Gozdarstvo v času m prostoru morali odstreliti okrog 1.000 kosov. Sklepna ugotovitev je bila ta, da je potrebno živalsko komponento gozda ravno tako izkoriščati, saj je v nasprotnem primeru porušeno ravnotežje med rastlinstvom in živalstvom gozdnega ekosistema. 4 AKTIVNOSTI NARODNEGA PARKA V RAZ- VOJNEM PROJEKTU LEADER II V kraju Trafoi bo v "hiši narave" predstavljeno živ- ljenje ob meji, poleg tega pa bo hiša služila kot razis- kovalni in izobraževalni center. Občina MarteL/ načr­ tuje postavitev razstavne hiše, kjer bo predstavljeno kmečko življenje v kultumo-naravni krajini. Težišče razstave bo sinteza vseh dejavnosti znotraj narodnega parka: kmetijstva, tmizma, naravovarstva. Del spre- hajalnih poti bodo usposobili za učne poti, s čemer bo ustreženo zahtevnejšim ljubiteljem narave. Z optimalno pešpotno mrežo v izbranih delih narodnega parka se bodo posredno izognili hoji po brezpotju in omogočili pokllcno vodenje obiskovalcev v narodnem parku. Osrednjega pomena j~ izgradnja obiskovalnega sre- dišča narodnega parka· v kraju Prad, kjer bo na temo "voda v Alpah" predstavljen vsestranski pomen vode kot osnove za življenje in življenjskega prostora raz- nolike alpske faune in .flore. Na hudourniškem vrša ju Prader Sand bodo v zavarovanem območju postavili stolp za opazovanje vodnih ptic in uredili habitat za vidre in druge kune. Skozenj bo speljana 3 km dolga ''pot doživetja narave'·' z 12-1 5 stoj išči na različnih biotopih, kjer bodo obiskovalci lahko občudovali pes- trost rastlinskega in živalskega sveta. Mag. Zoran Belec Stališča in odmevi Slovenske predstavitve resolucije EU o Evropski gozdarski strategiji Članstvo v Evropski uniji je trenutno eden izmed najpomembnejših zunanje in notranjepolitičnih ciljev Slovenije. Procesi približevanja EU bodo vplivali tudi na slovensko gozdarstvo. Prvi znak, da se nekaj dogaja, je spontano pojavljanje infonnacij o gozdarstvu v EU. Med njimi je posebna pozomostupravičeno namenjena resoluciji Evropskega parlamenta s p1iporočili Evrop- ski komisiji pri pripravi gozdarske strategije EU. Re- solucija je bila doslej predstavljena v Gozdarskem vestniku (Pogačnik. N ., Evropska unija išče skupno gozdarsko strategijo, GozdV, 1, 1998, str. 51-53) in objavljena v slovenskem prevodu v publikaciji Doku- menti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, 1998, str. 63). Analiza obeh predstavitev reso- lucije pokaže nekaj zanimivosti, ki so pomembne za morebitne uporabnike. Trditev bom ponazoril s pred- stavitvijo prve točke resolucije v angleškem jeziku in iz obeh ptispevkov v slovenščini. "1. Forests are one of the most important re- newable resources that Europe bas. With their responsible management and care it is possible to produce goods and services indefinitely, based on a market-oriented approach. GozdV 57 (1999) 1 In view of the importance of the forestry sec- tor as a source of employment and wealth in the EU, the commercia-l utilization of forests should be a priorit-y of EU forestry strategy, which should be integrated with the use of forests for other pur- poses. Forest strategy should be based on the rec- ognition of the diversity of European forests, their multi-functional nature and the need for ecologi- cal, economic and social sustainability." Pogačnikova je pripravila vsebinski povzetek: " l. V Evropi spadajo gozdovi med pomembne ob- novljive naravne vire .. Z odgovornim gospodatjenjem in nego lahko ohranimo vse funkcije gozda tudi za naslednje generacije. Glede na pomen,:ki ga ima gozdarstvo v celotnem gospodarstvu EU, bo lesnoproizvodna funkcija ostala najpomembnejša. Vendar pa jo je treba uskladiti še z vsemi drugimi funkcijami gozda. Gozdarska strategija mora temeljiti na priznavanju raznolikosti gozdov v Evropi." Prevod MKGP: "l. Gozdovi so eni najpomembnejših obnovljivih virov, ki jih ima Evropa. Z njihovim odgovomim go- 41 oclr11evi spodarjenjem in nego je mogoče s tržno naravnanim pristopom proizvajati dobrine in storitve v nedoločlji­ vem obsegu. Upoštevajoč pomen gozdarskega sektorja kot vira zaposlovanja in bogastva v EU bi morala biti uporaba gozdov za komercialne namene prioriteta gozdarske strategije EU in biti skladna z rabo gozdov za druge namene. Gozdarska strategija bi morala temeljiti na pripoznavanju pestrosti evropskih gozdov, njihove več­ funkcijske narave in potrebe po ekološki in socialni trajnosti." Za Slovenijo, ki šele uvaja trg tudi v gozdarstvu, je gotovo pomemben poudarek, ki ga daje EU tržnemu pristopu v gozdarstvu, in to ne zgolj trgovini z gozdnimi lesnimi sortimenti, pač pa tudi ostalim storitvam gozda, ali po naše splošnokoristnim vlogam, kot je videti v angleški verziji resolucije. V predstavitvi Pogačnikove je izrecno določilo o tržnem pristopu izpuščeno. V slovenskem prev.odu MKGP je tržni pristop omenjen, vendar naj bi omogočal proizvajati dobrine in storitve v nedoločljivem obsegu. Vsebina te opredelitve tržnega pristopa je nenavadna. Razlog za nesporazum je gotovo izraz 'indefinitely', ki je tudi v angleškem besedilu neposrečen nadomestek za besedo 'sustainable' (tra- jen). Vsebinsko se drugi stavek prve točke glasi: 'Z odgovornim gospoda1jenjem in skrbjo za gozdove je mogoča trajna proizvodnja dobrin in storitev, ki temelji na tržnem pristopu'. V obeh prispevkih je omenjena 'nega' (v izvirni ku angleško 'care'), kijo je mogoče razumeti tudi kot nego gozdov. Menim, da je ustreznejši prevod 'skrb'. V slovenski gozdarski terminologiji je namreč pojem nega v tesni povezavi z gojenjem gozdov in do nespo- razuma je samo korak. V nadaljevanju resolucije ni mogoče najti potrditve, da se lahko angleški 'care' kakorkoli nanaša na dejavnosti, povezane z gojenjem gozdov. Komercialna raba gozdov je v resoluciji omenjena kot prednost gozdarske strategije, kar Pogačnikova predstavi kratko kot lesnoproizvodno funkcijo gozdov, kar je vsebinsko preozko. Trgu in komercializaciji gozdov je v resoluciji namenjeno veliko pozornosti. Prevod MKGP drugega odstavka prve točke je popol- " nejši, vendar sta izraženi samo potrebi po ekološki in socialni trajnosti, izpuščena pa potreba po ekonomski trajnosti. Gospodarski pomen gozdov bo rudi v prihod- 42 nje ostal najpomembnejša os gozdarstva EU, zato je izpustitev zahteve po ekonomski trajnosti hud spodr- sljaj. Prevodu MKGP lahko večkrat očitamo nedosledna uporabo velelnikov in pogojnikov, ki imajo pri obli- kovanju politike zelo pomemben vpliv. V prevodu pr- vega odstavka druge točke lahko na primer preberemo: 'Usklajevanje nacionalnih politik bi moralo (podčrtal M. Š.) temeljiti na spoštovanju načela subsidiarnosti.' V angleškem izvirniku pa je navedeno: 'The cgordi- nation of national policies must be based on respect for the principle of subsidiarity.' Razlika med 'must' in 'bi moralo' je tako pomembna (tudi za Slovence), da bi imel vsak, ki bi v EU želel načelo subsidiamosti opredeliti v pogojniku, resne politične posledice. Drža- ve, ki so se zadnje priključile EU in prispevajo velik delež k celotni površini gozdov v EU (Švedska, Finska, Avstrija), imajo veliko zadržkov za sprejem skupne gozdarske politike. Pristale so zgolj na ohlapnejšo skupno gozdarsko strategijo, ki jim ne omejuje samo- stojnosti pri gospodarjenju z gozdovi. Veliko podobnih spodrsljaj ev je tudi v nadaljevanju obeh prispevkov. Vsem, ki bodo potrebovali resolucijo pri svojem delu, svetujem obisk na http://wwwdb. europm'i.eu.intldg7/calendrierldata/pv_adopt/en/text/ 970130EN.htm, kjer najdejo angleško verzijo, ki sem jo uporabil. Zelo cenim prizadevanja MKGP in avtoijev, da doga- janja v EU predstavijo slovenski javnosti, ne morem pa spregledati napak, ki pomembno vplivajo na vsebinsko razumevanje prihodnjega razvoja gozdarstva v EU in morda rudi v Sloveniji. Zaradi poklicne usmeijenosti sem seveda nekoliko pozomejši na vse, kar se tiče ekon omike. Ob pregledu omenjenih prevodov je tako nastal vtis, da se prav ekonomski vidiki zlahka spregledajo. Bilo bi zelo koristno, da bi v Sloveniji pri sistematičnem preva- janju (posredovanju) tovrstnih dokumentov sodelo- vali strokovnjaki s posameznih ožjih področij (goz- darskih, pravnih ipd.), ustrezno usposobljeni preva- jalci in slavisti. Izognili bi se nepolrebnim zapletom, ki so posledica ali nenatančnih interpretacij ali do besednega prevajanja. In še vprašanje pripravljalcem prevoda dokumentov vseevropskega procesa O varovanju gozdov v Evropi. Kaj se je zgodilo z nekaterimi helsinškimi resolucijami, ki v predstavitvi niso omenjene niti z besedo. Z reso- lucijo H3, na primer? · Mag. Milan Šinko GozdV 57 (1999) 1