GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR« [Tt /| Mercator LETO VII. LJUBLJANA, NOVEMBER 1969 ŠT. 4 1969 Kolektivu veletrgovine »Mercator« ob 20-letnici Ob dvajsetletnici ustanovitve veletrgovine »Mercator« Ljubljana, čestitam delovnemu kolektivu za uspehe, ki jih je dosegel v tem obdobju izredno dinamičnega družbeno ekonomskega razvoja. Hiter razvoj gospodarstva je precej spremenil ekonomsko in socialno strukturo prebivalstva. Število prebivalstva v mestih in večjih industrijskih središčih se je naglo večalo, struktura potrošnje pa se je močno spreme nila. Da bi čim bolje in čim hi treje zadovoljila zahtevam proizvodnje in potrošnje, se je trgovina morala prilagoditi novo na stalim pogojem. Tako je tudi napredek veletrgovine »Mercator« tesno povezan s splošnimi prizadevanji za hitrejši razvoj trgovine. Delovna skupnost in vodstvo podjetja sta v težnji, da razvoj podjetja čim bolj prilagajata razvoju gospodarstva in rasti življenjske ravni občanov ter da podjetje obdrži vodilni položaj v naši trgovini, vlagala obilo naporov. Omenjenim ciljem je delovni kolektiv prilagajal svojo razvojno in poslovno strategijo, organizacijo poslovanja, delitev dohodka in nagrajevanje po delu, oblike in vsebine dela samoupravnih organov, skrb za družbeno ekonomsko in strokovno izobraževanje kadrov itd. Družbeno ekonomska reforma je z začrtanimi cilji, kot so intenziviranje gospodarstva in večja gospodarska stabilnost, širša vključitev našega gospodarstva v mednarodno delitev dela, nadaljnje razvijanje ekonomskih prvin blagovnega načina proizvodnje in preraščanje samoupravljanja v prevladujoč družbeni odnos v celotni družbeni reprodukciji, bistveno menjala tudi mesto in vlogo blagovnega prometa v našem gospodarstvu ter s tem odprla tudi nekatere pomembne spremembe v gospodarskem položaju in funkcijah trgovine. Ta v sodobnem blagovnem gospodarstvu ni več le pasivni posrednik, temveč je že aktiven dejavnik v celotnem procesu družbene reprodukcije. Za- jema vse faze blagovnega prometa ter s svojim delovanjem vpliva na tokove med ponudbo in povpraševanjem, usmerja tržna gibanja, vpliva na razvoj in usmerjenost proizvodnje, na založenost tržišča itd. Tako je trgovina šele z družbeno ekonomsko reformo dobila enakopraven položaj z ostalimi gospodarski- Ob jubileju veletrgovine »Mercator« Slavko Korbar, dipl. ing. Ob tako pomembnem jubileju v prvi vrsti čestitam v imenu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnih ter v svojem imenu k doseženim uspehom. Z zadovoljstvom spremljam razvoj enega največjih trgovskih podjetij v Jugoslaviji, ki ima sedež pri nas. Dobro se zavedam vloge trgovine pri čim uspešnejši vsakodnevni preskrbi naših občanov ter v mojem imenu vse priznanje za prizadevnost ter tudi za dosežene uspehe pri razvoju trgovine na področju naše občine. Vaši rezultati v tem obdobju kažejo polno razumevanje vašega kolektiva za zadostitev potreb občanov ter visoko stopnjo odgovornosti pri opravljanju družbeno zelo pomembne in občutljive dejavnosti. Ob vašem delovnem prazniku vam želim, tudi v bodoče čimveč delovnih uspehov v korist vašega kolektiva, v zadovoljstvo občanov in v interesu celotne jugoslovanske socialistične skupnosti. Predsednik SO Lj ubij ana-V ič-Rudnik: Slavko Korbar dipl. ing. Upravno poslopje Veletrgovine »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 Lojze Fortuna mi panogami. Na tej osnovi se je zboljšal tudi njen materialni položaj, ki je pogoj za hitrejši razvoj trgovine, katere nerazvitost je že predstavljala oviro hitrejši realizaciji proizvodnega blaga. Z zadovoljstvom ugotavljam, da so bili napori delovnega kolektiva »Mercator« v vseh fazah gospodarskega razvoja usmerjeni k hitremu prilagajanju razmeram na tržišču in da se odražajo v sodobnih razvojnih konceptih, v razširitvi predmeta poslovanja ter v vse večji poslovni in funkcionalni organizaciji dela, kar je vplivalo tudi na večjo produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja. Poleg prodaje na debelo, izvoza in uvoza ter lastne proizvodnje, predelave in embaliranja je podjetje zlasti v zadnjih letih močno razvilo svoje maloprodajne in skladiščne zmogljivosti. Že primerjava rezultatov zadnjih devet let Dokaže 11-krat višjo realizacijo, podvojitev maloprodainih in skoraj potrojitev skladiščnih površin ter kar 15-kratno povečanje števila zaposlenih. Delež Mercatorjevih prodajaln postaja na našem tržišču iz leta v leto pomembnejši. Med drugim se je tudi število samopostrežnih prodajaln od leta 1960 povečalo desetkratno, njihov promet pa celo 150-kratno. Pomembna je tudi ugotovitev, da podjetje ni razvijalo svoje maloprodajne mreže le v mestih in industrijskih središčih. temveč tudi na podeželju. V svoji ekspanziji je »Mercator« prešel občinske in republiške meje ter svojo razvojno perspektivo usmeril tudi na širše jugoslovansko tržišče. Zavedam se, da so bili uspehi vašega podjetja glede na vse večje zahteve tržišča in nizko materialno osnovo zlasti v pred-reformskem obdobju doseženi nod razmeroma težkimi pogoji. V prepričanju, da bo kolektiv »Mercatorja« tudi v bodoče usmerjal svoje nanore v nadaljnji razvoj podjetja 'n v zadovoljevanje zahtev tržišča, želim celotni delovni skupnosti tudi v bodoče čim več poslovnih uspehov. Lojze Fortuna, predsednik Poslovnega združenja za trgovine — Ljubljana Centralno skladišče veletrgovine Mercator, Ljubljana, Tobačna 7 OB JUBILEJU 1949-1969 svoje delo, svojo prehojeno pot ter je odločen nadaljevati z vso upornostjo svojo družbeno funkcijo v korist potrošnika in naše celotne socialistčine skupnosti. V polni meri se ves naš kolektiv zaveda, da je z napredkom in rastjo socialistične družbe tudi trgovina dobila popolnoma novo, mnogo odgovornejšo vlogo v današnjem vse bolj tržnem gospodarstvu. Usmeritev našega gospodarstva v mednarodno delitev dela predstavlja eno osnovnih komponent družbeno ekonomske reforme. Neločljiva se-stayina te usmeritve je tudi bolj vsestranska vključitev našega tržišča v mednarodno in oblikovanje jugoslovanskega tržišča kot integralnega dela mednarodnega trga. Uresničevanje take usmeritve zahteva predvsem postopno, toda odločno liberalizacijo blagovnih in denarnih tokov ter svobodnejše gibanje vseh dejavnikov v skladu z razvojem politike jugoslovanskega gospodarstva. Nesporno je, da je trgovina v času gospodarske reforme dosegla določen napredek, tudi njena materialna osnova se je v marsičem izboljšala. Očitno pa je, da tudi sedanja materialna osnova ne zadošča za njen pospešeni razvoj za ustrezno organizacijo in njeno tehnološko — tehnično usposobljenost. Funkcije trgovine se namreč bistveno razširjajo na številnih področjih: tako na področju organizacije tržišča in blagovnih tokov, hitrejše realizacije blaga, pogumnejšega premika poslovnih rizikov na trgovino, vpliva na stabilizacijo cen, povezovanja našega tržišča z mednarodnim ter prepletanja notranjih tokov blaga na mednarodnem tržišču, kakor tudi na področju usmeritve trgovine, na vlaganje v lastno reprodukcijsko osnovo, njenega materialnega vpliva na razvoj kulturne proizvodnje in podobno. Dvajset let je sicer kratko obdobje v mirni zgodovini nekega naroda. Vendar je dvajset let v povojni svobodni graditvi nove socialistične Jugoslavije izredno pomembno obdobje, ki je v relativno kratkem času ob pritrgovanju, naporih, ob sprostitvi ustvarjalnosti svobodnega proizvajalca ustvarilo iz do tal porušene domovine novo, moderno in mnogokrat večjo gospodarsko bazo, na kateri danes narodi jugoslovanske skupnosti gradijo odločneje in vedno hitreje gospodarsko močnejšo in napredno socialistično družbo. S ponosom naši narodi ocenjujejo prehojeno pot ter dosežene rezultate, ki nazorno govorijo vsem, kaj je mogoče ustvariti v novih socialističnih odnosih ob neslutenih ustvarjalnih zmožnostih svobodnega proizvajalca. Jugoslavija, nekdaj poznana v svetu kot zaostala agrarna dežela Balkana, se razvija z vsakim dnem bolj v moderno industrijsko razvito skupnost jugoslovanskih narodov, ki že enakopravno in uspešno posega v mednarodno delitev dela. Sleherni delovni kolektiv, ki je sodelo val v tej dinamični rasti naše socialistične domovine, je na te velike dosežke resnično ponosen. V skupnem napredku ocenjuje tudi svoj delež. Dvajsetletnica delovanja je primerna etapa, da ponovno osvetlimo prehojeno pot, da na tem mejniku analiziramo uspehe in pomanjkljivosti ter na to odločno krenemo naprej novim naporom in delovnim nalogam naproti. Ko danes 2.700-članski kolektiv Veletrgovine Mercator praznuje 20-letnico svojega delovanja, ne moremo mimo dejstva, da je ta naš kolektiv v burnih in težkih povojnih letih pa vse do danes prispeval dostojen delež, na katerega smo vsi ponosni, k izgradnji naše socialistične domovine. Na začetku poti, pred 20 leti, je 20-član-ski kolektiv skromno a vendar odločno začel pionirsko delo pri organiziranju splošne preskrbe. Nemogoče je danes orisati vse težave, ki jih je rodilo težko povojno stanje in trud ter upornost majhnega kolektiva na začetnih korakih svojega delovanja. Vsakodnevna borba, ob pomanjkanju sposobnega trgovskega kadra, nezadostnimi in neustreznimi prodajnimi prostori, pomanjkanjem transportnih sredstev, prehrambenih in drugih artiklov, je zahtevala ogromno mero iznajdljivosti in upornosti malega kolektiva. Vendar od svoje začrtane poti ni odstopil, pred mnogokaterimi težavami, s katerimi se je na tej poti srečaval, ni klonil. Vse to je rodilo vsako novo leto nove uspehe in trdnejšo gospodarsko osnovo za nadaljnji napredek. Nekdaj skromna grosistična dejavnost razdeljevanja prehrambenih dobrin se je do danes nesluteno razvijala v mogočno in od naših potrošnikov priznano dejavnost, ki je prisotna na celotnem jugoslovanskem pa tudi mednarodnem tržišču. Veletrgovina Mercator pomeni danes eno največjih trgovskih podjetij v naši domovini; naše podjetje je znano od skrajnih zahodnih meja do najjužnejšega dela socialistične Jugoslavije. Vse bolj nas spoznavajo tudi v inozemstvu. Danes naše podjetje v svoji dejavnosti združuje grosistično ter preko 310 modernih detajlističnih prodajaln, lasten uvoz in izvoz, lastno proizvodno dejavnost, moderne hladilnice ter kompleten inženiring. To so veliki rezultati 20-letnega trdega dela. Sprejeti program naslednjega razvoja podjetja, ki je v polnem jeku njegovega uresničevanja, pa daje polno jamstvo za še večje uspehe na tej poti. Zato naš kolektiv ob tej pomembni obletnici s ponosom ocenjuje Ni uspešnega gospodarskega razvoja brez stabilnosti tržišča. Na stabilnost tržišča pa lahko pomembno vpliva razvita, ekonomsko močna in kadrovsko usposobljena trgovina. Zato naj bi s pogoji gospodarjenja in z vsemi družbenimi ukrepi vplivali na to, da bi trgovina pogumneje prevzemala aktivnejšo vlogo v gospodarskem dogajanju in da bi postala še pomembnejši činitelj stabilizacije gospodarskih tokov. Ko ob 20-letnici analiziramo našo prehojeno pot, ter razmišljamo o potrebnih ukrepih za še večjo uspešnost našega dela, z zadoščenjem ugotavljamo, da je bila naša pot pravilna in uspešna. S polno mero odgovornosti ob pomoči slehernega člana našega kolektiva, ob vse objektivnejšem priznavanju realne družbene funkcije trgovine, bo kolektiv veletrgovine Mercator tudi v bodoče vse svoje ustvarjalne sposobnosti usmeril v nadaljnjo rast našega podjetja, za interese naših potrošnikov, svojega kolektiva in celotne jugoslovanske družbene skupnosti. Stane Vrhovec Sodobna trgovina mora imeti lastno embalirnico. Naša obratna enota Emba je opremljena s sodobnimi embalirnimi stroji Samoupravljanje in medsebojni odnosi Ob dogodku kot je 20-letnica obstoja in delovanja podjetja, vsakdo nehote pomisli na prehojeno pot, na dosežene uspehe v tem obdobju in tudi na težave, ki so se v tem času v podjetju pojavile in zvrstile. Skupno z razvojem in večanjem podjetja se je nujno vzporedno razvijalo in dopolnjevalo tudi samoupravljanje. Če bežno pogledamo zgodovino samoupravljanja, lahko ugotovimo, da nastanek in razvoj samoupravljanja sega skoraj v čas ustanovitve podjetja Mercator, oziroma bolj natančno v 1. 1950. V tem letu je bil izdan Temeljni zakon o upravljanju, s čimer je bilo odpravljeno dotedanje administrativno vodenje gospodarskih organizacij in so bili po določenem času izvoljeni prvi organi upravljanja: delavski sveti in upravni odbori. To je bila začetna doba, v kateri je imelo samoupravljanje bolj političen, kot pa gospodarski značaj. Obstajala je še borba med administrativnim — birokratskim usmerjanjem gospodarstva ter med porajajočim samoupravljanjem, ki ga je terjal tedanji gospodarski in politični razvoj. V 1. 1953 so organi upravljanja v okviru Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtev dobili novo nalogo. Za konstituiranje podjetja je bilo poleg ostalega potrebno, da organi upravljanja v podjetju sami sprejmejo pravila podjetja in tarifni pravilnik. Pravila podjetja so bila predhodniki današnjih statutov, s katerimi so začeli organi upravljanja in s tem tudi neposredni proizvajalci krojiti organizacijo svojega podjetja, kot tudi razvijati medsebojne odnose v podjetju. Enako razvojno pot kot v drugih gospodarskih organizacijah je imelo samoupravljanje tudi v našem podjetju. Posebej se je razmahnilo in razvilo do podrobnih nians zlasti v drugem desetletju obstoja podjetja, tj. po 1. 1960, ko je prišlo do integracij raznih trgovskih podjetij z veletrgovino Mercator. Samo v času od leta 1962 pa do konca leta 1964 se je pripojilo k veletrgovini Mercator 15 trgovskih podjetij, ki so postala samostojne poslovne enote v okviru podjetja s svojimi organi upravljanja: delavskim svetom, upravnim odborom in direktorjem. Do sedaj je prišlo še do nadaljnjih pripojitev ne samo trgovskih, ampak tudi podjetij iz živilske industrije ter s področja ekonomskih uslug in gostinstva. Res je sicer, da je v tem času prišlo do odcepitev dveh poslovnih enot, kar pa vsekakor ne more vplivati na razvoj podjetja kot celote. Vse pripojene enote so ohranile dokajšnjo poslovno samostojnost in kot je bilo že omenjeno, tudi svoje organe upravljanja. Za podjetje kot celoto pa posamezne poslovne in obratne enote izvolijo svoje zastopnike v centralne organe upravljanja, ki izvršujejo svoje obveznosti v okviru pristojnosti, ki jim je dana s pozitivnimi Primer lepo in funkcionalno preurejene klasične prodajalne v centru Ljubljane v Puharjevi ulici nravnimi predpisi in internimi predpisi podjetja, tj. predvsem s statutom. Glede na velikost podjetja je s tem podrobno izpeljan samoupravni sistem, ki pa terja prav gotovo od vsakega posameznika v podjetju, predvsem pa od članov organov upravljanja, precejšnjo osebno odgovornost in discipliniranost tako nasproti svoji enoti, drugim enotam v podjetju in nasproti podjetju kot celoti. Izpolnjevanje teh dolžnosti omogoča dosego drugega važnega momenta v razvoju podjetja, tj. dobre medsebojne odnose mea posameznimi enotami ter med enotami in podjetjem kot celoto. Dobre medsebojne odnose je možno dosegati in izpopolnjevati predvsem tudi z izpopolnjevanjem organizacije dela v podjetju, dalje z doslednim izpolnjevanjem statutarnih določil in medsebojnih pogodb ter dogovorov. Osnovna dolžnost vseh članov delovne skupnosti je v tem, da s svojim delom in siceršnjim prizadevanjem ustvarijo pogoje za trajen razvoj podjetja kot celote in hkrati vseh enot ter za naraščanje dohodka in življenjskega standarda delavcev. Uspeh podjetja ne sme biti dosežen na način, ki je v očitno škodo posamezne enote ali obratno, pa tudi posamezne enote ne morejo iskati svojega uspeha v načinu dela, ki bi škodoval pri poslovnem uspehu drugim enotam ali podjetju. Posamezne enote, ki sestavljajo podjetje, torej naše podjetje sploh, morajo predvsem skrbeti za modernizacijo svojega poslovanja, dalje za stimulativno delitev osebnih dohodkov po delu in za strokovni dvig svojega kadra. Priljubljeno shajališče študentov in dijakov je naš bistro na Ferantovem vrtu Naša obratna enota TMI ima najmodernejši obrat družbene prehrane in prostore za delavce Za navedene cilje so se delovni ljudje ter preko njih tudi organi upravljanja skupno z vodilnimi delavci v podjetju vseskozi trudili in prizadevali. Verjetno pa v tej smeri niso bile izrabljene prav vse možnosti ter jih bo treba v bodoče najti in uporabiti tako, da se bodo dosedanji naši medsebojni odnosi bolj izpopolnili ter zagotovili tudi boljše poslovne rezultate. Svoj delež bo lahko pri tem prav gotovo prispevalo tudi samoupravljanje, ki doživlja sedaj ob uveljavitvi ustavnih amandmajev bistvene spremembe. Temeljna določila ustavnega amandmaja uzakonjajo prizadevanje po večji delitvi upravljavskega dela. V nasprotju z dosedanjimi določili ustave omogočajo delovnim kolektivom v podjetjih, da sami določijo delitev upravljavskega dela med več kolektivnimi in individualnimi izvršilnimi organi in da v tej delitvi dosežejo čim večjo skladnost in združitev poklicnega in upravljavskega dela. V okviru teh perspektiv bodo lahko organi upravljanja tudi v našem podjetju pomagali k nadaljnjemu izboljšanju oz. poglobitvi medsebojnih odnosov ter izboljšanju poslovnih uspehov. Vera Aljančič NAŠA PRIZADEVANJA ZA DOBRO POČUTJE VSEH V KOLEKTIVU Vse je odvisno od ljudi 20-letnico našega podjetja praznujemo v času največjih prizadevanj vse naše družbene skupnosti za uresničitev gospodarske reforme, katere osnovni cilj je stabilizacija našega gospodarstva in hitrejša rast družbenega standarda. Za dosego tega cilja imamo verjetno v našem podjetju vse materialne pogoje, kljub temu, da lahko ugotavljamo za prva leta, da sno na tem področju Naše podjetje je do sedaj prejelo 19 Oskarjev za embalažo zelo malo napredovali. Vsekakor pa je bila in je med člani delovne skupnosti našega podjetja zavest, da lahko tvorijo homogen, odporen in dela voljan kolektiv le tisti, ki imajo urejene življenjske razmere in humane medsebojne odnose. Izkušnje nam kažejo, da iz malega nastane več, če je volja, če so ljudje za to in če se dela. Za dosego tega pa je treba vsakega člana delovne skupnosti podjetja s polno mero vključiti v tehnološki proces dela podjetja, v delo na delovnem mestu in da bo vsak član delovne skupnosti po vseh svojih sposobnostih prispeval za realizacijo danih nalog. Zavedati se je treba, da so naši uspehi in nadaljnji razvoj odvisni predvsem in vedno od ljudi. Če ni pravih in strokovno sposobnih kadrov, so lahko vsa naša najmodernejša sredstva za delo, v katere vlagamo ogromna sredstva, zastonj, ker teh sredstev za delo ne moremo s pridom uporabiti in uresničiti naših perspektivnih programov. Vse je odvisno od racionalnega dela vsakega posameznega člana kolektiva, ki se mora v kolektivu dobro počutiti ob zagotovljeni bodočnosti, v zavesti, da bo jutrišnji dan boljši od današnjega. Razvoj našega gospodarstva je trgovini narekoval, da se mora prilagoditi novim pogojem z boljšim in s čim hitrejšim zadovoljevanjem potreb potrošnikov. Zaradi tega je bilo treba opraviti organizacijske spremembe v trgovini kot rezultat prizadevanj vseh družbenopolitičnih faktorjev za čim hitrejše prilagajanje trgovinskega omrežja povečani proizvodnji potrošnik dobrin. Predvsem je morala trgovina med drugim posvetiti največ pozornosti temu, da zagotovi v trgovini čim bolj kulturno postrežbo ter poveča asortiment blaga. Za izpolnitev teh nalog pa je bilo treba predvsem vzgo- jiti nove- kadre, ki bodo lahko zagotovili uspešen nadaljnji razvoj blagovnega prometa. Modernizacija trgovine pa je zahtevala tudi modernejšo obliko prodajne tehnike, ki naj časovno skrajša nakupe, s tem poveča prodajne zmogljivosti, omogoči potrošniku neposredni stik z blagom in razbremeni zaposlene v trgovini. S tem pa je bilo spet povezano vprašanje vzgoje trgovinskih delavcev, ki jo je bilo treba prilagoditi moderni prodajni tehniki in načinu dela v trgovini, da postanejo svetovalci potrošnikom. Poudariti je tudi treba, da precej časa ni bil urejen status zaposlenih v trgovini, kar je uredila šele prevedba delavcev v trgovini leta 1957, ki je vsaj delno rešila vprašanje strukture delavcev v trgovini. Prevedba je potrdila kvalifikacijo trgovskih delavcev, od katerih mnogi niso imeli urejenih kvalifikacij, čeprav so svoje znanje opravičili s svojim dolgoletnim delom v trgovini že od osvoboditve dalje. Na podlagi teh ugotovitev je v podjetju postajalo strokovno in sistematično izobraževanje vedno bolj in bolj nujen sestavni del celotne poslovne politike podjetja s predpostavko, da so pogoj za boljšo organizacijo dela strokovno usposobljeni kadri in da brez strokovno usposobljenih kadrov ni mogoče misliti na kakršnikoli večji napredek. Seveda se je to izobraževanje v podjetju lahko razvijalo le v tolikšni meri, kakršni so bili interesi članov delovnega kolektiva, kakršne so bile potrebe in zahteve po bolj in bolj vsestransko usposobljenih delavcih in upravljavcih. Izobraževanje pa ni obsegalo samo znanja, ki je potrebno za neposredno izvrševanje strokovnega dela, ampak tudi skrb za vzgojo humane, razgledane in kulturne osebnosti. Ne bi bilo prav, če bi vsak član delovne skupnosti bil sposoben samo delati, ampak mora tudi znati upravljati, soodločati, izpopolnjevati delovne metode in ustvarjati pravilne medsebojne odnose. Zato je bilo treba znanje članov kolektiva dopolnjevati in jim pomagati do tiste izobrazbe, ki jim je potrebna za uspešnejše opravljanje njihovega dela. Tone in tone kave Mercator embaliramo na tem stroju Z naslednjimi številkami lahko ocenimo dejavnost na področju izobraževanja od vključno 1961 leta do sedaj: 6,318.465,37 Ndin za izobraževanje kadrov Leto Strokovno izobraževanje Nagrade vajencem 1961 5.906,12 6.167,62 1962 8.098,02 168.607,05 1963 40.973,83 177.625,90 1964 139.759,87 191.420,75 1965 226.903,24 536.437,00 1966 441.461,11 803.537,00 1967 606.274,39 816.204,00 1968 232.966,31 808.713,00 1969 243.563,72 863.846,44 Skupaj 1,945.906,61 4,372.558,76 fm / Dobro načrtovana SP potrošniku nudi natančen pogled v naš bogati asortiment > d§ o ^ a A c O 0 > '-5 o £ +-> g .S- 2 Oh 33 > 1961 8 2 5 3 1962 11 3 8 179 1963 17 3 7 185 1964 22 23 13 190 1965 29 19 18 175 1966 36 18 76 180 1967 47 13 73 281 1968 58 9 101 316 1969 57 7 70 384 285 97 371 Strokovne ekskurzije (število udeležencev) D J S o 1963 _ 11 1964 — — __ 1965 — 14 8 1966 17 10 — 1967 49 18 44 1868 35 9 — 43 1969 74 — 4 34 —- 175 51 67 34 43 Seminarji za osebje prodajaln (število udeležencev) O |! •AS Cu •1—■-X3 <3 1964 81 22 1965 87 38 54 21 1966 59 35 1967 22 110 62 25 1968 62 22 28 1969 36 44 — — — — 347 271 116 28 21 25 Ostali seminarji (število udeležencev) 1964 1965 1966 1967 1968 1969 Za vodje splošnih služb — kadr. 15 Za vodil, kadre podjetja — Za CDS in CUO — Za predsednike DS in UO 23 Za preds. in taj. sind. organ. — Prometni predp. — Za mladino, šola za življ. 17 _ 32 17 — — 22 23 42 — 26 35 42 44 42 — 19 _ _ _ _ — — 39 29 — 25 11 5 — — K razpredelnicam še to: v tem obdobju se je udeležilo tečajev za pridobitev znanja tujih jezikov 134 članov kolektiva, za katere je podjetje tudi izdalo »Slovensko-italijanski —nemški priročnik« v 2 delih. Na 3-mesečni praksi pri podjetju »Migros« v Švici je bilo 18 delavcev podjetja. Vsi ti podatki pričajo, da smo v podjetju do danes porabili precej sredstev za izobraževanje, precej smo pa v te namene odvedli tudi družbi. Sodimo, da smo na tem področju dosti naredili, le da tega ni tako lahko videti. Mnogo je članov delovne skupnosti, ki so danes dobri strokovnjaki na odgovornih delovnih mestih in imajo ustrezno izobrazbo in to prav s pomočjo, ki jim jo je dalo podjetje pri njihovem izobraževanju. , - Vsepovsod v svetu so poleg večjih prodajaln tudi gostinski prostori za malo okrepčilo in kramljanje. (Naši bifeji, kot ta na Dolenjski cesti, so vedno dobro obiskani in slovijo po vljudni postrežbi, okusni opremi in veliki izbiri pijač in jedil) Že dolgo ne prodajamo v naših prodajalnah samo prehrambenih artiklov. V njih se že dolgo potrošniki oskrbujejo z vsemi industrijskimi izdelki (»blagovnica« v Novem mestu) Tako so v kadrovski strukturi nastale precejšnje spremembe in bi glede na novo sistematizacijo bilo potrebno tudi vnaprej našo izobraževalno dejavnost obdržati količinsko in kakovostno na najmanj takšni ravni. Pomembni činitelj, ki vpliva na osebni in družbeni standard članov kolektiva, kljub temu, da se splošni standard najbolj odraža neposredno v osebnem dohodku, ki ga ustvarimo in delimo in s katerim zagotovimo razne dobrine — sodi vsekakor reševanje stanovanjskih problemov. Zavedati se je treba, da je delovne napore možno zahtevati le od tistega delavca, ki ima urejene vsaj osnovne življenjske razmere — med temi ima stanovanje najpomembnejše mesto. V ta namen je podjetje od leta 1961 vložilo 8,071.417,85 Ndin za stanovanjsko izgradnjo nJ . g' S 5 •£, c c " c -3T3 ur to c o o o E u 03 C/} C 1961 76.616,57 425,65 1962 — — 1963 74,520,92 62,47 1964 156.591,17 94,50 1965 448.608,29 195,64 1966 780.337,04 333.91 1967 1,301.283,30 515’97 1968 2,502.139,52 1.078,51 1969 2,731.321,04 1.114,82 8,071.417,85 Skupni ustvarjeni sklad skupne porabe v razdobju 1961—1969 je 10,740.308,94 Ndin. Delitev sredstev za stanovanjsko gradnjo ureja pravilnik. Vsekakor bo treba izdelati okvirni dolgoročni plan stanovanjske izgradnje za celotno podjetje, ki bo zajel uporabo namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in sredstev iz sklada skupne porabe. To bo nujno glede na nerešene registrirane in predvidene stanovanjske probleme, če hočemo, da bomo ob naslednjem jubileju ugotavljali še boljše rezultate. Tako smo na kratko orisali področje, ki zadeva skrb za delovnega človeka, za člana delovnega kolektiva Mercator. V drugih prispevkih smo opisali naše gospodarjenje in rezultate poslovanja podjetja. Med posebne uspehe sodi namreč nagla razširitev naše prodajne mreže, zgraditev številnih novih samopostrežnih prodajaln in obnova skoraj vseh klasičnih, modernizacija dela v skladiščih, izboljšanje transporta itd. Vse to je v interesu našega potrošnika, ne nazadnje pa tudi zaposlenih v našem podjetju. Sodobne prodajalne niso samo lepše in privlačnejše za kupce, temveč pomenijo tudi bistveno boljše delovne pogoje za osebje. Tudi avtomatizacija dela ne pomeni zgolj načina za večjo produktivnost dela, temveč tudi boljše delovne pogoje delavcev. Tako vidimo, da je skrb za človeka v našem podjetju res vsestranska in stalno prisotna. Marjan Pogačnik Svetlobni napisi opozarjajo potrošnike in turiste na naše prodajalne Na sliki samopostrežba pri tržiški Deteljici Samoizbira — tudi tehničnega blaga Na prodajnih pultih ne sme manjkati ničesar «2 0| letA7 1949^ 1969 OLGA ŠTRAKL — TONČKA VOKAČ — MARIJA PEČNIK — poslovodja samopostrežne namestnik poslovodje poslovodja prodajalne prodajalne Rožna dolina — samopostrežne prodajalne Tržaška 75, PE »Hrana« cesta IX/17, PE »Hrana« Vrhovci, PE »Hrana« JULIJANA ŠINKOVEC — LJUDMILA POVHE — MARIJA KLEMENČIČ — MARIJA ALIČ — prodajalka v samopostrež- poslovodkinja v prodajalni namestnica poslovodje poslovodkinja prodajalne ni prodajalni Pokopališka Mestni trg 18, PE Špecerija v samopostrežni prodajalni Prisojna 7, PE »Špecerija« 36 — PE »Špecerija« Gregorčičeva 13, PE »špecerija« REZKA HEGLER — poslovodkinja prodajalne Poljanska 20, PE »Hrana« MIRA BRATKOVIČ — namestnica poslovodje v prodajalni pohištva Proletarska 4, PE »Špecerija« KRISTINA CIZELJ — poslovodkinja prodajalne Hrušica, PE »špecerija« FANI KOVAČIČ — prodajalka v samopostrežni prodajalni Proletarska 4, PE »Špecerija« LJUDMILA TRTNIK — FRANC CVELBAR — namestnica poslovodje direktor PE »Špecerija« v samopostrežni prodajalni Proletarska 4, PE »špecerija« VIDA PETRINA — poslovodkinja samopostrežne prodajalne Gregorčičeva 13, PE »Špecerija« FRANC MEHLE — poslovodja samopostrežne prodajalne Proletarska 4, PE »špecerija« Naši PAVLA BALANT — prodajalka v samopostrežni prodajalni Pokopališka 36, PE »Špecerija« MARIJA MOSTEK — poslovodkinja prodajalne Tomačevo, PE »Špecerija« MARJAN STANOVNIK — poslovodja prodajalne Jana Husa 3, PE »špecerija« 1949x 1969 ZORA ŠKODA — vodja splošne službe PE »Špecerija« STANE MARKELJ — poslovodja prodajalne Bizovik, PE »Polje« FRANC VEBER — poslovodja prodajalne Polje 1, PE »Polje« FANI PRIMAR — poslovodkinja samo-postrežne prodajalne Zalog — PE »Polje« MARIJA SAGMAJSTER — poslovodkinja prodajalne Dobrunje, PE »Polje« ANICA GAŠPERŠIČ — poslovodkinja prodajalne Dobrunje, Zadružni dom — PE »Polje« VIKTOR ŠKRJANEC — poslovodja prodajalne Sostro, PE »Polje« DRAGICA DERGLIN — analitik razvojno-planskega sektorja, OE »Mercator« ANICA BAJEC — MARIJA HVALA — ADOLF BLAŽ — MERCEDES VATOVEC — PEPCA GRM — samostojni komercialni knjigovodja, poslovodja prodajalne knjigovodja osnovnih finančni knjigovodja — referent — OE »Mercator« OE »Mercator« Železnina Polje, PE »Polje« sredstev, OE »Mercator« kontist, OE »Mercator« ANICA SINČIČ — samostojni embalažni knjigovodja, OE »Mercator« MARIJA VIDMAR — PAVLA MEHLE — TONČKA URBANC — vodja splošne službe PE »Polje« DANILO LUZNAR — šef aranžerskega oddelka OE »Mercator« pomočnik šefa embalažne- kontrolor faktur, ga oddelka OE »Mercator« OE »Mercator« Razvoj podjetja v dobi integracije Naše podjetje je bilo ustanovljeno 4.3. 1949 kot trgovsko podjetje z živili s firmo »Živila« Ljubljana. V letu 1953 je podjetje spremenilo svojo firmo v »Mercator«, trgovsko podjetje, Ljubljana. Zunanjetrgovinsko dejavnost je podjetje pod firmo »Mercator«, veletrgovina import-export Ljubljana začelo 29. 4. 1957 ter je to dejavnost zelo uspešno opravljalo vse do 9. 5. 1963. Tedaj je moralo izbrisati svojo zunanjetrgovinsko dejavnost, ker ni bilo zanjo soglasnosti od pristojnega zveznega organa, ki se je takrat ravnal po načelu, da je v vsaki republiki dal soglasnost za zunanjetrgovinsko poslovanje le enemu trgovskemu podjetju iste oziroma sorodne stroke. Ta sprememba je bila zelo občutna za naše podjetje, ki je prej poslovalo kot grosistično in zunanjetrgovinsko podjetje, ni pa bila usodna. Pred tem, to je konec leta 1961 je začel v vsej državi integracijski proces. Samoupravni organi »Mercatorja« so pokazali velik posluh za tedanje akcije in težnje po združevanju s tem, da so decembra 1961 snre-menili in dopolnili tedanja »Pravila« podjetja in s tem postavili temelj za urejene medsebojne odnose po integraciji med matičnim podjetjem Mercator in vsemi podjetji, ki so se želela pripojiti in so se tudi nato dejansko pripojila. »Pravila« so predvidevala naslednje organizacijske oblike: — poslovne enote s samostojnim obračunom, — poslovne enote z notranjim obračunom, — ekonomske enote, — obračunske in druge oblike enot. 0 obliki organizaciie do pripojitvi je odločal kolektiv, ki se je pripajal. Poslovne enote s samostojnim in z notranjim obračunom so imele organe upravljanja tj. delavski svet, upravni odbor in direktorja enote. Na novo so se oblikovali centralni organi upravljanja tj. centralni delavski svet, v katerega so vse posamezne enote volile iz svojih vrst določeno število članov, ter centralni upravni odbor, v katerem pa niso mogle biti zastopane vse enote. V letu 1962 se je k podjetju Mercator pripojilo 8 detajlistič-nih podjetij in ena samostojna trgovina, in sicer: — Trgovsko podjetje »Polje« —■ Trgovsko podjetje »Grmada« Ljubljana — Trgovsko podjetje »Špeceri-ia« Ljubljana — Trgovsko podjetje »Litija« — Trgovsko podjetje »Logatec« — Trgovsko podjetje »Emona« Ljubljana •— Trgovsko podjetje »Rožnik« Ljubljana — Trgovsko podjetje »Hrana« Ljubljana — Trgovina »Center« Črnuče Od teh osmih trgovskih podjetij je bilo ustanovljenih 6 poslovnih enot z notranjim obračunom ter 2 poslovni enoti s samostojnim obračunom ti. PE »Rožnik« in P E »Grmada« s tem, da se je PE »Grmada« le ORGANIZACIJSKA SHEMA VELETRGOVINE „MERCATOR lMPORT-EXPORT LJUBLJANA Poslovna enota ali obrat s samostojnim obračunom Poslovna enota ali obrat z notranjim obračunom Ekonomska enota Zbor delovnih ljudi poslov, enote ali obrata Zbor delovnih ljudi poslov, enote ali obrata Zbor delovnih ljudi ekonomske enote DS poslovne enote ali obrata s samostojnim obračunom DS poslovne enote ali obrata z notranjim obračunom UO poslovne enote ali obrata s samostojnim obračunom UO poslovne enote ali obrata z notranjim obračunom UO ekonomske enote DIREKTOR DIREKTOR Skupščina delovni^* Podjetja Delavski svefeletja (central11 ' Upravni odbjj^-tetja (centra^1 GENERALNI ^Ktor ORGANIZACIJSKA ENOTA MERCATOR Zbor delovnih ljudi DS organizacijske enote MERCATOR UO organizacijske enote MERCATOR Šef komerciale šef računo- vodstva Šef komerciale Šef ekonomske enote UPRAVNIK generaVne^oha Splošna služba Splošna služba Zbor delovnih ljudi potrošniškega centra ali prodajalne Zbor delovnih ljudi potrošniškega centra ali prodajalne POSLOVODJA POSLOVODJA POSLOVODJA 1. poslovna enota »Gradišče« Trebnje 2. poslovna enota »Jelka« Gornji grad 3. poslovna enota »Metlika« Metlika 4. poslovna enota »Rožnik« Ljubljana, Aškerčeva 3 5. poslovna enota »Standard« Novo mesto, Glavni trg 3 6. obratna enota »Tovarna mesnih izdelkov« Ljubljana, Mesarska 1 7. poslovna enota »Preskrba« Tržič, Trg svobode 27 8. obratna enota »EMBA« Ljubljana, Celovška 50 9. obratna enota »Investa« Ljubljana, Metodov trg 1 10. gostinska enota kavarna »Evropa« Ljubljana, Gosposvetska 2 L poslovna enota »Emona« Ljubljana, Privoz 12 2. poslovna enota »Grmada« Ljubljana, Celovška 99 3. poslovna enota »Hladilnica« Ljubljana, Poljanska 46-a 4. poslovna enota »Hrana«, Ljubljana, Gerbičeva 7, 5. poslovna enota »Litija«, Litija, Valvazorjev trg 10 6. poslovna enota »Logatec« Dolenji Logatec 27 7. poslovna enota »Polje« Polje pri Ljubljani 70 8. poslovna enota »špecerija« Ljubljana, Prisojna 7 9. organizacijska enota Mercator, Ljubljana Aškerčeva 3 1. ekonomska enota »Dolenjske toplice« Dolenjske toplice Organizacija sektorjev Sektor trgovine na debelo Nabavni oddelek za živila in gospodinjske potrebščine s^ta°fcne -odPk omečijo t i| |M Ml 1 1 1 i'i h III CD — n III Ml I i 1 — CD CD CO CD OD CD i CD H II il 1 "I II l|l IH | | II' 1 1 1 IM' '!i ii' — H 1 Ml 1 1 1 — CO ■ ' 1: i! n m 1 'I !l! 1 1 1 Ml Ml 111 11. !;! Ml 111 Ih M| j |1 m 111 '11 1 1 1 II. ijl ! ' i Ml 1 1 • 1 1 1 i!j ![! I , | — '1 !'• ni 1 1 1 II' ji' ill i'! 111 hi mi n: h' Ml ; < Mj — n 11 m i ii i I1! m m m. Mi — 'i' .11 ll 1 ! i,; hi ni Ml | | Ml H 'm II II 1 — i! 111 Ul , i II , v IM lil 111 — j; !!l M 11 II' I1' 'Il 1 1 * m jj! 1 1 ' M 1 111 — II i 11 ; — ii i — lil m M i ■■h .____I_ ________ ________ 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 196 9' -an trgovinskega poslovanja smo dobili možnost za neposredno nabavo najvažnejših kolonialnih in drugih proizvodov in nismo več odvisni v celoti od drugih uvoznikov. Vključili smo se v uvoz in izvoz blaga v najbolj težavni dobi, in to so razlogi, da ne morejo biti naši uspehi takšni, kot bi za gotovo bili, če bi ne prišlo do prekinitve v naši zunanjetrgovinski dejavnosti v letu 1962. Tako se srečujemo v našem notranjem, predvsem pa na zunanjem trgu z raznimi težavami, ki imajo po mojem mnenju osnovni vzrok v obstoječih predpisih zunanjetrgovinskega poslovanja. Sistem dogovarjanja o nosilcih poslov uvoza v okviru grupacij Zvezne gospodarske zbornice ovira zunanjetrgovinsko poslovanje na sploh. Ta način delitve deviz ustvarja nove težnje po monopolizmu, ker se izglasujejo kriteriji, da dobivajo devizna sredstva tisti uvozniki, ki so napravili večji promet v prejšnjih letih. Na ta način se nova podjetja ne morejo vključiti v večji meri v uvoz, kljub temu, da morda tako kot naše podjetje oskrbujejo veliko število trgovin in kot grosist velik del jugoslovanskega tržišča. Nekateri uvozniki, ki imajo po omenjenih kriterijih pravico do večjih deviznih kvot pa sploh nimajo maloprodajne mreže. Za izboljšanje zunanjetrgovinskega poslovanja bi bilo potrebno poenostaviti devizne predpise in sprejeti načelo, da se izvoznikom dodeli večja retencijska kvota, ki bi imela značaj deviznih sredstev za uvoz široke potrošnje. Neelastični devizni predpisi in zamotano bančno poslovanje sta dostikrat ovira pri izvoznih poslih, tako da se težko držimo rokov in pogojev akreditivov itd. Zlasti je nesprejemljivo v zunanji trgovini dejstvo, da poslovne banke dobivajo zaupne okrožnice in navodila za poslovanje, zunanjetrgovinske organizacije pa za to ne vedo. Zato morajo pogosto menjati prijave v zaključkih, kar ima za posledico znatno izgubo časa in neekspeditivnost. Tudi poslovanje Zvezne direkcije za prehrambene proizvode pri licitacijah za uvoz posebnih artiklov, kot so kava, riž, sol in podobno ni urejeno, ker se licitacije razpisujejo na zelo kratke roke, tako da nekateri ponudniki sploh ne morejo pravočasno oskrbeti ponudb od inozemskih dobaviteljev in stroškov transporta, špediterjev itd. Za povečanje izvoza proizvodov prehrambene industrije pa je nujno, da izboljšamo kvaliteto proizvodov, embalaže in etiketiranja in da z racionalnejšim delom prilagodimo naše cene tistim, ki jih drugi iz- vozniki, zlasti iz vzhodnih držav, nudijo na konvertibilnem področju. Kljub naštetim oviram in težavam pa si zunanjetrgovinski sektor vedno bolj utira pot na mednarodno tržišče s proizvodi živilske industrije in drugimi proizvodi. O Marjan Pogačnik, direktor O splošnega sektorja • Ugotavlja se, da se struktura zaposlenih v podjetju stalno spreminja s prili- REDNO ZAPOSLENI IN VAJENCI 1919-1909 LEGENDA 1500 vajenci leto 1949 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 SO 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 vom novih kvalitetnih kadrov. Katerim vprašanjem s tega področja, predvsem pa s področja skrbi za človeka, bi moralo v bodoče podjetje posvetiti več pozornosti? Preko 800 milijonov starih dinarjev za stanovanjsko izgradnjo delavcem podjetja, preko 650 milijonov Sdin za izobraževanje obstoječih in novih kadrov v zadnjih 9 letih, so verjetno najboljši dokaz skrbi za izboljšanje družbenega standarda članov kolektiva podjetja. Prav tako kot do sedaj, bo tudi v bodoče v zvezi z izvajanjem poslovne politike podjetja potrebno posvečati vso pozornost predvsem modernejši in uspešnejši organizaciji dela, treba bo uvajati mehanizacijo in avtomatizacijo v poslovanju, še bolj krepiti plansko in tehnološko disciplino na vsakem delovnem^ mestu, skrbeti za nadaljnji splošni in družbeno-ekonomski razvoj obstoječih kadrov, da bodo dosegli potrebna strokovna znanja za opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Tudi specializacija kadrov bo morala najti svoje mesto v sistemu izobraževanja. Nedvomno je v najožji povezavi s tem tudi razvijanje bolj enotnega sistema delitve osebnih dohodkov ter razvijanje vsestranske skrbi za človeka-upravljavca. Predvsem bo pa potrebno v podjetju še nadalje utrjevati medsebojne odnose, ki bodo prispevali k napredku podjetja in zagotoviti boljše in lepše življenjske pogoje. Vera Aljančič, predsednica CDS • Kako se v našem velikem podjetju realizirajo in usklajujejo določbe samoupravnih aktov z vsakdanjo prakso? Kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi bilo samoupravljanje v podjetju še bolj uspešno in da bi se še bolj uveljavilo? Določbe samoupravnih aktov se realizirajo na več načinov. Predvsem gre tu za realizacijo statutarnih določil, tako v organizacijskem kot tudi v samoupravnem pogledu. S statutom je postavljena organizacija podjetja kot celote, organizacija sektorjev in organizacija enot podjetja. Dalje so v statutu točno določeni organi upravljanja enot in organi upravljanja podjetja ter njihove pristojnosti. V okviru teh pristojnosti organi upravljanja sprejemajo sklepe, ki so potrebni za uresničitev tekočih poslov in za razvoj delovne organizacije v bodoče. S tem v zvezi sprejemajo oziroma določajo po predpisanem postopku načrte in programe za delo in razvoj podjetja ter tako povezujejo delo strokovnih služb oziroma delavcev, ki te načrte strokovno obdelajo in pripravijo. Pri tem v danih možnostih upoštevajo interese posameznih enot in tudi podjetja kot celote, ker je od uspeha podjetja prav gotovo odvisen uspeh posameznega delavca oziroma posameznih enot podjetja. Določbe samoupravnih aktov se vsakodnevno uresničujejo tudi na področju delovnih razmerij pri sprejemanju in razporejanju delavcev, kjer delavski sveti, upravni odbori oziroma za to izvoljeni organi — komisije — določajo o razporeditvah delavcev na izpraznjena delovna mesta, dalje o varstvu pri delu, o izobraževanju ter o zvišanju osebnega in družbenega standarda. Za bolj uspešno samoupravljanje podjetja je prav gotovo potrebna in važna discipliniranost enot in posameznikov pri uresničevanju in izpopolnjevanju samoupravnih aktov podjetja in s tem v zvezi pozitivnih pravnih predpisov. Tu mislim na težnje k prehitevanju posameznih sprejetih sklepov kot tudi na zakasnelo in pomanjkljivo predlaganje posameznih odločitev, ki prav gotovo hromijo uspešno delo samoupravnih organov. Samoupravni organi sami pa bi morali doseči večjo dinamičnost v svojem po- slovanju in odločanju. To pa je, če upoštevamo samoupravne organe podjetja kot celote, težko doseči že zaradi številčnosti članstva v posameznih organih t. j. CDS in CUO, glede na velikost podjetja in tudi zaradi sistema oobveščanja, na katerega so organi vezani. Obojemu pa se verjetno težko odrečejo tako posamezni člani upravnih organov, člani delovnega kolektiva podjetja in posamezne enote. K uspešnejšemu delu samoupravnih organov podjetja kot celote pa bi prav gotovo pripomogla sprostitev predpisov v tej smeri, da bi obravnavanje zadev, ki so za celoto manj pomembne, prešle v pristojnost drugih organov. Naše 20-leinice Skupno s celotnim podjetjem praznujejo svoj življenjski jubilej tudi 3 naše poslovne enote: Hrana, Polje in Špecerija. Direktorje vseh treh poslovnih enot smo zaprosili, naj nam povedo, kakšen razvoj so njihove enote dosegle v 20 letih obstoja na področju investicij, samoupravljanja in skrbi za osebni in družbeni standard zaposlenih. 1. POSLOVNA ENOTA »HRANA« Velik korak v našem razvoju smo storili po integraciji z Veletrgovino Mercator leta 1962. Še posebno smo napredovali na področju investicij. V tem kratkem Adolf Šmid, direktor času, v 7 letih, nam je uspelo obnoviti 10 prodajaln, na novo smo zgradili 5 prodajaln, od tega so 4 samopostrežne trgovine. To je nedvomno rezultat integracije, saj bi kot majhno podjetje težko dobili kredite, mimo tega pa naša stroka vsa leta ustvarja zelo majhno akumulacijo. Zato ugotavljamo, da so se uresničile vse naše želje in napovedi ob integraciji. Ob tej priložnosti pa bi želel zavrniti neupravičene kritike potrošnikov, ki krivijo za višje cene trgovin. Leta 1961 smo plačali vseh prometnih davkov 14 milijonov starih dinarjev, v lanskem letu pa kar 282 miljonov starih dinarjev. To kaže, da smo za družbo mnogo bolj rentabilni kot zase, za lastno akumulacijo. Naj omenim še nekaj primerjalnih podatkov. Leta 1961 smo ustvarili blagovnega prometa za milijardo 336 milijonov starih dinarjev, 1968 za 4 milijarde 500 milijonov starih dinarjev, za letošnje leto pa predvidevamo celo 5 milijard 500 milijonov starih dinarjev. Ob tolikšnem porastu prometa pa nismo bistveno povečevali števila zaposlenih. Naš kolektiv je preživel različne faze reorganizacije, zato je bi- la njegova razvojna pot težka. Vendar smo jo znali premagovati, saj smo vedno delali načrtno po programu razvoja. Zasluge za uspehe ima nedvomno celotni kolektiv. Poslovne odločitve sta upravni odbor in delavski svet sprejemala vselej preudarno, seveda na podlagi ekonomskih izračunov. Poleg delavskega sveta in upravnega odbora delujejo aktivno še komisije, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti, aktivna je tudi sindikalna organizacija, zlasti pa vzajemna pomoč, ki smo jo organizirali že pred mnogimi leti. Veliko pozornost smo v vsem dosedanjem obdobju posvečali stanovanjski gradnji. Sredstva smo oročali pri banki in jih tako obogatili. Pohvalimo se lahko, da smo letos prvič ustregli vsem prosilcem za kredit za stanovanjsko gradnjo. Nerešljiv pa je za nas problem otroškega varstva in toplih obrokov. Teritorialno smo razdrobljeni in to je glavna težava za organizirano varstvo in pripravo toplih obrokov. Velik poudarek dajemo pri nas izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju delavcev. Posebno skrbimo za uk trgovskega naraščaja, iz leta v leto povečujemo število učencev in letos jih je pri nas kar 46. Vsako leto smo napotili nekaj prodajalcev v poslovodsko šolo, lani smo poslali večje število delavcev v tečaje za polkvalifikacijo, v zadnjem letu pa smo v okviru enote organizirali tudi več tečajev za tuje jezike. V okviru naše poslovne enote menjujemo tuje valute kar v 10 prodajalnah. Pomembno je poudariti tudi dobro sodelovanje z vodilnimi delavci v centrali podjetja in menim, da je tudi zasluga tega dobrega medsebojnega razumevanja, da smo doslej dobro uspevali in da si lahko zato obetamo tudi v prihodnje uspešno razvojno pot. 2. POSLOVNA ENOTA »ŠPECERIJA« Naša poslovna enota šteje 155 delavcev. Imamo 22 poslovalnic, med njimi 4 samopostrežne trgovine, 3 bifeje, prodajalno s pohištvom. Največ poslovalnic je na področju občine Moste, Center in 1 za Bežigradom. Letošnji planirani plan prometa 3 milijarde 800 milijonov Sdin bomo presegli na preko 4 milijarde Sdin. Vsako leto povečujemo plan prometa približno za 10 odstotkov. Vsak naš delavec pa ustvari mesečno preko 2 milijona prometa. Leta 1960 smo ustvarili 60 milijonov starih dinarjev prometa. V zadnjih nekaj letih smo razširili našo trgovsko mrežo. Imamo že preko 2.000 m2 prodajnih in skladiščnih površin. Te uspehe zaznamujejo leta po integraciji. Pred integracijo nismo imeli nobene samopostrežne trgovine. Kljub prvotnemu nezaupanju, danes z zadovoljstvom ugotav- (Nadaljevanje na 18. str.) (Nadaljevanje z 11. strani) delitvi dohodka in v drugih splošnih aktih podjetja. Treba pa je to še nenehno izpopolnjevati, da se dosežejo čimbolj usklajeni medsebojni odnosi. Upravljanje podjetja in enot se mora po določilih Statuta med seboj izpopolnjevati na način, ki zagotavlja ustaljen razvoj podjetja in enot. Doslej lahko ugotavljamo, da so centralni samoupravni organi dali nekoliko večji poudarek razvoju enot z gradnjami novih blagovnic, samopostrežb in prodajaln ter z večjimi adaptacijami prodajaln. V ta namen je bil porabljen pretežni del centralnih sredstev in hkrati sredstev enot. Centralna sredstva se oblikujejo v glavnem tako, da mora vsaka enota vključno z organizacijsko enoto Mercator, ki je hkrati predstavnica matičnega podjetja, odvesti v centralne sklade 50 odstotkov skladov svoje enote. O teh sredstvih odločajo centralni organi, to je centralni delavski svet, centralni upravni odbor in generalni direktor, slednja dva le do limita, ki je določen s statutom. O sredstvih enote, ki se pretežno oblikujejo iz preostalih 50 odstotkov skladov enote pa odločajo delavski svet enote ter <|f| Franc Berčon, predsednik IU CUO • Kakšne spremembe predvidevate v splošnih aktih podjetja v zvezi s XV. ustavnim amandmajem? Vsekakor bomo morali statut prilagoditi XV. ustavnemu amandmaju. Spremembe bomo morali dodobra in temeljito proučiti ter jih prilagoditi našemu podjetju. Ustavni XV. amandma je izločil upravni odbor kot samoupravni organ. Ta samoupravni organ je imel zelo važno gospodarsko vlogo v podjetju, zato menim, da bi ga moral tudi v prihodnje nadomestiti podoben organ, npr. »poslovni odbor« s tem, da bi nekatere pristojnosti UO le kazalo prenesti na drugi kolegijski izvršni odbor. Mnenja sem, da ne bi smeli namesto UO voliti pet ali več izvršnih organov, ker le-ti zaradi svojega ozkega delokroga ne bi imeli pregleda nad problemi celotnega podjetja. do določenega limita tudi upravni odbor in direktor enote. Lanskoletni sklepi centralnih organov upravljanja in organov upravljanja enot o združevanju sredstev, pa nam dokazujejo, da daje tudi dvostopenjska oblika samoupravljanja in razmeroma močna decentralizirana oblika organizacije vsa zagotovila za razvoj podjetja kot celote poleg razvoja enot. Samoupravne organe podjetja in enot čakajo pri nadaljnjem oblikovanju samoupravljanja in organizacije po XV. ustavnem amandmaju in po spremembah zakonov še zelo važne naloge. Dosedanje izkušnje in podatki iz raznih posvetovanj kažejo na to, da ne kaže dosedanje organizacije spreminjati v temelju ter jo prilagajati nepreizkušenim konceptom. Potrebno pa jo bo nenehno utrjevati in izpopolnjevati. Važno pa je še nekaj. Vrsto stvari, ki smo jih že doslej imeli v Statutu in v splošnih aktih podjetja in enot dobro urejenih, v praksi nismo izvajali. Če bomo v bodoče z bolj sistematičnim delom dosegli še nekoliko večje upoštevanje ustave, zakonov in statuta, nam bo to le v korist in v zadoščenje, da smo na pravi poti. Mirko Rupelj (Nadaljevanje s 17. strani) Ijamo, da nam je integracija omogočila velik razvojni skok, ki ga nismo pričakovali. Borimo se s stroški. Z razširitvijo naraščajo tudi naši stroški za vzdrževanje raznih apara- tov in delovnih priprav, ki so bistveni del moderne trgovine, najemnina itd. Še nekaj besed o odnosih med industrijo, trgovino in potrošniki. V teh odnosih prihaja do nesporazumov. Večkrat krivijo potrošniki trgovino za višjo ceno. Čeprav so naše marže znašale pred leti v povprečju 20 %, se sedaj močno nižajo. Zato ustvarjamo dohodek le z večjim prometom. Druga težava je, ker želijo potrošniki trgovino tako rekoč za vsakim vogalom. Trgovina pa se lahko v dosedanjih pogojih širi le z lastnimi finančnimi sredstvi, industrija, ki pa bi morala imeti tudi interes za bolj razvejan plasman blaga, pa ne daje znakov za sodelovanje. Precejšnjo skrb posvečamo izobraževanju delavcev. Praktikantov imamo 34, 4 naše prodajalke so bile lani na praksi v Švici, nekaj prodajalk se šola na poslovodski šoli, nekaj jih obiskuje srednjo komercialno šolo. Trudimo se tudi, da bi naši delavci preživeli čim ugodneje svoj letni oddih. Med drugim imamo tudi svoj počitniški dom na Veliki planini. Skrbimo za reševanje stanovanjskih vprašanj, vendar spričo nezadostnih sredstev ni mogoče ugoditi vsem prosilcem in tako dokončno rešiti stanovanjski problem vseh zaposlenih. Osebne dohodke delimo po rezultatih dela, po prometu. Nov pravilnik o nagrajevanju spodbuja delavce k več in boljšemu delu, k boljšemu gospodarjenju. V interesu potrošnika, ki mora biti hitro in solidno postrežen, pa bomo morali prej kot slej razmisliti o sistematizaciji delovnih mest in zaposliti po prodajalnah tolikšno število prodajalcev, kot to terja velikost prometa in naraščanja števila kupcev. 3. POSLOVNA ENOTA »POLJE« Naša poslovna enota se je med prvimi pripojila k Veletrgovini Mercator. Pripojiti smo se želeli zaradi večjih možnosti za razširjeno reprodukcijo, kajti sami ne bi uspeli tako učinkovito širiti trgovske mreže na našem območju, kjer naglo narašča število prebivalcev in se zato kažejo toliko večje potrebe po razvejani trgovski mreži. Vse naše želje po razširitvi trgovske mreže, ki so bile hkrati ekonomsko utemeljene, smo uresničili. Najprej smo preuredili prodajalno Polje IX iz klasične v samopostrežno trgovino. S to preureditvijo smo pridobili tudi precej prodajnega prostora. Nadalje smo modernizirali skoraj vse prodajalne, zato imamo na našem območju sodobno urejeno trgovino. Leta 1967 smo zgradili na Vevčah novo samopostrežno Stane Černe, direktor trgovino, novo samopostrežno trgovino gradimo sedaj v Zadvoru, za prihodnje leto pa je v načrtu gradnja take trgovine v Polju. V perspektivi računamo na ureditev nekaterih trgovin v bolj odročnih krajih, konkretno v Dolskem, v Senožetih. Novo gradnjo predvidevamo, glede na hitro stanovanjsko gradnjo, v Zalogu, kajti sedanja več ne zmore naraščajočega prometa. Od potrošniške zadruge smo nasledili lokale v zelo slabem stanju. Zato smo z letom 1957 začeli z intenzivno modernizacijo prodajaln. Naložbe v modernizacijo so se bogato obrestovale z naglim porastom prometa, pri čemer pa nismo povečevali števila zaposlenih. Pri tem velja poudariti pomoč občinskih organov v prejšnji občini Polje in sedanji občini Moste-Polje. Te občine so imele veliko razumevanja za razširitev trgovske mreže. Na našem območju imamo nekatere specifične težave. Nekaj trgovin je v hribovskih predelih, ki pa zaradi skromnega prometa komaj lovijo ravnovesje z rentabilnim poslovanjem. Kolektiv seznanjamo z rezultati na kolektivnih sestankih. Na teh sestankih se pogovarjamo o vseh problemih, ki nas spremljajo vključno z gibanjem naših poslovnih uspehov. Sproti pa rešujemo različna vprašanja tako, da obiskujemo posamezne prodajalne. Vedeti moramo, da imamo prodajalne raztresene na velikem območju, saj meri radius 42 km. Zaradi tega je tudi težko uveljaviti sistem strokovnega izobraževanja za celotni kolektiv. Veliko je manjših trgovin, ki zaposlujejo v glavnem 2, kvečjemu 3 prodajalce, zato težko pogrešajo prodajalca za dlje časa. Poskrbeli smo za ugodnejše delovne razmere s tem, da smo kupili moderne delovne priprave, ki olajšajo delo prodajalcev. Z novim pravilnikom o nagrajevanju smo veliko pridobili. Sistem delitve osebnih dohodkov sloni na rezultatih dela. Vsak prodajalec ve, koliko bo zaslužil, saj vsak mesec sproti ugotavljamo njegov uspeh. V zadnjih letih smo uspeli nameniti več sredstev za pomoč v stanovanjski gradnji, s čimer pa žal še vedno ne moremo ugoditi vsem željam. Prizadevamo pa si, da bi pomagali najbolj socialno ogroženim in tudi prizadevnim delavcem. Kolektiv skrbi tudi za pomlajevanje kadra. Ob 76 zaposlenih delavcih se pri nas uči kar 36 vajencev. Tako kadrovsko politiko narekujejo razmere, saj se naglo širimo, povečujemo promet in želimo v moderno urejenih trgovinah tudi usposobljen kader. Za zaključek samo še podatek, da bomo letos ustvarili blizu 2 in pol milijarde Sdinar-jev prometa, iz dohodka pa bomo izločili približno 40 milijonov starih dinarjev za sklade. SP na Vevčah je samo ena izmed novih prodajaln PE Polje cy}/akiip a na&L pt&dafiaLnL Izbiranje ... ... ogledovanje Proizvodi naše obratne enote TMI v dvorani za ohlajevanje predno jih bodo odpremili potrošniku Mercator Prehodni pokal za najboljši grafični dizajn v Jugoslaviji, ki ga je podjetje prejelo v novembru 1969 (Slika desno zgoraj) Delikatesni oddelki v naših prodajalnah so Eno izmed zadnjih priznanj podjetju v nje-vedno dobro založeni, ker se oskrbujemo govi skrbi za sodobnejše poslovanje iz lastne Tovarne mesnih izdelkov (slika desno) časopis pdvredna propaganda beograd DIPLOMA opštejugoslovenski tonkurs za najbojji grafički dizajn radne organizacije za1969. godinu PRVA NAGRADA v glavni — bhd 0 Šm""*"1 V našem glasilu smo objavili Našemu listu na pot . . . »Uredništvo lista bo zato skrbelo, da bo MERCATOR res kar se da dobro obveščal člane kolektiva o dogajanjih v podjetju, če bo sodeloval celoten kolektiv pri urejanju lista, bo tudi ta skromen list resničen odraz razvitosti delavskega samoupravljanj^ v* našem pod-jelgji in tribuna, s^ Jcatere se bodo člani delovne skupnosti zavzemali za svoja stališča ter s tem prispevali k hitrejšemu razvoju podjetja in utrjevanju notranjih odnosov, želimo, da bi nas razpravljanje o naših problemih in nalogah v glasilu še trdneje povezalo.« UREDNIŠKI ODBOR (Mercator, št. 1, oktober 1963) LETOS 15-LETNICA MERCATORJA »Meseca marca 1964 bo naše podjetje praznovalo 15-letnico obstoja. Dne 4. 3. 1949 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje z živili, »Živila«, predhodnik današnje Veletrgovine »Mercator«. Ob ustanovitvi je podjetje pričelo svoje delo s skromnimi sredstvi in s skupno 18 zaposlenimi. Premalo je prostora na tem mestu, da bi danes opisali vse težave in uspehe, ki jih je podjetje prehodilo od ustanovitve do danes. Vsekakor pa je bila razvojna pot podjetja uspešna, kar nam dokazuje tudi dejstvo, da se mu je v letih 1961—1963 priključilo kar 10 samostojnih trgovskih podjetij . . .« .... »Letos bo podjetje zgradilo 9 novih samopostrežnih in eno klasično trgovino. Do meseca maja predvidevamo otvoritev novih SP trgovin ob Gerbičevi, Celovški in Pokopališki cesti, ter otvoritev potrošniškega centra v Podgorici. Do konca leta 1964 bomo dogradili potrošniški center ob Tržaški cesti ter samopostrežne trgovine ob Triglavski in Proletarski cesti, v Novih Jaršah, Litiji in klasično trgovino v Soteski na Dolenjskem. Vložene imamo prošnje za lokacije novih trgovin v občinah Center, Moste, šiška, Bežigrad, Litija, Ljubno in Gornji grad. Podjetje bo adaptiralo in predelalo klasični trgovini na Celovški 30 a in Celovški 144 v samopostrežni trgovini. Adaptirali bomo tudi poslovalnice Černetova 23, »Center« Črnuče, Titova 49, Janševa 2, Kidričeva 5, Tavčarjeva 6, Gabrje, Sostro ter poslovalnico v Gornjem gradu, Šmartnem pri Litiji, Litiji, Logatcu in v Dolenjskih toplicah. Mimo navedenega bo podjetje zamenjalo staro opremo v nekaterih poslovalnicah, nabavilo večje število hladilnikov, registrskih blagajn ipd. Dokončana bo nadzidava upravne zgradbe, ki je s povečanim obsegom dela zaradi integracije postala premajhna. V skladišču bodo uredili hladilnico in asfaltirali dvorišče, povečali in izvedli tipizacijo^ voznega parka ter opravili vrsto drugih izboljšav . . .« (Mercator št. 1, januar 1964) Naša prva samopostrežba odprta ie leta 1959 »Samopostrežna trgovina PE Logatec jc bila prva taka trgovina podjetja Veletrgovina »Mercator« Ljubljana. Težko je bilo začeti z delom v samopostrežni trgovini, saj nismo imeli nobenih izkušenj, poslovanje samo pa se zelo razlikuje od poslovanja v klasični trgovini. Kljub temu smo do danes dosegli že lepe uspehe, čeravno so še velikokrat na poti težave, katere bomo morali postopoma odpraviti . . .« Malka Krašna, poslovodkinia (Mercator št. 1, januar 1964) Kadrovska politika in strokovno izobraževanje »Centralni upravni odbor je na seji dne 10. 1. 1964 obravnaval nekatera vprašanja kadrovske politike in strokovnega izobraževanja v podjetju in ugotovil, da bo — glede na vse večji obseg poslovanja podjetja — v bodoče potrebno posvečati več pozornosti skrbi za kadre in strokovnemu izobraževanju. Razumljivo je. da so ta vprašanja vedno bolj in bolj v središču, ker so pač kadri činitelji uspešnega poslovanja ter upravljavci podjetja. Vlaganja v izobrazbo kadrov je treba izenačiti z drugimi vlaganji (osnovna sredstva in podobno). V bodoče ne sme noben investicijski program prezreti kadrov. Ne sme se dogajati, da bi gradili nove kapacitete. ne da bi si tudi pravočasno zagotovili kadre, ki bodo te kapacitete upravljali . . .« (Mercator št. 3, marec 1964) Ob izidu pravilnikov in odredb »Kot posebna priloga našemu časopisu »Mercator« smo v mesecu marcu razposlali vsem poslovalnicam in upravam pravilnike in odredbe, ki so v zvezi s trgovskim poslovanjem, ponatisnjene iz Uradnih listov SFRJ. Prepričani smo, da je naše uredništvo s to koristno knjižico — priloga je vezana, ustreglo skoraj slehernemu članu našega kolektiva, saj doslej večina od njih ni mogla sama spremljati izid predpisov v Uradnem listu.« (Mercator št. 3, marec 1964) Kramljali smo z generalnim direktorjem ». . . Ljubljana je tudi republiški trgovski center, trgovina je dejansko koncentrirana v občini Center. V zvezi s tem smo se pogovarjali o gradnji novih trgovin v Ljubljani. Poglejmo, kaj meni tovariš Osterc: »V Ljubljani je lokacij dovolj, ko bi le bilo dovolj sredstev. Večina novih trgovin, seveda pri tem mislim predvsem na potrošniške centre in na druge špecerijske trgovine, ima dobre lokacije. Nekatere niso funkcionalno najbolje projektirane, ker pač projektant takrat še ni vedel, kakšna trgovina bo tam. Nekatere nove samopostrežbe pa hitijo pred časom. Zgrajene so tam, kjer novo naselje šele raste. To povzroča vrsto nevšečnosti. Pa kaj bi o tem. Naj povem, da smo v centru izgubili mnogo lokalov. »Kriva« so razna rušenja in reor- prav ti še prepočasi, vendar bistveno bre-mene poslovanje). Tudi marže niso v redu.« (Mercator št. 9, september 1964) Ob prvi obletnici našega lista . . . »Naše ankete so pokazale, da večina bralcev res sprejema glasilo kot svoje in nestrpno pričakuje vsako številko. Res, včasih izide z zamudo in ne mislimo se opravičevati s preobremenjenostjo tiskarne, v kateri se res potrudijo, da zamude niso prevelike; pokazali bomo rajši na druge razloge. Imamo premalo dopisnikov. Vemo, da niste navdušeni nad predolgimi članki (trije ali štrije taki bi bili dovolj, da bi bil list poln), krajših pa je potrebno precej več. Razumljivo je, da ne moremo objavljati prispevke samo iz ene poslovne enote, saj moramo sproti poročati o delu vseh enot. Težave so v tem, da se iz nekaterih enot sploh ne oglašajo, iz drugih z zamudo, največkrat pa je res, da je le malo članov prijelo za pero, da ganizacije, dejstvo pa je, da nismo dobili ustreznih nadomestnih prostorov. Vemo pa, da bodo v ljubljanskem mestu prevladovale blagovne hiše, kakšnih novih špecerijskih trgovin v samem središču najbrž ne bo. Tudi mi bomo preuredili večino naših lokalov v ljubljanskem centru.« (Mercator št. 6, junij 1964) Lepši časi tudi za trgovino Štirje odgovori tovariša Janeza Rozmana ». . . Mercator je v zadnjem času odprl precej novih prodajaln. Ali bo tudi v prihodnje zmogel tak tempo razvoja? »V prihodnje bi moral biti napredek tega še hitrejši in še obČutnejši. Poglejte: trgovina je za družbo' visoko akumulativna gospodarska veja, družba pa dejansko ničesar ni vlagala v trgovino. Vse, kar je napravljenega, smo napravili z lastnimi pičlimi — sredstvi in s pomočjo neugodnih kratkoročnih kreditov. Naj ne ponavljam dejstva o za trgovino neugodni delitvi dohodka; ekonomske instrumente bo treba spremeniti. Ukinitev prispevka od izrednega dohodka je že nekaj, toda kaj, ko se stalno večajo stroški: transporta, elektrike, bančnih uslug, osebni dohodki (če- bi napisali članek v svoje glasilo. Saj še svoje fotografske posnetke večina ljubosumno hrani le zase, časopis pa tudi ne more brez slik.« . . . (Mercator št. 10, oktober 1964) Statut in samoupravni akti »S sprejemom in uveljavitvijo statuta ni bilo zaključeno delo naših samoupravnih organov, pač pa je treba sedaj na novo pregledati vse notranje samoupravne akte, če so v skladu z ustavo, zakoni in statutom.« (Mercator št. 2, februar 1965) Pomen obveščanja . . . »Dosedanje izkušnje in testi, ki so bili opravljeni o informiranosti članov kolektiva in članov samoupravnih organov pa kažejo, da je prav neinformiranost o problematikah podjetja eden pogostnih vzrokov, ki ovira uspešnejše delo samoupravnih organov. To nam pa še bolj jasno kaže potrebo, da moramo v bodoče tem vprašanjem posvetiti več pozornosti ter utrditi takšen sistem obveščanja, preko katerega se bodo posredovale Informacije slehernemu članu delovnega kolektiva . . .« (Mercator št. 5, maj 1965) Družbeni plan podjetja do leta 1970 . . . »Zadane naloge pa bodo uresničene le pod pogojem, če se bo vsak zavedal, da plani niso le fraze, ampak pravilna pot razvoja podjetja in posameznih enot . . .« (Mercator št. 7—8, december 1966) »Zlata špila« za kranjsko klobaso 1967 »Ne gre za navadna i kfanjsko klobaso. Gre za tišto, ki so jo* TT-jevi‘sladokusci odbrali med 36' vzorci različnih proizvajalcev in jo pojedli z največjim tekom. Kolektiv predelave Mercatorjeve PE Tovarna mesnih izdelkov je dobil preko noči • priznanje, ki mu ga lahko zavidajo vsi mesarji . . .« (Mercator št. 1—2, marec 1967) Želimo enakovreden gospodarski položaj . . . »Zavedati se moramo, da posledice gospodarske reforme ne bodo obšle našo stroko, ampak da je trgovina tudi sestavni del gospodarstva, ki mora težiti za naprednim in stabilnejšim gospodarstvom. Zaradi tega menim, da bo morala trgovina dobiti enakopravno mesto z ostalimi gospodarskimi področji na razpravah na republiški skupščini, da bo potrebno z nekaterimi spremembami zakonskih predpisov dati možnost napredovanja tistemu, ki bo bolj soliden, cenejši in bolj dinamičen v poslovanju . . .« (Mercator št. 3—4, maj 1967) »Danes objavljamo v posebni prilogi prečiščeno besedilo Statuta Veletrgovine Mercator in prečiščeno besedilo Pravilnika o delovnih razmerjih, članom kolektiva priporočamo, da današnjo prilogo skrbno hranijo, še prej pa, da se dobro seznanijo z objavljenim gradivom ter se ravnajo po njem.« (Mercator št. 3—4, maj 1967) Kostanjevica na Krki Naše sodelovanje na kulturnem področju Prevzeli smo pokroviteljstvo nad razstavo Rudija Simčiča. (Mercator št. 5—6, december 1967) O novem zaščitnem napisu in zaščitnem znaku podjetja »CDS je po razpravah in pripravah, ki so potekale skoraj 2 meseca, dokončno sprejel nov zaščitni napis našega podjetja in osvojil prvič, odkar podjetje obstaja, tudi zaščitni znak podjetja . . .« (Mercator št. 1—2, avgust 1968) Naloge komunistov podjetja . . . »Pri vsem tem pa je potrebno posvetiti večjo in posebno skrb usposabljanju članov ZK za idejno-politično delo pieko raznih oblik — ki morajo biti takšne, da se zagotovi pravilno razumevanje družbeno-ekonomskih procesov našega razvoja in to predvsem za uresničevanje ciljev gospodarske reforme in gospodarjenja v enotah in podjetju kot celoti . . .« (Mercator št. 1—2, avgust 1968) Skupne naložbe sredstev notranje najemne pogodbe »Ko je centralni delavski svet 30. oktobra 1968 sprejemal perspektivni program investicijskih vlaganj veletrgovine Mercator za leta 1969—1973, je ugotovil, da je izvedba tega programa možna le s skupno naložbo centralnih sredstev in sredstev enot . . .« (Mercator št. 3—4, december 1968) Mercator Glasilo delovnega kolektiva veletrgovine »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja centralni delavski svet veletrgovine »Mercator«. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan Pogačnik. Tehnični urednik: Danilo Domajnko (Del. enotnost). Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru.