Zasfanclf brez&ožfa w Riisiii. Večkrat smo že poročali o hudi borbi boljševikov _ vero. Mnogo škofov in duhovnikov so postrelili, druge so obsodili k prisilnemu delu v severni Rusiji ali v Sibiriji. Mnogo cerkva so porušili, druge izpremenili v poslopja za razne druge namene. Letos so pa napravili še poseben petletni načrt brezbožja, da bi popolnoma uničili vsako versko sled. Po takih dogodkih bi človek mislil, da bo v Rusiji kmalu konec vsake vere. Toda še vedno govorijo o njej. Tudi na zadnji seji višjega centralnega komiteta so govorili o veri in »Izvestja« prinašajo sledeče poročilo: »Za 12 let borbe z vero nismo posejali med Jjudstvo brezbožja, nasprotno, prišli smo do tega, da naši delavci iz raznih krajev poročajo o takem gibanju verske gorečnosti, kakor je ni lilo pri carizmu. Bog, katerega smo dali med staro šaro, se zopet smeji nad nami. Mi rušimo in podiramo cerkve, a delavci delajo nove. Mi zapiramo duhovnike, v narodu se pa pojavljajo novi propovedniki. Sami svetci so prišli v deželo sovjetov. Ti sami, katerih svetinje smo shranili v muzeje. Narod veruje in glavno je, da hoče verovati. In dokler bo v narodu to hotenje, je prerano kričati, da smo kaj dosegli v borbi z vero. Če kopica boječih in gladnih uradnikov ter komsomolcev podpisuje izjave, da naj se zapro cerkve, to še ni narod!« Tako pišejo sovjetska »Izvestja«. — Smo zelo radovedni, kako se bo za naprej razvijala »petletka« brezbožja. Že mora biti precej resnice na tem, kar poročajo »Izvestija«, ker drugi.listi pišejo, da tudi komsolomci, to je: komunistična zveza mladine, zapušča svoje brezbožne organizacije. V Du- bovskoj celici jih j^ izmed 74 komsomolcev odpadlo 57, v Zimovinskem kol hozu jih je iz ^d 94 odpadlo 26. V Kučmanovskej celici so ostali samo 4 izmed 17. V Nižje-Serebrjakovskej, na pristaviOrerskega in v stanici Aksajskaja so se tkomsomolci sploh razdružili. Jednaki slučaji se vrše v Privolžju in v centralni Rusiji.Mnogo komsomolcev izključijo i_ organizacij, ker nočejo izpolnjevati brezbožnih predpisov. Opazilo se je, da je med komsomolci že mnogo takih, ki praznujejo cerkvene praznike, ki nosijo o Veliki noči kolač k blagoslovu in pri blagoslovu svetijo. To so vesele vesti iz Rusije. Da bi le ne utihnile zopet! A. K. Delo katoliških misijon.v. Tajnik propagande — rimske kongregacije za razširjanje vere — monsignor Salotti je povodom misijonske nedelje imel v radiu govor o katoliških misijonih. Poročilo njegovo ugotavlja, da je sedaj na svetu 480 katoliških misijonov, v katerih deluje 20.000 misijonarjev. Njim pomaga okoli 5000 duhovnikov iz domačih krajev. Nadalje deluje v misijonih 30.000 redovnic in okoli 100 tisoč katehistov, ki so misijonarjem v veliko pomoč. V misijonskih krajih je sedaj 337 semenišc, v katerih se šola 16 tisoč klerikov raznih narodov. Doseženi uspehi so torej res veliki, toda dela je še dovolj. Da bi se to delo moglo vršiti še v večji meri in v večjem obsegu, morajo vsi katoliški verniki podpirati katoliško misijonstvo na ta ali drugi način. Preganjanje Cerkve v Mehiki. Iz Mchike poročajo časnikom, da je doslej 13 mehiških zveznih držav z zakonom določilo število duhovnikov, ki smejo izvrševati bogoslužna dela ter delovati v dušeskrbju. Najbolj nasilno postopa država Tabasco, kjer velja zakon, da smejo delovati samo oženjeni duhovniki. Ta država meri 10.000 kvadratnih milj ter šteje nad 224.000 prebivalcev. Tukaj se je samo enemu duhovniku po srečilo, da kljub vsemu preganjanjn vztraja in deluje. Država Kalifornija dovoljuje 1 duhovnika na 60.000 prebi- valcev, istotako država Chiapas. V _vex zni državi Mehiki z glavnim mestom vred deluje 25 duhovnikov, torej pride 1 na 43.200 duš. V ostalih državah je razmerje to-le: 1 duhovnik pride v 2 državah na 40.000 prebivalcev, v 1 na 33.000, v 1 na 28.446, v 1 na 20.000, v 1 na 15.000, v 1 na 9000, v 1 na 8000 in samo v 1 na 5000. Edino v tej državi je mogoče kolikor toliko urejeno dušeskrbje. Vse te države merijo 408.078 kvadratnih milj z 8,093.667 prebival- cev, v njih pa sme delovati samo 314 duhovnikov. To je nečuveno nasilje, ki ga vršijo framasoni, svobodomisleci, socialisti in komunisti nad katoliško Cerkvijo. Tem svobodomišelnim ter brezbožnim nasilnikom ni bilo dovolj, da so Cerkev popolnoma izrinili iz šol in javnega življenja, komandirati hočejo v cerkvah samih ter tudi tukaj ka toliško Cerkev zasužnjiti. Njihov namen je katolicizem v Mehiki uničiti.