali do konca marca
tišti pa, ki so lani pozneje
se
lani pristopili;
pristopili, plačajo
krajc.
9 9
če so pristopili lani so
mesca aprila, maja in junia
9
če so pristopili
tište
ki se
^»esca juha. augusta in septembra, plačajo le
i\i i" i luoiuiiiiuii pu ojjau oj u i it otili ii^ib • rvi ^
štejejo med s o čiv na te in pa ajda. Od teh rast
krajc.
lin je znano, da povžijejo le ce ter ti del iz zemlje za svojo rast, tričetert svojih obstojnih delov pa so dobile iz zraka ; ako se tedaj za gnoj podorjejo,
pa
9
pristopniki mesca oktobra ali novembra
krajc.
Pristopilo je pa lani, čeravno je bila tarifa na
A	J	J^t* lUil ■ ^ VV/ * ▼ A* VT J V Will* IU1 IlU 11
18 krajc. povikšana, spet veliko novih deležni
kov
pride zemljišu vsih teh tričetert na dobro. Recimo, 1019
305
namrec 1680
?
9
m
sicer iz Stajarskega
da pridelk grahorke, ki smo jo le za pridobitvo
, iz Krajnskega 356, iz Koroškega
ste vilo na novo asekuriranih pošlo
« o t t/ v i i u n « u u v u a o
pij se je pomnožilo za 3870
tako
i j ou jv> uuiiiuuoiii; «/a uu« v , umu, u a ju mhu i\u—
nec lanskega leta asekuriranih poslopij za 67 mil.
da je bilo ko
gnoja se jali, znese v suhem stanu 20 centov, te daj pride 15 centov tega pridelka zemljišu za gnoj,
in to je Že dosti, da si kmetovavec naklone srednji 573.850 fl. klasne vrednosti, in sceř od 37.373 žitni pridelk.
2. Rastlina mora biti take natore ga dobiva iz zemlje in iz zraka,
9
da gnjilecT
obderží
?
dobro
in ga potem, ko je za gnoj podorana bila, drugim na tišti njivi rastečim sadežem oddaja. Ako pre
gospodarjev na Stajarskem z 40 mil. 107.200 fl. od 15.645 gospodarjev na Koroškem z 17 mil. 662.625 fl., od 11.388 gospodarjev na K r a j n s k e m
z 9 mil. 804 025 fl.
Požarov med zavarovanci te ; asekuracije je
gledamo rastline, ki so zavolj gnjilca v steblih in lani bilo 171; pogorelo je 218 gospodarjev z 308
za zeleni gnoj pripravne, so po versti te le: poslopij, večína teh je pogorela do tal, nektere pa
pol
5 je
?
Hep no perje, ki ima cez 4 odstotke in gnjilca v sebi; ker jeogeršica zlo enaka repi tudi ta, dokler je zelena in ni še semena nastavila za gnojenje posebno dobra. Zato v Normandii zim sko ogeršico za gnoj podorjejo in potem sejejo pše nico in je prideiajo obilo; tudi Nizozemci ne morejo prehvaliti ze ln ega perja za gnoj;
perje mnogoverstne pese, ki ima le malo manj gnjilca v sebi kakor repno perje;
za tem pride ze Ino perje;
so bile le malo poškodovane. 8kode se je po ver
nilo za 106.218 fl., namrec Š taj ar ce m 65.415 fl.
Korošcem 26.010 fl., Krajne em 14.793 fl.
«VIVUVV...	*> « M « J .. v v, ... ----
494 fl. 40 kr. pa se je darovalo takém ljudém so posebno pridno pomagali oginj gasiti.
Druge asekuracije po pravici tožijo
9
9
9> ki
pogoreleov pri njih vsako leto vec;
zamore vesela biti, da jih ni bilo preveč
da je Graška Vzrok
AÍMUIV1V ' VOV1M,	} "" J'"	""" r	-----------
tega so posebne postave te družbe, da pogorelec mora tako zidati pogorišče, da je bolj ognja varno.
po tem štajarsk
in
(imate blizo 2 odstotka gnjilca v sebi)
in ker se je spet lani 379 pohištev namest s slamo mška d et el ja in skodlami pokrilo s çeglom, se napravilo 214
111 OAUUlttllU UUIIIIIO d vvr ivui « ^^ nw^/. -	---—
% -	^dZP	w	- ®	y
zidanih opažev, popravilo 35 dimnikov, na hise
i-V	rmr UUOlUII\a	J lk\jiX V O V/ U ■ J m	*J 1UU UIU UJJM£iV ? ^	Wf Jív w ^.««.»..m^ r y ---
za tema pride gr ah or ca (ima čez poldrugi naredilo iznova 28 sťrelovodov, 109 poslopij
odstotek gnjilca}
5
přestavilo na bolj varné kraje leta poslopja pri ti asekuracii zapisanih deležnih
pa
se tako od leta do
za njo grah (ima čez 1 odstotek gnjilca); za grahom pride lupínka (Lupine), ki ima varniši delajo in tako nevarnost manjša
blizo pol odstotka gnjilca v sebi
?
102
V
Kmetijske novice

Cudná prikazen. Lánsko leto je ostalo pri nas
vec krav jalovih
Ćud
smo se nad tem in marsikteri
gospodar je godernjal. Unidan pa smo brali v českem
kmet
ku, da ravno taka je bila lani na Nem
kem in Francozkem
že
Redka prigodba. Kralj holandski ima v svoji stali od 6. leta žlahno kobilo , ki mu je lansko poletje
28 let stara
storila lepo in krepko žebč.
Premisi jevanje
narave in previdnosti božje v nji
Poslovenil Mihael Verne.
v
Čudo ćloveškega glasa.
Človeški glas jo eden nar većih čudodel Stvarni-kovih. Naprava njegova je tako čudovita, da je vredna da jo premisluje vsakdo.
Od kod nek pride, da si v stanu glas od sebe dati? To delà naprava tvojeg« gerla. Majhen predor, ki v sapnik pelje, delà glas, ko se zrak naglo po njem požene. Sapnik je iz okroglih hrustancev, ki so s kožo med seboj zvezani. Na svojem predoru ima pokrovček, ki se odprè, da zraku, ki se ima iz te cevi pahniti
9
pot napravi. Odpira pa se bolj ali manj, kakor je treba, da se glasovi ali zvuki glasa spremené in pomnožé; in se zaprè, kadar požiramo, da jéd, ki čez-nj skoz poži-
ravnik v želodec dercí, v sapnik ne more, Skusnja uči, da cloveski glas lahko dvanajst polnih glasov ali zvu-kov daja. Po ti različnosti mora tudi sapnik v dvanaj-stero enacih delov razdeljen biti. Iq ker ste strani pre-cepljenega sapnika nek za deseti del pavca saksebi, se dá iz tega zrajtati, da glas lahko razdelí polni zvuk v sto druzih, in da je člověk v stanu 2400 različnih glasov od sebe dati, ki jih uho še razloči.
Al po ti, dasiravno čuiopolni napravi smo še malo
pred zivaljo. V tem se le se pokaze prednost cloveka da zrak lahko tako stiskamo in svoj
?
glas tako vpodob-
Ijamo

da s tem čerke iu besede izrekujemo. K temu
pomagajo nebo, zobje in ustnice.
Zanimivo je razne glasnice premišljevati, ki jih usta popolnoma priprosto izrekujejo. Ko se čerka a izreče, je zvuk ali glas vès drugačen, ko kadar se čerke
ali u itd. izrekvajo, če ravno pri vsih v
€ ali o
>
ali i

enacem naglasu ostanemo. Uzrok te razlicnosti je ne-zapopadljiva skrivnost narave. Da se te razne čerke izrečejo, je treba ust no votlino razno vpodobiti. In k temu so naše usta pred usti vsih živa! posebno naprav-
ljena.
Celo nekteri ptići
>
ki se nauče
človeški glas po
snemati, niso nikdar v stanu raznih glasnic popolnoma razloćno izreći. Zato je njih posnemanje v tem obziru
sila nepopolno.
Soglasnice
izrekovati nam
pomagajo
trije telesni udje: ustnice, jezik in nebo. Pa tudi nosa je k temu močno treba. Ce se zatisne, ni moć nekterih čerk
izreći
ali saj ne razloćno in razumljivo. Očiten dokaz čudovite naprave naših ust, po kteri smo v stanu besede izrekovati, je brez dvoma tudi to, da se človeški umetnosti šeniponeslo, človeški glass kakošno strofo ali mašino do dobrega posnemaii. Petje se po-
toda brez vsega vćlenovanja zvukov in brez vsega
»-i
snema
t
razlocka raznih glasnic. V mnozih
sal
5
ki ji
»
človeški
ar
las
«
orglah je
neka pi
pravijo. Al navadno daja le
zvuke , ki se glasnicam ai ali ae bližajo. In vsa čio-veska umetnost ni v stanu ene same besede človeškega
«•lasa ponoviti.
t-
Je tedaj neprecenljivo dobro glas človeški. Kako žalostna bi bila človeška tovaršija na svetu, kako malo
nrece bi vzivalo človeško družtvo, ako bi ljudjé daru ne imeli, si svoje misli vzajemno razodevati in skrivnosti
svojega serca prijatlom zaupovati! Kako zalostna bi
bila tvoja osoda, prijatel moj, ako bi med tacimi reveži bil, ki so nemi (mutasti) rojeni!
Noriku in Noreji.
Spisal Davorin Terstenjak.
Drugi članek.
Zgodovinski pregled.
(Dalje.)
Tako so ti slavenski rodovi v celosti vkupej stanovali, samo ena betva Bojev se je posadila kraj iztočne strani po gorja, ktero današnji dan mejo med Štajer-
skim in
Oârerskim, ter
rt
. 4
Austrijo in
Ogerskim delà.
Ali
Çeltom prislim na slavensko zemljo je skoro ura odbila. Ze Alexander veliki je rekel (Ariani Exped. Alex. M. I. 3. 4.) , da so Kelti pravi veternjaki, in Strabon, da nikjer niso mira imeli (Strab. IV. 229.) Okoli leta 48.
pred Kristov, rojstvom so se iz Italije preselivši, Boji
in Toriscani svojo soplemenike Skordiščane, kteri so zaveznici mogočnega dakogetskega kralja Boerebista bili, navalili. Boerebista se vzdigne in jih v kervavi
bitki na Tisi potolće TJ in njihovo zemljo tako opustoši, da se je dolgo puščava Bojev (deserta Bojorum) velela. Od tistega časa je moć panonskih Bojev in Taurišča-novzginila. Celtiške Boje, ki so ćezRajn inherkynske lese prišli v deželo današnjih Bavarov in Cehov iu
na zemljo Rakošanov
v austriansko pokrajino na
levem pobrežji Dunaja in prek Dunaja v današnjo sol-nogradsko vojvodino do štajerska meje, je pokončal kralj germanskih Markornanov Mar o bud 12 let pred Krist.
rojstvom
2
Pod vladarstvom mogočnih Ne me o v so
zgubili svojo samostalnost,
svoje običaje, jezik in narodnost, iu so se v nemškem življi celo utopili. Današnji
B a var i
roda.
so ostanek tega stopljenega celtogermanskega
bila
Ko je
moč
v Panonii naseljenih Celt
>
so p a no n sk
in
ki S
o v poterta ložej dihali
in svoje deržavljansko življenje okrepljali, ali koma)
enega okrotnika in potlačnika řešeni
5
jih je
v
ze
drug
deželoželjni Rimlj
čakal. Pa od tega hoćemo na
drugem
městu govoriti; povernimo se nazaj k T
m
nov
Da se bodemo ložej znajdli v zemljopisu Taurišča , naru je treba, vse studence o Tauriščanih po slušati. Hoćemo tedaj po redu vse studence navesti kteri od Tauriščanov
govore. Pisali so od njih St
Polybi, C
P
1
Dio C
i
App
in Z osim. Posebno pa bodemo se na Strab
P
in App
izreke ozerli, ker
b
m
J
ho ve m času so T
bolje Gerkom in Rim
ljanom znai bonu v 7. žele Celt
bili, kakor v predkeršanski dobi. Pri St
knigi (Strabon VII. Geog.) nahajamo
»
D
?
kteri so se zmešaií s Traki in Iliri
i
je
on (Boerabista, kralj dakogetski) obropal
^	y
tasirom in Tauriske celo pokonca
Boj
pod Kri
Na drugem mestu (Strab. Geog. VII.) pise Stra-sledeče: ..Zdaj so (Mysii) Baštami vred s Traki
zmešani, in z njimi tud
ltiški rodovi Boji Sk
d
« *
ini in T Spet v 4
• v
knigi (Strabon Geog
IV.)
n
Za totirni
(Likatjani)
že
v b

adrijanskega morja v okolici
0 «■

ej
prebivajo nektere betve N
• V
in K
nov, k Noričanom spadajo tudi Taurisk
Dalj
5)
Ok
v ravno tišti
breg
knig
(Strabon Geo
IV.)
• v . .
je naj nizji
Alp
?
tam, kjer se K
nov dotikajo, odtod gre blago na vozu do Pamporti (Nauporta, Verhnike); cela pot iznaša okoli 400 štadij
Strab. lib. VII.
•2
Tacit. Ann. II. 62.
103
Od onod pribajajo na ladjah v I ster in v pokrajine
* Gosp. Janus
je
ízdal slovník fra ne o z ko
tam ležeče. Zakaj od Pamporta teče reka za ladje pri- poljski in poljsk o-franeozki.
pravna, Kiera iz íiirije iece iu se v oavu 15&uvn, lurej	^ v urugem oaaeiKu l. zvezfta zgodovme oa Fa
se blago lahko k Panoncem in Taurisčanom lack ega, ki je ravno v tisku, so napěl jani tudi zani
«v«:«:	__i-----u •	__■---; i_ ___L.I____
ktera iz Ilirije teće in se v Savo izliva
9
torej

V drugem oddelku
1. zvezka zgodovino od Pa
spravlja
In zopet v sedmi knigi govori sledece (Strab. Geog. cara Dušana.
mi vi redi staroslovanski in zakonik serbskega
VIL) :
55
Posidoni pravi, da so Doji nekda v herkinskih
»'i.
5)
lesih prebivali, in od Cimbrov, ko so v tiete kraje pri- satelj Vasi li Vo
Viestnik" oznanuje, da je izverstni rusinski pi
dokončal 3. del naravospisa
»
ki
šli, stirani bili do Istra, do galiških Skordiskov	obseže botaniko. Visoko ministerstvo je to knjigo za
dalje do Teuristov in Tauriskov tudi galiških	šole namenilo.
rodov".	* V tiskarnici Mehitaristov na Danaji se tiska :
To so imenitniše besede oTauriščanih, ktere	Chrestomatia cerkveuo-slovanska in staro-
v c. k. au-
gimnazie
se pri Strabonu najdejo. Iz vsih teh se vidi, da so dvojni ruska v prospeh mladosti gornje Taurišćani bili, česar, kolikor mi je znano, razuuSchôn- strijanskem cesarstvu. Spisal jo je Golovacky.
* Ivan Vončina je izdal spis pod naslovom: i njezino upravljanje
lebna . noben zgodovinoslovec ni porajtal. Perve
Tau
čina
a
55
Ob
riske najdemo v sosescini Skordiskov. Ker pa <90 Skordiski po Strabonovi pripovedi doli od Sege-	# Skorej ima na svitlo priti izdanje ruske popolne
etike do Tribalov in Mysiov živeli (Strabo Geog. chrestomatie v 3 delih. Perva dva delà sta že dotiskana.
na svitlo nova prestava imenitne
VII.) in v dežele Poeonov in Trakov segali, šonji
»i*
Skoraj bo prišla
hovi sosedi Tauriski tudi mogli na dolnji Savi, ruske pesmi: S
o polku Igorovem z opazkam
Dravi in Dunaju stanovati, in zares najdemo mesto
njih imenovano Taurunum, nekdaj ležeče med da-
po
našnjim Zemunom inBeligradom. DaljepraviStrabon
5
da so se Boji, Skordiščani in Tauriski, kteri so
in v prestavi druzih jezikov.
# Ravno se tiska povedka od izverstnega ruske pisatelja Mihajlova pod naslovom: „Svatki".
»
55
Gjsp. Gerbel je připravil k tisku: Popolno zbirko
bili celtiškega plemena z Ba star ni, Traki in liriskih pesem Sch Mysiani zmešali; to zopet kaže na iztočnojužno lesro in sicer za slavenski mi Pa none i, ker Strabon
v
ki prestavi
veli, da se je blago po Savi k Panoncem in Taurisčanom vozilo. Boji so bili, kar je Strabon po ne
Novičar iz austrianskih krajev

pravem
iz Posidonia
spisal
1% Gorice nam je gosp. dr. Strupi z velikim ve
5
Skordiskom in Tauriskom stirani in sicer do istra , tedaj je Strabon zopet lego Tau ri s kov na I str i poznamljal.
od Cimbrov k galiskim eeljem več pismic podal, iz kterih nam je očitno
?
kako
lepo si prečastiti in v „Novícah" že s pohvalo omenjeni
gosp sodij
Ferdinand Hub v Gorici
c. k
svetovavec dezelne

Ali on pravi tudi, da k No ri čan o m spada jo tudi Tauriski in da Tauriščaní niso dali kopati zlata
Rimljanom, kterega je posebno dosti okoli Akvileje tehant Janez V
prizadeva sadjo- in murvorejo v B
svojem rojstnem kraji na noge spraviti
v kterem bla
gem prizadevanju ga krepko podpirata ondašnj
cr tB
gosp šolski
Verli
bilo, in daje Nauportum mesto Taurišćanov (Strab. Geog. VII.). O Strabonovem času , kteri je se šadnega in murvene
ogleda ondi

g in gosp. A. Fr. H uber, >spod je naročil iz Ljubljane veliko
m
pa b u k
sadjo
in murvorejo
da se vse to razdeli med šolsko mladost
dopervihlet vladanja Ti ber i je vega živel, še niso
te pokrajine, ker so samostalne bile, imele rimskega y poslednjem naročilu piše gosp. Iluber: „Pošljite mi politiškega razdeljenja. Vendar je iz Strabonovih eernena berž ko morete, da ga bo mogel za sadjorejo besed viditi, da so drugi Taurišćani tudi v kra nj- uûet učenec o velikonočnih praznicih seboj domů vzetí
svojem rojstnem kraji nad Koroboridom,
skih planinah živeli in se medNoričane šteli. Ker in v B
pa nam Strabon do In je Tauriske lepo razlocuje in pervo sadjo- in murvorejo začeti in rojake svoje očitno pravi, da so bili Kelti, od gornjih pa ne pové bosti k temu tako koristnemu izdelku kmetijstva kakšnega naroda da so bili, temoč samo pripoveduje, da bi se naši deželani prav živo poprijeii sadunosnic in
k Noricanom spadajo; ali tudi od Nor ican o v, ktere murv, je pa toliko bolj želeti
i
k
v Breg
se ni
je vendar poznal, ne pravi, da so bili Kelti, ter tudi gotovo gornji Taurišćani nikdar niso Kelti bili temoč Slovenci

(Dalje sledí.)
sadnih dre v es in murv, čeravno je kraj ves pri-praven za nje". Kdo ne bo z živim veseljem slišal tacega lepega djanskega prizadevanja za blagor do-
Slovanski popotnik

movíne, ktera v zlate bukve zapisuje možake take so začetniki novih pridelkov, bolj potřebuje!
ki
kterih kmetijstvo zmiraj
In
* Društvo za jugoslavensko povestnico bo izdalo
izvirne listine, ki se tikajo zgodovin ^Scriptores rerum illiricarum je dobilo od visoke banske vlade 600
5
pod naslovom: za kteri namen
taka pot je prava pot, da se raz-širijo dobre reci med ljudstvom, ktero se le nerado prime kaj tacega, kar že oče niso dělali. Dati se mora za-
m
v •
pomoci
m
V društvo s v. Mohora je dosihmal
že
zapi
stonj Ijudéin ta in una stvar, da jo sejejo ali sadijo, tako djansko pomagati novim rečem na noge. Očiten izgled tega imamo nad kmeti bližnje ljubljanske okolice Fažinskesra arrada. Gosp. Ter pi ne, predsed-
sanih 915 udov; za društvino matico se je nabralo nik kmetijske družbe, že davnej pridelujejo belo ali bur
gunsko peso (Burgunderriibeu) na svojih njivah, sosedje
zamogli že dolgo z lastuimi očmi viditi velik do-
79
14 kr.
*)
V članku „Zivatovo č astj ew v „Glasniku slovenskega
stva" še nisem
gel za gotovo T
v v
za rod slo
njih so za u
bićek te pese za živinorejo
al
h
S
ni p o ra j
venski oglasiti, ker še nisem vsih potrebnih dokazov imel
t
Lani so poslali v vsako hišo nekoliko tega semena
Moj
potovanje po deželah nekdajnih Tauriskov mi je še le zastonj, in SO kmete prosi
naj
poskusij
Pametni
potrebne dokaze pripravilo. Dolgo sem se tudi bojeval sam kmetje so poskusili in poskušnja se jim je tako dobro
seboj zavoljo B
in sem mislil. da med trojimi B
italskimi, panonskimi in boheniskimi, bi znal kteri slovenski
obnesla
>
d
s o
t
I z
h vasi ti st
»
kraj
biti, vendar sem se preprical, da vsi celtiški. Zato prekličem
Boi ih.
bed
temoč da so
přivřeli kmetj
k d
• v
svoje prej snj e mne nj a o
Strupi-u semena kupit
Ko bi
*
iz kterega so lani toliko koristne pese přidělali, kmetijske družbe toliko premoženja imele, da bi mogle
104
po deželi svoji deliii semena poterjenih novih reci, prerajtani na 150.000
i
kdor pa za anem naj bolji na
gotovo bi bila ta naj krajši pa tudi naj gotoviši pot med čert predloži, přejme 300 fl.
ljudstvo spraviti dobre reci.
Iz Turškega je prišla
te dni važna novíca, da so Rusi 23. t. m. pri Gal a ču
Iz Skerbine na Krasu 14. sušca. Dovolíte v brez vsega upora, pri Braili pa z veliko silo čez Do
Novícah" povedati. da sta mladi mojster Jakob Špik navo v Dobrudžo sli, vsih skupej okoli 30 000; naj no
iz Bukovega blizo Tomina in
njegov
pomoćnik Andrej
Novak iz Kostanjevice za cerkev v Kostanjevici naredila zale in tako dobre orgije z 16 registri, da zasiu- rih rusovsko turskih vojskah so turski vojskovodji v Do
9
vajši novica pa je, da so nek Rusi 25. t. m. tudi pri T u I či čez Donavo udarili in zoperstavo Turkov uničili. V sta-
žita očitno pohvalo umetnosti svoje. Naznanjaje to pa brudžo vselej naj več armade postavljali tako
kaplan Jernej Fakin na višinah Babadaskih skor nibče premagati ni
9
moram tudi
pristaviti, da
gosp
da jih mogel.
si tako lepo prizadevajo za spodobno okinčanje te hiše Omer-paša ravná drugač, zakaj? se nevé; on je spravil božje, da se smé po pravici šteti med naj lepši na naj večjo moč vVidininKalafat, na Dobrudžo ni Krasu. Hvala, komur hvala gré.	Bune. mislil. In še zdaj gre armada za armado v Kala fa t.
Misli se tedaj, da bojo Turki kmalo od v*ih strani čez Valahijo planili.
eozke barke z rusovskimi
lz Koprivnika na Dolenskem. J. M. V 18.
listu „Novic" sem omenil od letošnje lakote, ki se tu in tam po mojih soseskah, ko tužen strašljivec, že okrog
Da bi se bile a ngl ežko-fran
sperle na černem
v
ze
zuga,
plazi in na spomlad še huji biti pismice iz Ljubljane, v kterem mi častito vredništvo pošlje31 fl., ki sta mu jih izročila dobrotnik gosp. Miïhl-eisen iz Ljubljane in gosp. Pik iz Brešc za tukajšne reve, ki jih je Bog z obilo otroci, pa s pičlo hrano po-
še triplejo blage in žlahne serca, ki dobro
kar mi doide morju, se ni poterdilo.
27. t. ia. sta an^ležka
delii.
Se
9
znajo, da revščina boli. Bog, plačnik vsakega milodara
9
kraljica in francozki cesar v derzavnem zboru očitno napovedala , da bota vojsko začela zoper rusovskega cara, in admiral Napier je nek že ukaz dobil, berž ko vreme dopusti, začeti vojsko, s ktero bo nek naj pred napadel Reval in Korono z 11.000 topovi na barkah. Fran cozka armada ne bo nek pred meseom rožnikom vsa

milima gospodoma stotero poverni ta datek! — Zares so nadloge pri nas silne; nova priča tega je sledeča
prigodba. Neka žena, mati trojih otrok in gospodinja peterih hišnih oseb, ktere mož se po Nemškem brez Boga
in blaga
okoli klati
9
pride pred štirimi dnevi, vsa v sol
zah in jokaje mi v sobo, moledva in prosi me za kako pomoč ali koncerna za svet, kaj da naj stori, ker ji ni več živeti. Reva pravi, da okrog prosi, pa po dva, tudi tri dni nićesa ne dobi, da bi otročajem kako kosilice napravila. Kamor se podam in prosim za milodar, je rekla, mi vsak z ramama pomiga, da se bode tudi njemu
na bojiscu. Turki stare koření ne so zlo neje voljni,» da je sultan podpisal pravice kristijanom, po kterih bo
prihodnje v sodijah polovica Turkov, polovica kristijanov. Res je pa, da ste mu angležka in francozka vlada popolnoma roke zvezale, ker brez nju vprihodnje ne more
Na rajtingo novega zajema ste mu poslale vsaka 10 mil. frankov.
nič početi.
Gerki so kakor s kropom
politi, odkar so iz skrivnih pomenkov cara rusovskega zvedili, da po nobeni vizi ne bo terpel nove osnove gerškega carstva, nobenih prenaredb, no
kmalo taka godila, in če tudi z veliko silo pri kakih boljakih za en prikuhlej vkupej spravim, nas šestero okróg mize posede, se spopademo, in naglo, ko blisk,
bene svobodě, ampak da jim hoče biti le „pokrovnik".
Ker se gerška vlada ne obnaša tako, kakor sultan
v
z
njo
in
je po skledi, ne da bi si lakot potolažili, ampak le živ
ljenje prihranili. Vse je dobro, bodi bobovca ali slama in nihče si ne zbera, da je le za ljudi. Bog pomagaj
>
želi, je razderla prijatelsko zavezo turski poslanec je zapustil Atene. Nova za mota ! mal
y
se
26. t. m. popoldne ob 5% uri je neki dosih
;v
ne iznajden člověk zabodel v trebuh po ulicah sv. Lucije gredocega vladarja vojvodine Parmeške na
Iz Ljubljane. Včeraj je v sploh dobro obiskovano
Laškem tako grozovito, da je drugi dan umerl.
Voj
gostivnico „pri slonu" vrelo posebno veliko ljudi
gle
voda Karl III. po imenu
9
V
se
le 30 let star, je po od
dat zlo redek
prikazek, namreč
živinče
9
čigar mati je
krava, oče pa jelen. Kmet Vovk iz Zabreznice na Go-renskem je prignal dvé kravi s teletoma v Ljubljano, od
kodar jih je mislil, ker ta naravoslovska imenitnost za-nj
nobene važnosti ni imela, po Davadi v Terst na prodaj gnati. Predsednik kmetijske družbe gosp. Terpinc pa je kupil vse
povedbi svojega očeta nastopil vladařstvo 1849; mati njegova je sestra prejšne naše cesarice Ane; žena vdova, hči vojvoda Berryškega, je v imenu starejega sina. ki še ni 6 let siar, prevzela vladařstvo in v nastopu vlade razpustila poprejšnje ministre. Mesto je mirno.
4 živinćeta, da je imenitnost ta v deželi ostala.
Ome
njeni polutan (Bastaid) je le v glavo popolnoma tele, pa ušesa so že bolj jelenove in med nastavkoma gove-jih rogov se ošlata na cêlu nastavka jelenovih rogov; scer pa je po celem životu v nekterih delih popolnoma, v tovo natisnili, hvala lep
Pogovori vredništva

9
Gosp. P. na S. : Troje sostavkov smo přejeli, hvala lep Gosp. K.. Spis o T. smo přejeli; ce bo moc, ga bomo porabili ker o T. ie bilo že veliko v „Novícah".
99
Sr. zdr." bodemo go
Gosp. J. V,
druzih pa zlo jelenu
podoben; blato
je popolnoma jelenje,
SI
u
v C
smo za natis přejeli in Vas lepo zahvalimo
Spis o „noš na
Gosp. J. S.
in to ociten dokaz tudi notranje jelenje natore. Mati tega
polutana, ki je 3 tedne star, je bila celo poletje na pla-ninah pod Zelen i co, kamor se jelen iz Koroškega lahko zaide; letos so tudi košuto na teh gorah vstřelili. Obligacije
Vaši doneski
besednjak so nam zmirom dragi
Stan kursa na Dunaji 30. marca 1854.
5
0/
/

0
Važno bo od mesca do mesca viditi, kako se bo izra sovalo živinče.
deržavnega s 4
dolga
3
2 99 99
19
81
7017
fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl.
64
52V
/ 2
4
Novičar iz mnogih krajev
Oblig. 5
o
0
2 V2 99	/4
od leta 1851 B 106

Za letošnjo obertnijsko razstavo v Munakovem se dosihmal še ni toliko obertnikov oglasilo, kakor se je piičakovalo. — Za zidanje národnega glediša v Pr agi
Oblig, zemljiš. odkupa 5% 79 Zajemi od leta 1834 . .
3
99 99
99 99 99
•1 99
Windišgrac. Waldšteín.
Keglevičeve Cesarski cekini. Napoleondor (20 frankov) 11 fl. IZ
Suverendor.......19 fl.
Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl. 41 '/. fl.
99 99 V
99 20„
» 20 „ » 10»
77 % fl
26% „
10 „ 6 fl. 33
99
99
1839
202 111 »/.
99
2 99
2
je v naj bolj
»
Pražsk. novin." razpisano d
d 1000
za
t
taceg
poslopj
kterega stroški so
na Dunaj' v Gradcu
Lotcrijne srećke
29. marca 1854
36. 15. 74. 45. 27 13. 70. 75. 52. 26
Prihodnje sreókanje bona Dunaju inv Gradcu 8. april 1854
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jozet Blaznik.