magistrati razvrščeni po mestih. Zaradi enostavnosti je avtor uporabil vrstni red. po katerem mesta nastopajo v CIL. V poglavjih, ki obravnavajo magistrate na individualni podlagi, so le ti razdeljeni po kolegijih. Znotraj vsakega kolegija so magistrati urejeni kronološko, kadar je bilo vsako magistraturo posameznika mogoče datirati. Kolegiji si sledijo po enakem vrstnem redu kot v poglavjih o kolegijih. Vsak magistrat je označen s posebnim številom, kar v knjigi služi za identifikacijo posameznikov. V poglavju 8 so v sklepnih ugotovitvah strnjene vse informacije in dognanja iz prejšnjih poglavij. Avtor najprej povzame rezultate o organizacijski sestavi kolegijev in o karieri (cursus honorum) njihovih magistrov. Temu sledi razlaga raznih strokovnih izrazov honoratus, quinquennalicius, quin- quennalicius perpetuus itd., statistične analize o statusu in izvoru magistratov, opis funkcij in dolžnosti magistratov ter njihova povezava z municipalno administracijo. V nadaljevanju je vključenih nekaj dodatkov v pomoč bralcu. V dodatku 1 so besedila nekaterih neobjavljenih napisov iz Ostije in "fusti" tesarjev ("fabri tingarii") iz Santa Prassede v Rimu. Dodatek 2 vsebuje listo in konkordanco napisov, ki pripadajo magistra- tom. Popolna lista magistratov v vrstnem redu. kot nastopajo v katalogu, jc v dodatku 3. Sem so vključeni tudi podatki o statusu in prednikih magistrata ter naziv (titulatura) njegove magistrature. V dodatku 4 jc kazalo vseh kolegijev, katerih magistrati so bili vključeni v študijo, v zadnjih dveh pa indeks imen (nomina in cognomina) magistratov. Na koncu knjige je obsežna bibliografija pogosteje navajanih del. Milan LOVE NJ A K (iian Luca Gregori: Geneulogie estensi e falsificazione epi- grafieu. Opuscula epigraphica 1. Časa cditricc Quasar, Roma 199«. 30 strani. S pričujočo knjižico, ki ni daljša od srednje dolgega članka, se (poleg odličnih Supplementa Italica in Vetera) odpira nova serija monografskih izdaj Oddelka za antične zgodovinske, arheološke in antropološke vede na Univerzi La Sapienza v Rimu. pod vodstvom S. Pancicrc. Delce obravnava problem epigrafskih ponaredkov v severni Italiji; iztočnica za študijo jc napis CIL XI 848, ki ga je izdal Bormann in ki se hrani v Modeni. v Lapitlario Estense. Napis omenja nekega Tiberija Atija Gajevega sina, ki je opravljal funkcijo enega od četverice mož s pooblastilom izrekanja sodb (quattuor viri iure dicundo). V CIL-u je objavljen kot pristen, vendar kratko besedilo vsebuje nekaj nenavadnih podrobnosti, tako da jc bil sum v njegovo pristnost upravičen; pričujoča študija je dokazala, da gre nedvomno za ponaredek iz obdobja renesanse. Avtor obravnava problem začetkov ponarejanja starin in vzrokov za to dejavnost, ki je bila posebej razširjena v severni Italiji (glej npr. tudi G. Bandclli, C. Rgnatius T.f.Veitor e C. Virginius C.f. Pulchcr. Dall'antico ai moderni, v: Maniagolibe- ro, un paese, la sna gente. Maniago/Pordcnone 1989. za nas zanimivo zaradi neposredne bližine). V Benetkah in v Padovi jc mogoče že v začetku 14. stoletja opaziti željo mest, da bi utemeljila svojo čini daljšo in slavnejšo zgodovino. V tem prizadevanju so humanisti na eni strani arbitrarno povezovali pristne epigrafske spomenike z antičnimi literarnimi viri. korak naprej pa je bil ta. da so na osnovi bolj ali manj pravilno interpretiranih podatkov iz literarnih virov ponarejali napise. V 15. in 16. stoletju je ponarejanje še dodatno cvetelo, ker so si plemenite družine prizadevale navezati svoj rodovnik na antične Rimljane ali celo na mitične heroje. Sredi 16. stoletja je med Estcnci i/ Fcrare in Medičejci iz Modenc v zvezi / vprašanjem, kateri družini gre prednost pri odnosih s papežem in vladarjem, izbruhnila prava diplo- matska vojna. O rodovnikih uglednih družin so obstajale obsežne učene knjige, v katerih so opisovali njihov izvor s podobnimi besedami kot npr. (iian Battista Giraldi Cinzio, ki v svojem latinsko napisanem delu De Ferraria et A test in i\ 1'rincipihus commentariolum (sredi 16. stoletja) piše, da neka- teri izvajajo začetek Estcncev od Noctovih potomcev, drugi pa od Antenorja o/, njegovega tovariša Marka, zato so markizi, sam pa je mnenja, da družina izhaja od antičnega Herkula. V takšni klimi so nastajali epigrafski ponaredki, ki naj bi dokumentirali učene teorije nekaterih italijanskih huma- nistov, ki so si zanje želeli otipljivih dokazov. Avtor je sledil vsem še ohranjenim arhivskim objavljenim in le rokopisno ohranjenim zapisom tega spomenika in je zaključil, da jc besedilo napisa po vsej verjetnosti dal ponare- diti Girolamo Falletti med bivanjem v Benetkah, ko je priprav- ljal genealogijo Estencev. Njihov izvor jc izpeljeval iz antične familijc Atijev. Kot arhivski dokument je bil napis poslan Alfonzu II. Konec 16. ali v začetku 17. stoletja je kamen skupaj z drugimi estenskimi zbirkami antičnih spomenikov prišel v Modeno. nekaj deset let pozneje pa v družinsko rezidenco na deželi. Pentetorri. Čez sto let seje vrnil v njihovo mestno palačo, dokler ni na začetku prejšnjega stoletja našel svoj prostor v Akademiji lepih umetnosti in nazadnje v lapida- riju Muzeja. Knjižica je opremljena z nekaj reprodukcijami prepisov napisa iz različnih rokopisov in s fotografijami, ki prikazujejo poleg tega nepristnega spomenika tudi avtentične rimske napi- se, ki so služili ponarejevalcu za navdih. Delce je nedvomno zelo zanimivo; kot je navedeno v 1. opombi, bo izšlo kot članek v zborniku Miscellanea di studi arclieologici e di antic- hita IV (izd. F. Rebecchi), nikjer pa ni povedano, iz kakšnih razlogov jc izšlo tudi v knjižni obliki. Marjeta $AŠEL KOS E. Ronicr-Martijnse: Romerzeitliche Bleietiketten aus Kal- sdorf, Steiermark. Osterreichischc Akademie der Wissenschaf- tcn. Phil.-Hist. Klasse. Denkschriftcn Bd. 205. Wien 1990. 279 strani. 140 slik in 32 tabel. V zadnjem času epigrafiki vse več pozornosti posvečajo napisom na uporabnih predmetih (keramiki, kovinskih pred- metih, opekah ipd.), ki jih v korpusih napisov najdemo pod oznako instrumentum domesticum. Razen žigov izdelovalcev gre večinoma za tekste v kurzivni pisavi, ki označujejo lastni- štvo, težo ali mero in tako neposredno pričajo o življenju preprostih ljudi. V Peči na Madžarskem jc bil tudi že prvi epigrafski kongres posvečen tej tematiki (II. - 14. september 1991). na katerem so bili predstavljeni najnovejši dosežki s tega področja. Med instrumenta domestica spadajo tudi napisi na svinčenih ploščicah, najdenih širom rimskega imperija. Največjo tovrstno najdbo doslej predstavlja depo čez 1000 ploščic iz Siseijc. odkrit v prejšnjem stoletju, ki še ni bil deležen primerne objave. Objavljenih je bilo le 21 ploščic, ki so danes v Budimpešti ((i. Alloldy, Eoliu Archeologica 8. 1956. 97 ss). Drugo najštevilnejšo najdbo svinčenih ploščic predstavlja depo iz Kalsdorfa na avstrijskem Štajerskem, ki vsebuje 201 kosov in nam ga predstavlja pričujoča knjiga. Najdba je prišla na dan leta 1979 pri planiranju za gradnjo hiše. Žal so bile stratigrafske okoliščine v gradbenimi stroji uničene, tako da najdbe ni bilo mogoče točneje časovno opredeliti. Fragmenti keramike, ki so bili najdeni ob gradbenih delih kažejo na 2.-4. stoletje. Stanje ohranjenosti ploščic jc različno, pri večini površino pokriva prcpcrcl ali zasigan sloj, tako da so črke pogosto komaj razpoznavne. Večina ploščic jc popisana na obeh straneh v latinski kurzivni pisavi, katere branje dodatno otežujejo samovoljne ligature v tekstu in majhnost ploščic. Avtorica nam po uvodnem delu predstavi postopek čiščenja, konserviranja, branja, risanja in fotografiranja ploščic. Najprej so bile oprane / vodo in mehko ščetko, nato pa očiščene s posebno metodo pihanja steklenega prahu. Pri konzerviranju je bil uporabljen poseben lak. Branje tekstov jc potekalo pod stcrcomikroskoponi s 7 do 45-kralno brezstopenjsko povečavo, pri čemer so bile ploščice dodatno osvetljene s posebnimi svetilnimi palicami, ki jih jc bilo mogoče prilagajati. Pri prerisovanju je bila uporabljena posebna priprava, namenjena za risanje žigov na teri sigilali. V katalogu jc obravnavanih 131 ploščic, na katerih so bili ugotovljeni napisi Vsaki jc praviloma namenjena po ena stran v knjigi. V /gornjem delu strani jc vedno risba prednje in