BČIKB BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi Popolazione Sull’orlo di un abisso L’allarme non è di questi giorni: è ormai una costante nella realtà della Be-Becia: la popolazione è in forte calo. I dati relativi all’andamento demografico della popolazione nei sette comuni delle valli del Natisone ci presentano una realtà allarmante. La malattia è giunta alla fase terminale e per curarla si continua ad usare l’aspirina. Per non lasciarci prendere dai soliti discorsi da salotto e un po’ demagogici diciamo subito che il problema Bon è di facile soluzione. Infatti i problemi della Montagna in generale sono allarmanti ed i dati dell’ultimo censimento parlano chiaro. Meno chiaro, però, e il fatto che proprio nelle valli del Natisone Io spopolamento ha raggiunto i li-uuti negativi maggiori così che alcuni comuni si sono già tramutati in piccole borgate. Che fare? Non è Bostro compito proporre soluzioni bensì illustrare la situazione, spronando gli altri (politici ed amministratori) affinchè si faccia qualcosa per impedire la Biorte della Benecia. Per non restare nel vago riportiamo alcuni dati che evidenziano la cruda realtà. Nel dopoguerra (i Esultati si riferiscono al censimento del 1951) i sette comuni della Benecia han-Bo perso qualcosa come 9-400 abitanti (-58%) così che si è passati dai 16.195 agli attuali 6.993. Le punte Maggiori sono state registrate a Drenchia (da 1.393 a 255), Stregna (da 1883 a $37) e Grimacco (da 1.737 a 584). Sono stati gli anni Sessanta a provocare la Maggior emorragia della Popolazione delle valli. In quel periodo (dal 1961 al 1971) la popolazione è di-minuta da 14.293 a 9.649. Qualcosa come 5 mila attintiti in meno: una vera catastrofe. In questo contesto ' Unico trend positivo si registra nel comune di S. Pie-tro, dove negli ultimi dieci anni la popolazione è aumentata di circa 200 unità. Alla più felice posizione geografica va sicuramente aggiunta una politica economica e sociale dell’amministrazione comunale che è riuscita a mantenere m loco i giovani dando loro anche una possibilità di la-v°ro e sviluppo. Rudi Pavšič segue a pagina 4 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir St. 9 (654) • Čedad, Četrtek, 4. marca 1993 bčIRb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Veplas in fiamme ma l’azienda va... Riprende la produzione dopo /’ incendio di mercoledì Non sono stati ancora valutati i danni causati dall’incendio scoppiato mercoledì pomeriggio nello stabilimento della Veplas di S. Pietro al Natisone, azienda a capitale misto italo-sloveno specializzata nella realizzazione di tubazioni in vetroresina. Ad affermarlo è il direttore dell’azienda, l’ingegnere Gregor Kirn, anche se le prime stime provvisorie parlano di 7-800 milioni. “L’incendio - prosegue Kirn - è stato causato dall’autocombustione della resina preparata. Le fiamme hanno distrutto compieta-mente un macchinario, mentre la fuliggine ha causato danni ad alcuni impianti, alla struttura ed alla copertura del capannone”. Parte della produzione ha comunque ripreso a funzionare in tempi brevi, e da lunedì prossimo, a parte il macchinario distrutto, lo stabilimento riprenderà il suo normale corso lavorativo. Mercoledì per domare il fuoco erano intervenute squadre dei Vigili del Fuoco di Udine e di Gorizia, che avevano lavorato per oltre quattro ore per limitare le fiamme e quindi i danni. I macchinari - assicurano alla Veplas - erano comunque assicurati. Srečimo se na ženskem dnevu Začnimo kupe hodit Tisti otroc, ki smu vozile za ročico na osam marca nih petnajst liet odtod an nas su Čudnu posluSal upraSat, uekat an prosit, naj bojo spoznane pravice vsakega človieka, su že velie. Sa’ nas čudno gleda-ju an muče čakaju nazaj nas glas, ma glas, podkopan pod veliko žalostjo an jezo na pride uon. Brez besied predsvie-tam, žalostne an zastraSene, gledamu brez znat vič uSafat vse tiste troStanje, ki se prave, de ta zadnje umarie. Bi se zdielu, de Buoh, ku star oča utrujen od naumnost njega snuovu dije: “Sa dielta, kar četa anta bomu vidli”. Je zapustu juden tel sviet an oni, ku te nargris žvine tu-leju, buleju, kradeju, se pobi-vaju an vsega te nargris pride v njih pamet nardjo za za-ničat judi, ki uSafajo na njih pot. “Jubezen” se zdi na be-sieda kajSnega druzega sveta tle nucana za branit privilegje od kajšnih, ki misleju bit te narlieuS ol te narbuojs. An za tolu jubezen su kopača vse te nargris nardit, “usmiljenje” pa je na he sieda, ki se je zgubila tu čajtu an riedku kajSan ju uime. Za na guorit od “o-nesta’, besieda, ki mene su me navadli samuo pu taljan-sku an ki se zdi, de v Italiji malu kajSan pozna. Brez telih besied sviet bai li naumnu pruot veliki tragediji, mi ga muoremu ustavit, mi na vemo vič koga vpraSat an prosit na sviete, ma mi mamu v nas resnicii telih besied an muormu ju venest na varh an uSafat nazaj tistu troStanje, ki na smie umriet. Po pot od tro-Stanja čemu hodit an nazaj uzdignemu naS glas za prosit za pravicu an za mier. Na mormo muče gledat, kuo znoju speStat vse kar narbuojSe-ga ima človek v sebe, na smi-emu pustit de jeza rata kraji-ca v naSim sarcu. Za tuole se zberemo vse kupe an za 8. marca naS glas, ku an “tam tam” se bo odna-Su od doline do dotine, od mi-esta do miesta po vsiem svie-tu, dok vsi na boju Cul an mu-orli posluSat. Hodita vsi na 8. marca za nam, tist dan začnemo kupe hodit an se na ustavemu dok usmilnost an jubezen na pre-magaju naumnost an jezu, an pravica an mier boju nazaj resnično poznane an jubljene po vsiem svietu. Bruna Dorbolò Živ pristop do zgodovine Na srečanju z dijaki iz Spetra in Čedada Z uspehom se nadaljujejo srečanja, ki jih špetrsko učiteljišče in čedajski licej prirejata v Čedadu o aktualnih političnih vprašanjih. Predavanja, na katera so vabljeni strokovnjaki in priče oziroma žrtve nestrpnosti in nasilja, so namenjena šolski mladini, ki na ta način lahko poglobi poznavanje in vzroke določenih pojavov. V petek je bilo v središču pozornosti vpašanje rasizma in antisemitskih pojavov. O tem vprašanju so spregovorili direktor škofijskega tednika La vita cattolica Cor-gnali, Bruna Levi Schreiber e Filip Fischer, ki sta zastopala tržaško židovsko skupnost in predstavnik skupine afriških priseljencev, inženir Immanuel iz Ruande. Pred slabim mescem je bila v središču pozornosti stvarnost v bivši Jugoslaviji. beri na strani 3 Preiskovanja na Pokrajini Afere o podkupovanjih in vpletenosti politikov in upraviteljev se širijo kot oljnati madeži. Dokajšnje razburjanje je v torek povzročila vest, daje videmsko državno pravdništvo izdalo nalog, da se zaplenijo vsi dokumenti, ki zadevajo sodelovanje inženirja Alda Tosolina z videmsko pokrajinsko upravo. Inženir Tosolini, ki pripada Krščanski demokraciji, je v zadnjih letih izdelal nekaj pomembnejših načrtov po nalogu pokrajinske uprave. Med večjimi sodijo splošen načrt za odlaganje odpadkov, cestna povezava med Cormorjem in sejmiščem ter železniški terminal v Cervinjanu. Iz sicer nepotrjenih vesti državno pravdništvo zanimata predvsem prva dva načrta, zaradi česar je železniški policiji naročilo zaplembo celotne dokumentacije v uradih pokrajinske uprave. Povejmo, da sta bila zgoraj omenjena načrta že sad žgočih polemik v samem pokrajinskem svetu, predvsem s strani zelenih, ki so se zoperstavili tem načrtom, predvsem, ker so bili okolju škodljivi. • La nostra comunità sull’orlo dell’abisso • Politiko do goratih krajev je treba spremeniti: mnenja županov iz Dreke, Srednjega in Spetra • Drenchia: il record per giovani ed anziani • La popolazione nel 1992 per fasce d’età a pagina 4 GIORNATA INTERNAZIONALE DELLA DONNA MEDNARODNI DAN 2ENA 6 marzo S. Pietro al Natisone Beneška galerija ore 19.00 Mostra d’arte TERESA LENDARO 8 marzo S. Leonardo Sala Circolo culturale ore 20.00 Beneško gledališče “VSEGA SE NE MORE POŽRETI” “Vsakdanje življenje med šleutarijo in resnico” di Pia Chiabai e Loredana Drecogna “Kaditi ne kaditi” “Naši stari oče naš" di Aldo Clodig ZVEZA BENEŠKIH ZEN novi matajur Četrtek, 4. marca 1993 Aktualno Z največjo krizo se ukvarjajo znotraj KD in PSI Vladne stranke se soočajo s težavami Le Četrtina članstva v Krščanski demokraciji iz Čedada Tudi v naši deželi je vse več sodnih preiskav o vpletenosti nekaterih politikov v aferah o podkupninah, ki so močno zamajale politično in moralno stabilnost države. V zadnjih dneh so se “običajnim” vestem pridružile nove v zvezi s demokristi-janskim senatorjem iz Pordenona Giovan-nijem Di Benedettom o možni vpletenosti tajnih služb, ki naj bi nekako prekrižale račune sodnikom in samim novinarjem, ki so stopili na prste nepoštenim politikom. Andreottijev pristaš iz Pordenona, kot kaže, je v to afero vpletel celo notranjega ministra Mancina, ki je sumničenja takoj demantiral. Ti in drugi dogodki, v katerih so vpleteni deželni politiki, so zamajali tudi stabilnost nakaterih vodilnih strank. V KD se tačas ubadajo z včlanjevanjem, ki je naravnost katastrofalno. Govori se o veliki redukcij članstva, ki ne presega 50. odstotkov, 80. v samem Vidmu. Povsem negativni podatki prihajajo tudi iz Čedada, kjer se je v stranko vpisala le četrtina bivših članov. Tudi v Nadiških dolinah kampanija poteka s težavo, saj se tudi tu ponavlja sploSen deželni trend. Odtujevanje od te stranke so na svojem deželnem kongresu potrdili tudi “stari prijatelji” KD, kmetje včlanjeni v Coldiretti. Na skupščini so namreč sklenili, da bodo odslej bolj oprezni pri podpiranju stranke, ki je zašla na pot korupcije in podkupovanj. Ce se pri KD jočejo v PSI ni razlogov za smeh. Videmski pokrajinski tajnik Savor-gnan je bil odstavljen in na njegovo mesto do bližnjega kongresa so zahtevali komisarja. Dejstvo je, da so se v Furlaniji, znotraj socialistov, ustvarili dve duši: prva je za fasadne spremembe, v glavnem pa bi rada ohranila oblast; druga pa se zavzema za radikalne menjave in za celotno obnovo dosedanjega vodtsva. V tej tekmovalnosti je začasno prevladala prva, ki ji načeljuje deželni podpredsednik Ferruccio Saro.(r.p.) Deželna vlada pred krizo? Je deželna vlada pred krizo? To bomo ugotovili že v naslednjih dneh iz odgovorov, ki jih bodo vladne stranke dale Demokratični stranki levice in Zelenim, ki so se izrekli za nezaupnico sedanji deželni večini. Njihovo zahtevo utemeljujejo z dejstvom, da je napočil čas, da se prekine vsako povezavo s preteklostjo in da se tudi na deželni ravni vzpostavi nova pravila igre. DSL in Zeleni predlagajo, naj bi do junijskih volitev Deželo vodil odbor garantov, ki ne sme biti izraz tajništev strank.Na ta predlog so se včeraj prvi oglasili socialisti, ki so v Vidmu sklicali tiskovno konferenco. Invito del sindaco perché si rendano promotori di iniziative singole o associate Un appello ai cittadini di S. Pietro: la pulizia ambientale in dodici punti Per un ambiente più pulito e per una più dignitosa presenza dell’uomo, del suo lavoro e del suo impegno sul territorio. Anche quest’anno il sindaco di S. Pietro Marinig lancia il suo invito-appello a-gli abitanti del comune affinché si rendano promotori di i-niziative singole o associate. Marinig identifica queste iniziative in 12 punti: la pulizia dei cortili e dei borghi privati, l’abbellimento di case, balconi e giardini, la rimozione di materiale vario risultante dai lavori edili, la demolizione di manufatti provvisori poco de- L’esempio di Azzida corosi, l’eliminazione di ogni elemento che denota senso di degrado e di abbandono, la pulizia mensile delle aree di proprietà e delle tombe cimiteriali, la sistemazione ordinata delle cataste di legna, Io sfalcio dell’erba nei prati di proprietà. E ancora: la cura del bosco con l’eliminazione del sottobosco dai rampicanti e dai rovi, una migliore gestione dei campi coltivati, il ripristino di aree degradate dove sussistono l’incapacità e l’impossibilità fisica dei reali possessori del bene, o dove la proprietà è del demanio, infi- ne l’intervento presso i singoli cittadini ancora insensibili al problema ambientale. Marinig conclude il suo appello ricordando come l’amministrazione, pur tra grosse difficoltà anche finanziarie, sta facendo del suo meglio per tenere pulite e falciate gran parte delle aree di proprietà, ma questo impegno - avverte -non è sufficiente. É necessaria la collaborazione e la partecipazione dei cittadini, che non devono aver vergogna nel dover a volte sostituire la pubblica amministrazione nella pulizia anche delle aree comunali. jxcg] croco] a Il puntino sulla i Vesta, ki dost koSta torta s suhim sadjem? Sta pomislili? Ok! Cena je ta prava. Sada pa pravajta ree, kaj pa je ta la torta s suhim sadjem, o kateri smo Cul guorit po TV, v trazmišjonu, ki ga vodi Iva Zanicchi. Če Sele nista za-gonal vam mi povemo, de ni nič drugega ko naša dobra an sladka gubanca. Tisto, ki so po TV pokazal, jo je speku an znan beneški pekar iz Čedada. Nič ni čudnega, de v Milanu an v Rimu jo kličejo takuo. Čudno je, de nasi pekarji, ki so se povezal ta parvo v adan, pot le v drugi, an sada Se v te trecij konzorcij nieso kopač (kaj jih je Spot?) prodajat naSe gubance z nje pravim imenam. Lahko nardijo Se ta četarti konzorcij pa če na bojo imiel obednega spoštovanja do samih sebe, na bo nič pomagalo an ostanemo... s suhimi tortami. Formare i docenti e prevenire la droga: convegno a Cividale Sul tema della “Formazione dei docenti e prevenzione alle tossicodipendenze” l’Usl del Cividalese, il Provveditorato agli studi di Udine ed il Distretto scolastico cividalese hanno organizzato un interessante convegno che si terrà venerdì 12 marzo presso l’aula magna della scuola media “De Rubeis” di Cividale. Nel corso della confe- renza - che sarà introdotta dal capo del settore assistenza dell’Usl n.5 dottor Vittorio Rotolo - interverranno tra gli altri Fon. Luciano Azzolini, sottosegretario al Ministero della sanità, e Fon. Gabriele Ren-zulli, membro della Commissione affari sociali. Tra i relatori anche il presidente del distretto scolastico cividalese ed il provveditore agli studi Giurleo. DALLA SLOVENIA Bogo Samsa La sinistra e il dopo Osimo Il primo atto del negoziato italo-sloveno si è concluso. Il prossimo incontro si svolgerà a Roma. Riguardo al contenuto della trattativa non si sa nulla, oltre alle dichiarazioni ufficiali estremamente vaghe. E questo è indubbiamente un segno positivo. Quando due paesi desiderano raggiungere un obiettivo si affidano alla diplomazia ed è noto che i compromessi più efficaci si raggiungono in un'atmosfera di grande riservatezza. Ciò naturalmente non significa che non si sappia quali siano i nodi da sciogliere e quali le questioni spinose. Dal polverone che si è sollevato soprattutto a Trieste e che viene alimentato dai partiti di destra e da alcuni mass-media di destra sembrerebbe che le questioni centrali riguardino il problema degli esuli e delle loro proprietà, se non addirittura la modifica dei confini. Il problema degli e-suli è naturalmente presente, ma è secondario. In primo piano c’è la questione dell’amicizia e della collaborazione tra i due paesi che deve poggiare su nuovi accordi economici, sulla costruzione dei collegamenti autostradali, su infrastrutture viarie e di altra natura, sull’aumento degli scambi commerciali, sugli investimenti in attività industriali produttive. Si tratta poi di risolvere la questione delle minoranze slovena ed italiana e contemporaneamente sgombrare il campo da alcuni retaggi e timori del passato per poter guardare con ottimismo al futuro. Con questo obiettivo le forze di sinistra in Italia ed in Slovenia debbono finalmente prendere l’iniziativa e non accodarsi alla destra nazionalista, o addirittura legarsi alla Lista per Trieste. Prendere l'iniziativa significa intervenire con proposte costruttive per la pacificazione, per stabilire la verità storica, tuttavia non con l'intento di fare l’inventario delle vittime da una parte e dall’altra. Significa al contrario, nel segno della tolleranza, della “pietas”, di un rapporto aperto, chiudere con il passato e costruire il futuro. E ciò che l’Italia ha saputo fare subito dopo la seconda guerra mondiale. In Slovenia, dopo T indipendenza ed i grossi mutamenti interni, si è rischiato lo scontro. Si era riaccesa la polemica tra ex partigiani ed i “domobranci”, ovunque si sono cercate le tracce degli eccidi e sembrava che non si sarebbe discusso d'altro se non dei fatti accaduti durante la guerra. Ma è stata sufficiente una stretta di mano sincera tra due grandi personalità della vita politica slovena, tra il presidente Kučan e l'arcivescovo SuS-tar, un’onoranza funebre comune e le cose sono mutate radicalmente. Non che tutto si sia chiarito, che ci sia stata una pacificazione di tutti con tutti, ma il passato è stato collocato nella giusta luce. Il passato è passato con tutte le parti luminose ed oscure. C’è un tempo della vita ed un tempo della morte. Ora è il momento della vita. I fatti accaduti durante la guerra sono parte della storia slovena con tutte le sue implicazioni e non sono più materia di battaglia politica. Così deve accadere anche per i fatti che riguardano i rapporti tra Italia e Slovenia. Si tratta della storia che in fin dei conti unisce i due popoli in una prospettiva comune. Riprendere l’iniziativa significa anche formulare proposte di collaborazione economica, per la soluzione dei problemi attualmente a-perti e soprattutto creare le prospettive per la collaborazione tra due realtà contermini, tra Friuli-Venezia Giulia e Slovenia. Le commissioni statali proseguiranno le trattative, formuleranno le loro conclusioni in un linguaggio diplomatico legale, la politica, nel senso nobile del termine, deve invece creare le condizioni per questa via costruttiva. Questo è e deve essere compito di tutte le forze democratiche slovene ed italiane, in primo luogo delle forze di sinistra senza alcuna connotazione partitica e senza divisioni. Slovenia: 100 anni di alpinismo Blocco dei salari Il parlamento sloveno ha approvato la legge sulla limitazione delle paghe e delle pensioni con effetto retroattivo al primo febbraio 1993. Con la nuova legge i salari non verranno adeguati alla percentuale dell’inflazione ma il loro aumento è previsto soltanto in caso che il tasso d’inflazione dovesse superare il 3% mensile. I sindacati hanno duramente contestato la legge annunciando azioni di protesta. Delegazione da Tudjman Una delegazione dell’Unione Italiana è stata ricevu- ta dal presidente della Croazia Franjo Tudjman. Nel corso del colloquio gli e-sponenti della comunità italiana hanno esposto la situazione ed i problemi che in questo momento si trovano ad affrontare ed in particolare la questione della divisione della comunità in due realtà statali. Buon vicinato Il ministro degli esteri sloveno Lojze Peterle ha dichiarato che la politica estera della vicina Repubblica è incentrata al mantenimento dei buoni rapporti con gli stati confinanti e l’entrata nella Comunità Europea. Sino a ora la Slovenia è stata riconosciuta da 106 stati con la maggior parte dei quali (80) sono stati già instaurati rapporti diplomatici. Presso il ministero degli esteri lavorano 208 addetti che nel prossimo futuro raggiungeranno quota 300. Zecchini di Rembrandt La fondazione Rembrandt di Lubiana ha premiato con degli speciali zecchini d’oro tre pittori sloveni che si sono particolarmente affermati nel variegato mondo artistico. Si tratta di Marjan Gumilar, Sandi Cervek e Zmago Jeraj che oltre al premio hanno ricevuto un assegno di 14 mila marchi. 100 anni di alpinismo A Lubiana si è svolta domenica una manifestazione per celebrare i 100 anni della nascita del gruppo alpino sloveno (Slovensko planin- sko društvo) che rappresenta una delle più grosse organizzazioni in Slovenia. Il gruppo, infatti, è l’espressione di 180 centri dislocati in tutta la Slovenia con circa 100 mila iscritti. Unione di partiti Al recente congresso dei cristianodemocratici svoltosi a Capodistria la maggior parte dei delegati si è e-spressa a favore dell’unione con il partito dei nazional-democrati e con il partito e-conomico. Anche a sinistra si parla di unificazione. Per ora tale progetto sarà realizzato dai quattro partiti che formano la Lista unitaria mentre per quel che riguarda una grande coalizione socialdemocratica i tempi non sembrano ancora maturi. Giornalisti liberi Il problema della libertà di stampa è al centro dell’attenzione in Croazia. Il giornalismo, come ha ribadito l’associazione dei giornalisti croati, deve riacquistare la dignità perduta. Un chiaro segnale rivolto alla politica di censura del governo croato. Četrtek, 4. marca 1993 Koroška poje letos tudi na Trbižu V nedeljo 14. marca bo v kulturnem centru na Trbižu zborovski koncert Koroška poje. Organizirajo ga KrSCanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenski klub Kanalske doline in Glasbena Sola iz Za-bnic. Na koncertu, ki se bo začel ob 14.30. uri bo nastopilo 9 skupin in sicer na citire Družina Zwitter iz Zahomca, moški pevski zbor VaSčani pojo iz Zgornje veSCe, moški pevski zbor Kočna iz Sveč, Mladinska skupina iz Ledene, Visarski kvintet iz Ukev, moSki pevski zbor •z Zabnic, mešani pevski zbor Pod lipo iz Parnasa, dekliški zbor Alenka iz Steverjana in Gruppo corale iz Trbiža. Vsak od njih bo zapel tri pesmi. Velja povedati, da domaci zbori že vrsto let so-delujejo na prireditvi, ki letos s koncertom na Trbižu prvič zaobjema tudi Kanalsko dolino in torej prispeva h krepitvi medsebojnih vezi. Koncert se bo zaključil z družabnim srečanjem v prostorih “Mangarta” v Zabnicah. La pittrice Teresa Lendaro accanto a due suoi quadri Mednarodni dan žena bo v Spietru an v Skrutovem Dva dni z mimozo Osmi marec bomo lietos že 16. lieto praznoval v Nediških dolinah An lietos bo nas 8. marec bogat, liep an veseu. An lietos, takuo ki je že ratala stara tradicija, ga bomo praznovali v duhu kulture, naše slovenske kulture. Se ankrat 8. marec, ki nam oznanja bližajočo pomlad, je parložnost, de pridejo na dan mladi poganjki, de se pušji naše kulture obogati še za an par rož an cvetou. Dan žena, ki ga že 16 liet v Nediških dolinah organizava Zveza beneških žen, se odpre že v saboto 6. marca ob 19. uri v Beneški galeriji v Spietru. Tle bo zanimiva umetniška razstava, kjer pokaže nje die-lo Teresa Lendaro, slikarka, ki je imiela že puno razstav po vsej deželi an v Sloveniji an je bila povsierode zelo lepo sparjeta. Teresa Lendaro, kot je zano se je rodila v Argentini, kjer je diplomirala na Akademiji likovne umetnosti in več let je poučevala likovno vzgojo, leta 1983 pa se je začela ukvarjati tudi s slikarstvom. Parbližno tri lieta od tega se je varnila v videmsko pokra- jino, v zemljo nje prednikov, an se je an tle začela uveljavljati ko umetnica. Kratek glasbeni intermezzo, na katerem bo na kitaro godu Alessandro Bertossin, bo sladko darilo nji an vsem drugim ženam. V pandiejak 8. marca ob osmi zvečer se srečamo pa v Skrutovem, v sali domačega kulturnega društva, kjer nam Beneško gledališče pokaže dielo “Vsega se ne more požreti” z igro “Vsakdanje življenje med šleutarijo an resnico”, ki sta jo napisale Loredana Drecogna an Pia Chiabai. Potle pa prideta na varsto še dva “smiešna” momenta “Kaditi, ne kaditi” an “Naši stari oče naš” gobadva od Alda Clodig, ki je lietos poskarbeu za režijo cielega praznika. Naj doložmo še, de na odru bo še kar dobra skupina igraucu, kupe z njimi bo an moški pevski zbor Matajur iz Klenja. Bo zaries ki gledat an poslušat! V nediejo zvečer bo pa vičerja go par Mariji Mohorinovi go par Hlodiču. Na reviji 3 pevski zbori z Videmskega Primorska poje letos v Naborjetu Primorska poje je že pred vrati. Revija, ki pomeni povezovanje ljudi ob meji v znamenju ljubezni do petja in Ijud-škega izročila, se bo začela v soboto 13. marca in bo trajala skoraj mesec dni, do 4. aprila. Na njej sodeluje kakih 100 pevskih zborov, med njimi tudi dva beneška. Moški Pevski zbor Matajur, ki ga vodi Antonio Qualizza, bo nastopil v soboto 13. marca v Vipavi, mešani pevski zbor Pod lipo - vodi ga prof. Nino Specogna - bo sodeloval na koncertu v Katoliškem domu v Gorici 4. aprila. Tudi letos bo zborovska revija Primorska poje zaobjela videmsko pokrajino in prvič se bodo slovenski pevski zbori iz naše dežele in bližnje Slovenije predstavili v Naborjetu, v obnovljeni beneški palači, kjer ima svoj sedež tudi etnografski muzej za Kanalsko dolino. Koncert, v organizaciji 'Vzijanskega sedeža ZSKD, bo v nedeljo 28. marca ob 16. u,'i (ali ob 17. uri če bo že poletni čas) in na njem bo nastopi! in s tem zaželel gostom dobrodošlico tudi domači Zenski pevski zbor Višarski kvintet. Andrea Rucli suona v Il concerto del pianista Andrea Rucli che era stalo organizzato dalla Glasbena šola - Scuola di musica di S. Pietro al Natiso-ne per lunedì 1 marzo è stato rimandato a venerdì 5 marzo con inizio alle ore 17, sempre in sala consiliare. Andrea Rucli presenterà un brano di Robert Schumann “Scene infantili” op. 15. Ricordiamo che il con-certo-lezione, destinato a-§li allievi della scuola è a-Perto a tutti. Ad esso seguiranno altri incontri jnusicali, sempre ad alto livello qualitativo. Scambi culturali Nell’ambito degli scambi culturali tra le Valli del Na-tisone ed il comune di Idria, che negli ultimi anni hanno ripreso vigore, giovedì scorso è stato presentato nella famosa cittadina mineraria il Trinkov koledar 1993. La pubblicazione che affronta anche il tema dei rapporti tra Idria e Cividale nel passato (vedi qui accanto) è stata illustrata davanti ad un pubblico folto ed attento dai prof. Marino Vertovec e Živa Gruden. Nella stessa serata sono state presentate anche le pubblicazioni della Mohorjeva družba di Gorizia. Razzismo: la storia come una lezione Assemblea studentesca venerdì a Cividale La testimonianza di Bruna Levi Schreiber, rappresentante della comunità e-braica di Trieste, presente venerdì a Cividale assieme ad altri relatori ad un’assemblea studentesca del liceo Diacono e delle magistrali di S. Pietro, è valsa più di una lezione. “Sono e-brea, ma fino a 17 anni non sapevo di essere diversa” ha raccontato, continuando: “Non esisteva la libertà ma nessuno lo sapeva. C’era lui, il dittatore che parlava benissimo, e faceva bellissime cose. Poi, una mattina del ’38, fui cacciata dalla scuola”. Il racconto è proseguito come si può immaginare, tra privazioni e fughe, fino ai giorni nostri, che ci portano “Verso un Duemila multietnico, un unico mondo”. L’incontro con gli studenti su razzismo e antisemitismo era iniziato dalle parole di don Duilio Cor-gnali, direttore de La vita cattolica, che aveva esposto la tesi del razzismo come risvolto violento dell’assenza o della carenza di identità. Come reagire? “Non fermarsi alla tolleranza - secondo Corgnali - ma guardare al modello della convivenza tra culture diverse, ed in questo senso il Friuli va preso come modello”. É intervenuto quindi lo sloveno Philip Fischer, che si è sof- fermato sul futuro dell’Europa e in particolare sul ruolo che potranno avere le minoranze. “Non mi va bene -ha affermato riferendosi al trattato di Maastricht - che la salvaguardia di una etnia sia demandata alla sola volontà dei singoli Stati”. Infine la voce di Immanuel, ingegnere nato in Ruanda, che da un anno e mezzo vive ad Udine. Ha raccontato le difficoltà d’inserimento nella società italiana. “Se alcuni cercano di aiutarti - ha detto tra l’altro - altri svelano la propria i-gnoranza, come quando una persona ha provato a toccarmi per vedere se il nero andava via”. Michele Obit Vasco e a Renuinzacco “Duel” è il titolo della mostra di Vasco Petricig e Paolo Toffolutti inaugurata sabato sera presso la galleria comunale d’arte di Re-manzacco. Due sono le opere esposte da Toffolutti, mentre le rimanenti sono di Petricig, che ha riempito con materiali diversi e fantasiose figure alcuni spazi dell’ampia sala. La mostra rimarrà aperta, nelle giornate di giovedì, sabato e domenica, fino al 14 marzo. I primi documenti a Cividale - 2 Le origini di Idria Gli archivi cividalesi, è noto, sono importanti non soltanto per la storia del Friuli ma anche per quella del Tolminese che per lunghi periodi è stato sotto il controllo di Cividale. A partire dal 1379, Cividale si era impadronita del potere diretto sul gastaldato di Tolmino di cui faceva parte anche il territorio di I-dria. Nel 1420 Venezia a-nullò il potere temporale del Patriarcato di Aquileia ed occupò il Tolminese. Ciò nonostante Cividale continuò ad esercitare il potere amministrativo su quell’area. Venezia del resto consentiva a Cividale di usufruire dei possedimenti tol-minesi in cambio della difesa del confine orientale del suo retroterra, la cosiddetta Terraferma. I consorti di Tolmino, provenienti da Cividale, appartenevano a 7 famiglie feudali, tra queste quelle dei Formentini e dei Manzano furono le più importanti. Questi erano proprietari terrieri nella zona di Idria e Tolmino e per ogni questione si rivolgevano a Cividale e Venezia. Dato che la miniera di Idria si trovava sul loro territorio e inizialmente, almeno in parte, nelle loro mani, cercarono presso la città di Cividale protezione nei confronti di Venezia che si era impadronita dell'am-ministrazione della miniera stessa. Il Consiglio dei Dieci a Venezia aveva infatti la supervisione su tutte le miniere esistenti sul proprio territorio ed a quella di Idria dedicò sempre grande attenzione. I documenti conservati a Cividale e così preziosi per Idria sono stati presi in visione 60 anni fa da monsignor Mihael Arko ( 1857-1938) che era stato per 40 anni decano di Idria. Questi aveva pubblicato nel 1931 a Gorizia La storia di Idria, uno studio di ben 250 pagine. Il libro si trova oggi con difficoltà, per questa ragione riportiamo dall’introduzione al libro un passo interessante. Arko scrive: “Le prime informazioni certe sulla miniera risalgono al 1493 e sono contenute nei verbali cividalesi, noti come Defini-tiones magnifìcae communi-tatis civitatis Fori lulii e conservati nell'archivio di Cividale. Lì leggiamo di un certo Virgilio Formentini che nell’agosto del 1493 notò scorrere il mercurio sulle rive della Idrijca. In novembre (23.11.1493) si presentò al consiglio cittadino Leonardo da Manzano con regolare licenza di ga-staldo “super mineris” (controllore delle miniere) chiedendo il permesso di e-strarre il metallo prezioso, tenuto conto del fatto che si era in precedenza accordato a Tolmino per Io sfruttamento di due pozzi. Nella ■ . S« 'S?* - Jožef Mrak - Progetto e sezione della miniera di mercurio di Idria, anno 1770. Particolare risposta che ottenne si affermava che avrebbe potuto stabilire lui stesso quali due pozzi scavare, senza naturalmente intaccare i diritti di Filippo Formentini e del fratello Federico. Nel frattempo fecero ritorno da Venezia il cavaliere Elia de Cusano e Lodovico Tani, accompagnati dal gastaldo, sostituto del governatore per la miniera a cui Venezia aveva affidato il ruolo di commissario. A metà dicembre (13.12) assieme a lui partirono alla volta di Idria i dottori Ermanno de Claricinis e Bartolomeo de Nordiis per stabilire dove iniziare a scavare, dove costruire le abitazioni e quali pozzi fossero di proprietà di Tolmino. Quale valore Cividale attribuisse al giacimento di mercurio scoperto viene messo in luce dal fatto che sul posto fu inviato il dottor Ermanno de Claricinis che nei primi sei mesi del 1493 aveva guidato l’amministrazione comunale come provveditore”. Arko aggiunge inoltre che in quei tempi i contatti tra il Friuli e la Slovenia centrale erano frequenti anche perchè Cividale era collegata con Škofija Loka, attraverso Caporetto e Tolmino, da un’importante via commerciale. La strada era stata costruita già nel 1377 su accordo tra il Patriarca Marquardo e la città di Cividale. Sicuramente regge anche la seguente constatazione di Arko: “£ certo che nel 1494 ci fossero nella conca di I-dria due società minerarie, la prima costituita dai cividalesi, la seconda dai tedeschi. E di quell’anno infatti la lettera del consiglio di Cividale al Consiglio dei Dieci in cui si portava a conoscenza Venezia del fatto che i tedeschi ad Idria creavano disturbo a Virgilio Formentini”. (2-segue) Janez Kavčič OBČINA 1992 1981 1951 Dreka 249 359 1.392 Grmek 590 760 1.737 Podbonesec 1.347 1.831 3.735 Sv. Lenart 1.145 1.220 2.283 Speter 2.269 2.066 3.088 Sovodnje 842 1.017 2.077 Srednje 551 730 1.883 SKUPNO 6.993 7.893 16.195 Tagli della Regione e autisti in sciopero Rosina, in perìcolo i posti di la É rientrato nei giorni scorsi lo sciopero dei quasi quaranta autisti delle autolinee Rosina di Cividale, che per una settimana, dalle 12 alle 15.30, avevano posticipato di un’ora e mezza le corse creando non pochi disagi tra studenti e lavoratori. L’agitazione sindacale era stata decisa in seguito al mancato pagamento da parte della ditta degli stipendi di gennaio, ma voleva anche mettere in evidenza il pericolo per i posti di lavoro dopo l’annuncio della Regione di voler “tagliare" pesantemente - si parla di una riduzione del 17-18 per cento, in soldoni una ventina di miliardi - il proprio budget per il servizio di trasporto pubblico. “La Regione chiede di tagliare le corse per gli anziani, le linee stagionali o quelle che corrono parallele alle linee ferroviarie, e così le aziende, per coprire i mancati introiti, saranno costrette a ridurre il personale”, così si sono sfogati la scorsa settimana alcuni autisti di Rosina. Interpellati, i titolari della ditta non hanno voluto rilasciare dichiarazioni. Poi si è saputo che da martedì gli stipendi sono pagati regolarmente. Ma la situazione non appare del tutto ristabilita, ed il futuro rappresenta un punto di domanda non solo per i diretti interessati, la ditta di autocorriere e gli autisti, ma anche per chi, per andare a scuola o raggiungere il posto di lavoro, ogni giorno ricorre alla corriera per i propri spostamenti. Michele Obit Drenchia: il record per giovani e anziani Spulciando tra i dati veniamo a sapere che nel Comune di Drenchia i maschi fino ai 20 anni di età sono soltanto 3. Interessante anche il dato che si riferisce alla fascia di età tra i 15 ed i 20 anni. Tre soltanto le ragazze, dei maschi neppure l’ombra. A Drenchia spetta pure il record di longevità. Mentre la media delle persone oltre i 75 anni di età si aggira intorno all’8%, a Drenchia si raggiunge il 19%. A novimatajur----------------------------- Četrtek, 4. marca 1993 Mnenja županov iz Spetra, Dreke in Srednjega Politiko do goratih krajev gre spremeniti Na zatožni klopi so tudi z gre Sene izbire deželnih upraviteljev La nostra sull’orlo dell’abisso dalla prima pagina Da un’analisi più approfondita dei dati del censimento, che si riferiscono alle valli del Natiso-ne, emergono nuovi motivi di preoccupazione. Il raffronto numerico tra le fa-scie di popolazione è a vantaggio di quelle più anziane. Ed è proprio a Drenchia che i dati del raffronto sono i più negativi e prospettano un futuro drammatico. In questo comune infatti ci sono soltanto 12 persone tra gli 0 e i 20 anni, dai 56 anni in poi il numero degli abitanti è di 152. In percentuale simili squilibri si registrano anche a Stregna, Savo-gna e San Leonardo come pure a Cividale, dove tale raffronto è di 1:2 (2.188 a-bitanti sotto i 20 anni contro i 3.199 oltre i 56 anni). La fascia più numerosa della popolazione nelle valli del Natisone e a Cividale è quella tra i 41 e i 55 anni, la più bassa, invece, quella minima, dagli 0 ai 5 anni. Per quel che concerne il raffronto fra donne e uomini la situazione è la seguente: Cividale (47,7% uomini, 52,3 % donne), Drenchia (47,3-52,7), Gri-macco (48,6-51,4), Prepot-to (53,2-45,8), Pulfero (48,2-51,8), San Leonardo (49,7-50,3), San Pietro (49,7-50,3), Savogna (51,3-48,7), Stregna (49,1-50,9). I dati che abbiamo ri- portato si riferiscono in generale al numero della popolazione. Per un analisi più completa il raffronto dovrebbe esser fatto anche in base al reddito, alla situazione economica ed a quella occupazionale che certamente non si discostano, purtroppo, dal trend negativo già indicato. (R.P.) Na podlagi rezultatov ljudskega štetja je v Nadiških dolinah vprašanje staranja in izpraznjevanja naših občin izredno zaskrbljujoče Aktualno Mario Zufferli MARIO ZUFFERLI (Dreka): “Naša občina je s tega vidika najbolj emble-matična, saj je v povojnem času izgubila kar 500% prebivalstva. Danes šteje 250 oseb, ki zvečina presegajo 60 let starosti. Spričo takšnih podatkov je treba najprej razumeti, zakaj je do takšnega stanja prišlo. Očitno ni bila izbrana prava politika za hribovita območja in tudi v našem majhnem obstaja “teorija nižinskega predela”, ki sili človeka, da se preseli v nižino, kjer ima boljše pogoje za službo in za življenje sploh. Rešitve za nastalo stanje lahko iščemo predvsem v vzpodbujanju zaposlitvene ravni, ki bi za naše kraje morala sloneti tudi na mi-kroekonomskih projektih ter na določene turistične izbire. Pri tem imam v mislih valorizacijo mejnega prehoda Solarije, modernizacijo cestnih povezav s Tolminsko in sploh možnost gospodarskega sodelovanja na tem obmejnem predelu. Prepričan sem tudi, da bi nam redifinicija Osimskih sporazumov lahko pomagala, ko bi upoštevala realne potrebe tega območja, ki pa se ne sme razviti v logiki združevanja občin. Glede tega vprašanja sem se izrekel negativno, ker smatram, da bi v tem primeru prišlo še do večjih razlik med manjšimi in večjimi občinskimi stvarnostmi. Vse bi se namreč koncentriralo v enem ali dveh centrih Nadiških dolin, majhne vasi in občine pa bi se še bolj izpraznile.” RENATA QUALIZZA (Srednje): “Ne bi poudarjala že znana dejstva in obnavljala razloge, ki so privedli do sedanjega stanja. Na položaj je treba gledati v luči jutrišnjega dne: kaj storiti, da se negativni trend zaustavi? Nisem črnogleda, če povem, da položaj je vsej prej kot lahek in da bo z veliko Renata Qualizza težavo premostljiv. Določeno “kulturo nižine”, ki se je zasidrala tudi v naših ljudeh, je treba spremeniti. To lahko storimo z vzpodbudami in v prepričanju, da je tudi od nas odvisno, da živeti na hribovitem območju ne pomeni postati drugorazreden. Vse tiste, ki se odločijo za takšno izbiro pa morajo pristojne oblasti, predvsem Dežela “nagraditi” in jim nuditi pogoje za normalno življenje.” Rudi Pavšič O zaskrbljujočem vprašanju demografskega padca smo za mnenje vprašali tudi nekatere župane s tega območja. FIRMINO MARINIG (Speter): “Razlogov za današnje kritično stanje je vsekakor več, čeravno največjo krivdo nosi dejstvo, da se je doslej k tem vprašanjem pristopilo z zgrešeno politiko. Izpraznjene vasi v Benečiji so v bistvu dokaz slabega upravljanja v zadnjih štiridesetih letih. Daje temu tako priča primer iz Spetra, kjer smo v zadnjih desetih letih z primernimi politično-upravni-mi pristopi utegnili zaustaviti negativni trend. Uspelo nam je zaradi jasnih načrtov, primernih političnih usmeritev in trdne volje, da nam bo to uspelo. In prav ti pozitivni rezultati dokazujejo, daje tudi v Benečiji možen družbeni in gospodarski preporod in da lahko zajezimo nenehno odseljevanje ljudi. Sicer za splošno rast občin v Nadiških dolinah je potrebna zaščita, pospešena skrb in valorizacija jezikovne in družbene stvarnosti Benečana. Našim ljudem je treba vliti ponos in jih navezati na njihove zgodovinske korenine.” Firmino Marinig OBČINA 0-5 let 6-14 15-20 21-30 31-40 41-55 56-65 66-75 Po 75. letu SKUPNO Čedad 500 863 825 1.749 1.612 2.359 1,293 1.084 822 11.105 Dreka 4 5 3 27 25 33 42 64 46 249 Grmek 26 36 34 78 80 114 68 83 71 590 Prapotno 39 70 70 174 135 208 106 105 80 987 Podbonesec 36 82 76 196 167 272 194 191 133 1.347 Sv. Lenart 49 99 82 158 171 217 140 136 93 1.145 Speter 106 165 152 336 378 494 237 214 187 2.269 Sovodnje 28 54 45 118 126 181 117 89 84 842 Srednje 13 30 29 74 67 116 75 90 57 551 Tavorjana 96 177 190 348 306 506 263 257 144 2.287 Četrtek, 4. marca 1993 Pust nie samuo znorevanje an veseje, pa tudi spoštovanje Pod tisto pustno oblieko je vič narodu an adno sarce V Sriednjem so se v veseli skupini zbrali Slovienj, Lah, Bosanci an te čarni Mimo Ze napisane an objavjene kronake srienske-ga pustovanja na telim časopisu, ki vemo je bluo v saboto 20., nediejo 21. an Se nomalo v torak 23. zvičer, bi teu Se doluožt adno mojo miseu. Tentega, ki po cieli Evropi se nazaj zbierajo nacisti an faSisti z golo postriženo glavo, za strast ljudi; tenčas, ki naumne, neurie-dne, rasistične misli se nazaj stulijo an mastijo človie-kove muzgenja na svietu, gu Sriednjem smo se usatali pru zaries heterogenicna skupinca ljudi, obliečeni an nafarbani za tele lietoSnji pust, vesele skuadre parjate-Iju drugačni adan od te dru-zega. Nas je bluo vic narodu, guorim seda pod masko, vic etničnih ras, pa tuole nas nie pru nic motilo an lahko smo se objeli med nami, za jo zagost al zaplesat. Veseli med nami smo imieli s spoštovanjem. Čarnega z Nove Guinee, ki v Sriednjem živi že ’no lieto an je z usiem parjateu; družino Bosancu, ki za stran karvave uiske na Balkanu, gu Varhu, v benesko-parja-teljskim duomu, preživi tele žalostni cajt; an Se skupinca Lahu z bližnjega Čedada an Mojmaza, ki pru lepuo so se naprav li za z nam pustovat. Sevieda, domačih Slovie-nju nas je bluo narvic, kjer le tle zivmo Ze dugo cajta an tle imamo vse nase hisa, njiva, puoje, hosti an zlahto an se nase martve tu britofe; tle mi smo doma an ku po stari liepi navadi smo zve-stuo vrata nase hiSe odparli tistemu, ki na nje je poluku brez jeze. Ki ree Se gor na tuole; de bi ne pihali tajSni Carni vie-tri po miestah Evrope, nie bluo potrieba se nic takega napisat, kjer bi se bluo zdie-lo naravno, navadno, normalno. Pa tak je tele Cas an Cast muora dat sriednjanom za tuole, kar so se takuo pokazali možje, ne zluodjova Zvina brez pamet. Bohloni potlè z vsiem sarcam našim novim parja-teljam, ki z njih veseljam an nasmejanimi obrazi so nam pomali se Cut Se buojs, ku smo se Ze. Ce ne priet, mislim, se bomo usafal sada lieto an kupe, nazaj, priet upijanmo, potlè zaZgemo an pogrebe-mo druzega, fardamanega veselega pusta. Adriano Tudi Irma Drejčjova an Angelina Lennih iz Sriednjega so skočile na pot gledat srienske maškere r Ješičje: naš pust pod sniegam an soncam Lietos snieg je Caku, de pride pust za se parkazat. Kar snio se usafal v JešiC, je bluo nomalo oblačno, tau Ošnjace je začeu daz. Pridemo v Ravne, pa snieg, an kua se je medlo! Kar smo bli tau Sriednjem je bluo Ze jasno. Pustimo uro par kraj an pujmo na-pri s pustan. Takuo, ki san pravla, v nediejo 21., smo se uSafal v Jesič, ku po navadi. Parielo je, de nas je malo, pa kar smo se diel kupe za fotografijo, smo se muorli stisnit za stat vsi not. Bluo je vsegà: pajaci, anjul an zluodi, cigana, an par liepih starih, strije, majhani kmeta-rij, an Se drugi. Nie manjkala ramonika od Roberta dol z Čižguja, ki nas je veselo peja-la okuole po vaseh. Sli smo iz JeSiCja v Ravne, Oblico, Du-ge, Polico, Gniduco, Sriednje, Podsriednje, Zamier, Bajar, Skrutove, Osnije, USiuvco an Kravar, kjer smo se usafal go par Bet za dobro pastoSuto. V vsaki vasi smo bli lepuo spa-rjeti; so nam ponujal za pit, za jest an vic ku kajSan jo j’ zaplesu z nan, zak kar jo gode Roberto pete sarbe. Zvičer vsi trudni, pa veseli! l.p Tudi lietos z “Auroro” an Novim Matajurjam na kročero Gremo v Gredjo! Se puode daj do Krete - Le še malo cajta je za se vpisat Al sta prebral te drugi ti-edan o kroCeri, ki jo organiamo kupe z agencijo Aurora? Al sta poStudieral, Ce prid al ne? Pohitita, zak je rnalo cajta za se vpisat. Lietos se puode dol v GreCijo, pa pogledimo podrobno, kajsan je program. Petak 30. obrila - okuole pudneva odhod iz Čedada v Tarst - ob 13.30 vsi na ladjo Dalmacija - ob 16.00 ladja pusti Tarst za iti pruot kraju Ithea (Grečija) - ob 19.30 viCerja Sabota 1. maja Cieu dan na muorju - fruoStih - ob 12.30 kosilo -ob 17.00 the an “bingo” - ob 19.15 pozdrav komandanta an drugih uficijal-nu ladje - ob 19.30 vičerja Nedieja 2. maja - ob 9.00 se pride v Ithea. Tek Zeli puode v Delfi - ob 13.30 spet na ladjo za iti pruot Corinto - ob 13.45 kosilo - ob 15.30 se pride v Corinto. Tisti, ki Cejo puodejo gledat kraj Epidauro - ob 20. ladja spluje pruot Heraklion (Kreta); vičerja - od 21. do 22. ure se puode skuoze “canale di Corinto” Pandiejak 3. maja - fruoStih - ob 10. se pride v Heraklion. Tek zeli puode gledat kraj Cnossos - ob 14. kosilo - ob 15.30 tisti, ki Cejo puodejo v Agios Nikolaos - ob 19. odhod pruot Kala-mata - ob 20. viCerja Torak 4. maja - fruoStih - ob 8. ladja pride v Kala-mata. Tek Zeli puode v Sparta - ob 13. kosilo. Popudan bota fraj iti kamar ejeta - ob 18. ladja odpluje pruot Argostoli - Cefalonia - ob 19.30 dalmatinska viCerja - ples an igre Srieda 5. maja - fruoStih - ob 7. se pride v Argo- stoli, na otoku, na ižoli Cefalonia. Tek zeli, puode gledat an part telega otoka - ob 12. ladja odpluje pruot Corfù - ob 13. kosilo - ob 17. the an “bingo” - ob 19. se pride v Corfù an tle bo cajt iti okuole po miestacu do 23. ure, kar ladja spet odpluje pruot Du-razzo (Albania) Četartak 6. maja - fruoStih - ob 7. se pride v Duraz-zo an tle odtuod s koriero se puode gledat Tirano - ob 14. uri ladja puode pruoti Tarstu. Kosilo - ob 17.30 the an “bingo” - ob 20.15 viCerja s kapi-tanam ladje an ples Petak 7. maja - fruoStih - ob 12. kosilo - ob 15. se pride v Tarst an tle odtuod v Čedad. Vsako vicer je ples an o punoCi “spuntino” Za druge novice pridita al telefonajta (731190) na Novi Matajur. Pohitita! Grazie al circolo “Rosajanska dolina” Un pust resiano alle porte di Udine Il “Pust” resiano, svoltosi la sera del 20 febbraio a Ba-saldella di Campoformido, ha richiamato molti resiani ed amici di questi ultimi che sono venuti da tutte le parti del Friuli, da Monfalcone e dal Pordenonese. La manifestazione, organizzata dal Circolo culturale resiano “Rosajanska dolina” di Udine, ha pienamente soddisfatto gli organizzatori ed il suo presidente Sergio Barbarino vista la grande adesione e anche perchè questa serata ha lo scopo di far mantenere vive le tradizioni per tutti coloro che abitano fuori dalla Valle. Durante la serata sono stati premiati diversi gruppi e diverse maschere, in particolare quelle tipicamente resiane come Elisabetta Di Lenardo (nella foto) e Lorenzo Barbarino che, con il loro abbigliamento, hanno rispecchiato la foggia carnevalesca usata un tempo dalla popolazione resiana. Alle tradizionali musiche che scaturivano dalle “Zitire” e dalle “Bunkule”, i partecipanti hanno potuto danzare anche al suono dell’orchestra di Romy e Caterina. Sono stati anche estratti alcuni premi che il nostro Circolo e alcune ditte avevano messo in palio. Il primo di questi, una bicicletta moun-tainbike, è stato vinto da Andrea Micelli. Toni Longhino - Lìvin jih prav An sudat je più ’no pivo tu bar. ParSu je notar an general an hitro sudat je ustu gor an ga pozdravu. - Al vieš ker grado imam ist? - Oh ja, gaspuod generai! - A vieš, ki kuaZe an generai? - Oh ne, vi kuazajte kar Zelte, za me pa Se adno pivo!!! *** Oca an sin: - Zmieram zmislise, sin muoj, de tu mojim Življenju nisem nikdar uzdignu glasu pruot mojimu oCetu! - Uffa, vsaki dan pride uon tuoj tata! - Sigurno, ker muoj tata je vaju tauzint krat vic ku tuoj!!! *** An laCni mož se je usednu za mizo an pra-šu, Ce imajo gobe. - Imamo - je jau ka-merier - pa mi muorte plaCat priet, ku vam jih pamesem. - Kuo, kuo? Al ste norac?! Nisem Se nikdar plaCu priet, ku sem sniedu! - Na zamierte gaspuod, imate ražon, ma z naSim gobam se ne more viedet, kakuo pu-ojde finjavat!!! Po pot: - Ce puojdemo takuo naprej, preča na bomo poznal vic, ker je mož an kera je Zena. Al videte, kuo je oblie-čen tist človek, ki nam parhaja blizu? - Ma tista je moja hci! - Oh, nisem bla mogla nikdar viervat, de takuo mlad ste Ze tata take velike CeCe! - Ma ist sem nje mama!!! Srecala sta se dva parjatelja an se zaCela menat. - Kje dielaS ti Bepo? - Ankodar! - Zakaj? - Zatuo, ki med jest, pit, spat, kadit an snubit, mi na ostane Se pu minuta cajta!!! Dvie parjateljce so se an popudan ušafale an med nin kafè an no cigareto, med ’no ku-anto an drugo, so se začele hvalit gor mez sude, ki so zasluzile. - Ist - je jala ta parva - sem kupila ’no maki-no za Šivat an z njo sem zasluzila tu ’no lieto sedam milionu. - Pa ist - je jala ta druga - sem kupila ’no fidano Zeliezno pastie-jo, an gor na nji sem zasluzila tu ’no lieto sedandeset milionu!!! NaSa pesem Pesem o mescih do poletja Januar v naravo kliče na smuči, sani, med griče. Februar že pusta vodi. Z masko vsak naj se sprehodi. Prvo cvetje marec daje, mamico imam najraje. Vse v aprilu se prebuja, Se zaspanec ne zamuja. V maju se vijo zastave, vabijo nas na proslave. Junija skrbi je konec se poslavlja Šolski zvonec. Jelka Bakula Mir Cez Sirno morje bel golob z mladiko oljeno prileti, v dezeli nasi jo iz kljunčka na sredi polja izpusti. Zakorenini se mladika in se razraste v oljeni gaj. pomladi veter pa razpiha semena njena v slednji kraj, na štiri vse strani sveta kjer dobri so ljudje doma. Pri nas pa gnezdi brez strahu golobček bel golob miru! Meta Rainer Povezana uganka V sredini je narisanih enajst risbic in vsaka je z zavito Črto povezana z e-nim zgornih polj, v katerih so številke. Najprej ugani besede, ki jih prikazujejo risbice, nato s pomočjo Črte ugotovi, v katero polje spada. V polje vpiši vedno srednjo Crko besede, ki jo prikazuje risba. Primer: Ce risba prikazuje MAČKO, moraš v ustrezno polje vpisati Crko Č. Ko boš s Črkami izpolnil zgornjo vrsto, s pomočjo številk prenesi Crke v spodnjo vrsto. Pomni, da enaki š-tevilki odgovarja e-naka Crka.Ob pravilni rešitvi, dobiš i-me praznika v marcu. Iz Galeba letnik 1986/87 - Minimatajur— Una visita alla scuola bilingue L’attenzione degli studiosi Nell'ambito di un convegno universitario četrtek, 4. marca 1993 Pred pustnim sprehodom po Spietru se je liepa an vesela skupinica te malih, ki hodijo v dvojezični vrtec, z veseljem postavila pred naš fotografski aparat V špietarskem dvojezičnem šolskem centru an na čedajskem placu žen Veseu otroški pust Na otroškem pustovanju v dvojezičnem vartcu Na čedajskem placu so napravil celuo muorje. Durante la lezione di matematica in quinta elementare La scuola bilingue di San Pietro al Natisone è stata visitata nei giorni scorsi da un gruppo di studiosi ed insegnanti delle Università di Udine e Grenoble, della Facoltà di pedagogia dell'Università di Lubiana e dell’Accademia di pedagogia di Klagenfurt. Le quattro università collaborano nell'ambito del programma europeo Tempus che coinvolge paesi della Comunità europea e dell’est Europa e che nella nostra area si concretizza in un progetto triennale di formazione degli insegnanti riguardo la lingua dell’ambiente a livello di educazione prescolastica ed e-lementare. La visita che si propo- neva di approfondire l’approccio e la metodologia dell’educazione bilingue era stata preceduta da una visita all’asilo bilingue, italiano e friulano, di Gagliano. Nella scuola elementare bilingue di S. Pietro il gruppo di studiosi ha seguito le lezioni in sloveno nelle varie classi, in un breve incontro successivo con gli insegnanti ha poi messo a fuoco sia il metodo di lavoro, sia le difficoltà ed i successi. L’incontro ha favorito poi lo scambio di idee ed esperienze anche perche l’approccio all’educazione bilingue o la questione dell’introduzione della lingua dell’ambiente è nei quattro paesi è diverso. Pust, veseli pust je a n lietos hitro Su mimo. Pustu pa nam je, ko vsake lieto, simpatične spomine, Se kakega korjandol-na, skritega v kakem piču doma an v Suoli, predvsem pa liep kupac fotografiji- An lietos so se narbuj veselil otroc, ki so jim starsi kupili nove oblie-ke, nove masker e. Se buj so bli veseli tisti, ki so si sami, s pomočjo mame a n tata, al pa nonu, nar-dili iz starih cunj oblieke za pust. V dvojezičnem sredi-Sču v Spietru je bluo ma-lomanj cieu tiedan veselo, sevieda narbuj za te male, saj učenci so pridno dielali vsak dan, sa-muo v torak zjutra, na debeli pust, so imi el fraj. V četartak so otroc iz Dvie vesele maškere vartca Sli hodit po Spietru, v petak zvečer, pa ta-kuo, ki so nardil an lan, so napravli veselo pustovanje za otroke sami starsi. Na skupina je par-pravla igre za te male an Te veliki so napravli veselo pustovanje za otroke te velike. An takuo, ki so nam poviedal, so se pru te velie narbuj zabaval an smejal. Muormo se doluožt, de so imiela pusta an po drugih Suolah, v Čedadu pa so ga organizal v saboto popudan na placu žen. Zbralo se je puno masker, Se posebno puno otruok, bluo pa je an puno te velicih, saj so organizal bogato tombolo. četrtek, 4. marca 1993 Risultati PROMOZIONE Valnatisone -Union 91 0-1 Primorje - Cormonese 2-0 Fortitudo - Juventina 0-0 3. CATEGORIA Cormor - Pulfero 2-2 Paviese - Savognese 0-0 JUNIORES Valnatisone - Bressa 0-2 ALLIEVI Natisone - Valnatisone 0-3 GIOVANISSIMI Azzurra - Valnatisone 4-2 PULCINI Sangiorgina -Audace/A rinv Sangiorgina -Audace/B rinv AMATORI Real Pulfero - Variano 1 -0 Bueriis - Pol.Valnatisone 5-2 PALLAVOLO FEMM. S. Leonardo - Sloga 0-3 PALLAVOLO MASCHILE Cus Udine - S. Leonardo 0-3 Prossimo turno PROMOZIONE Cormonese - Valnatisone Aquileia - Primorje Juventina - Gonars 3. CATEGORIA Pulfero - Vermegliano Savognese - Cormor JUNIORES Serenissima - Valnatisone ALLIEVI Valnatisone - Gaglianese GIOVANISSIMI Valnatisone - Serenissima PULCINI Audace/A - Basaldella Audace/B - Basaldella AMATORI Pantianicco - Reai Pulfero Poi. Valnatisone - Pers PALLAVOLO FEMM. Bor Friulexport - S. Leonardo PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - US Friuli Classifiche PROMOZIONE S. Luigi 29; Aquileia 28; Juventina 24; Fortitudo 23; Valnatisone, Ruda, Fiumicello, Lucinico, Cormonese 22; Trivi-gnano 21; Flumignano, Gonars 18; Primorje, Costalunga 17; Union '91 16; Varmo 15. 3. CATEGORIA S. Lorenzo 31 ; Sagrado 24; Medeuzza, Begliano 22; S. Rocco, Paviese, Rangers 21 ; Vermegliano, Mariano 19; Pulfero, Cormor 13; Savognese 11 ; Azzurra 9; Celtic 6. JUNIORES Ruda 35; Tricesimo 31; Cus-signacco 30; Gemonese 26; Varmo 25; Aquileia 24; Tava-gnacco 22; Bressa/Cam-poformido 18; Gradese 17; Serenissima 16; Fiumicello 14; Fagagna, Flumignano 13; Valnatisone, Gonars 11. ALLIEVI Reanese 33; Valnatisone 31 ; Gaglianese 28; Bujese, Fortissimi 26; Buttrio, Nimis 24; Ci-vidalese 21; Celtic 19; Azzurra 16; Natisone 15; Chiavris/B 14; Riviera 13; Union '91/B 7; Manzano 4; Fulgor 3. PALLAVOLO FEMMINILE Codroipo 32; Sloga 30; Sagrado, Asfjr, Spilimbergo 24; Rivignano 20; Paluzza 18; Natiso-nia 14; Maniago 12; Lucinico 10; Bor Friulexport, Virtus Ts 8; S. Leonardo, Villacher 6. Cade in casa la Valnatisone. Pareggi esterni di Savognese e Pulfero. Sconfitte per Juniores e Giovanissimi Il giovane attaccante della Savognese Gianni Podorieszach 7 L’invenzione di Jussa Il Reai Pulfero mantiene la testa della clas Quattro dall’Azzurra Non è iniziato nel migliore dei modi il girone di ritorno dei Giovanissimi della Valnatisone sul campo dell’Azzurra di Premariacco. La squadra, ridotta all’osso nell’organico per le assenze di Andrea Spagnut, Marco Domeniš e Alan Obit, ha subito una immeritata sconfitta nonostante la buona prestazione di tutti i ragazzi scesi in campo. Alessandro Massera e Federico Clavora, prelevati dalla squadra Esordienti, sono stati all’altezza degli assenti. Passati per primi in vantaggio con Davide Del Gallo, ed avendo fallito con lo stesso giocatore ben due volte il raddoppio, i sanpietrini sono stati puniti allo scadere del primo tempo dal pareggio dell’Azzurra viziato da un evidente fuorigioco non rilevato dalla signorina D’Andrea. All’inizio della ripresa i padroni di casa sono andati in gol per due volte in contropiede. Fabio Simaz su punizione ha riaperto la gara. Nonostante il prodigarsi in avanti per tutto il resto della partita, ancora una volta allo scadere i nostri ragazzi sono stati infilati per la quarta volta. Questa sconfitta non pregiudica il cammino degli azzurri, che avranno ancora molte occasioni per rifarsi, anche se l’handicap maggiore è rappresentato dall’esiguo numero di ragazzi a disposizione. Domenica prossima a S. Pietro la Valnatisone affronterà la Serenissima di Pradamano, squadra molto quadrata ed ambiziosa. (p.c.) Le ultime della classe del campionato di Promozione hanno castigato le squadre di alta-media classifica. Anche la Valnatisone non si è sottratta ad una brutta sconfitta che conclude la serie positiva durata dodici turni. L’Union ’91 ha meritata-mente vinto l’incontro grazie alla rete segnata al 77’, sfiorando poi in diverse occasioni il raddoppio con veloci azioni di contropiede. Nel primo tempo c’erano state due opportunità per parte, neutralizzate dalle rispettive difese, che hanno movimentato una gara da sbadigli. In 3. categoria il Pulfero ottiene un pari ad Udine contro il Cormorangers grazie alla doppietta reti di Mauro Clavora, dopo essere stato in svantaggio di due reti in una gara sfuggita di mano all’arbitro. La Savognese continua la sua serie positiva a Pavia costringendo sul nulla di fatto i padroni di casa. I gialloblù con il punto conquistato stanno risalendo la classifica verso posizioni più consone al loro valore. Gli Juniores della Valnatisone, decimati dall’influenza, dalle squalifiche e dall’impiego in prima squadra di David Specogna e Andrea Lancerotto, vengono castigati oltre misura dal Bressa/Campoformido. Gli ospiti sono passati in vantaggio con una rete viziata da fuorigioco, raddoppiando al 10’. La reazione dei nostri ragazzi è stata generosa ma ha trovato un arbitro in giornata negativa, che ha annullato una rete regolare a Denis Terlicher e non ha concesso due limpidi rigori. Nonostante tutto la squadra ha disputato un’ottima prova, mettendo in evidenza alcuni giovani degli Allievi quali Matteo Tomasetig , Claudio Bledig, Cristian Primosig e Denis Terlicher. Più che una partita di pallone è stata una battaglia per gli Allievi in trasferta a S. Giovanni al Natisone. 1 padroni di casa, attuando la tattica del fuorigioco, hanno messo in difficoltà i nostri ragazzi, che hanno avuto però a disposizione tre limpide palle gol con Enrico Cornelio, Cristian Specogna e Denis Terlicher, conclusioni terminate fuori di un soffio. Veniva espulso un difensore locale per un brutto fallo su Terlicher. All’inizio del secondo tempo la Valnatisone effettuava due cambi e la musica cambiava. Specogna dal fondo metteva sui piedi di Terlicher la palla della prima rete. Il raddoppio più tardi su una punizione alla Maradona di Cornelio. Subito il gol, ai ragazzi di casa sono saltati i nervi, ne é scaturito un parapiglia con le espulsioni di un difensore del Natisone, reo di aver colpito Terlicher, e dello stesso giocatore sanpietri-no. Una travolgente azione di Michele Se-lenscig ha permesso dopo un batti e ribatti a Specogna di concludere le ostilità. Domenica prossima ci sarà a Scrutto l’importante derby con la Gaglianese, unica formazione che può insidiare la qualificazione dei nostri ragazzi alle finali. I Pulcini dell’Audace erano attesi alla prima gara di recupero prevista contro la Sangiorgina di Udine. L’influenza, che ha mietuto un gran numero di “vittime” nell’organico degli udinesi, ha consigliato il rinvio a tempi migliori. Approfittando della sosta c’è stato un proficuo allenamento di Pulcini ed Esordienti che ha messo in mostra le buone qualità dei ragazzi. Nel campionato amatoriale grazie ad un eurogol di Bruno Jussa su punizione il Reai Pulfero continua la sua marcia verso la fase nazionale. Infine pesante sconfitta della Polisportiva Valnatisone di Cividale nella gara di sabato contro il Bueriis. Dopo aver recuperato il doppio svantaggio con Giovanni Dominici e Maurizio Boer, la squadra è crollata nel finale. Odbojka v ospredju Pretekli konec tedna je s športnega vidika potekal v znamenju odbojke. Moška postava Valprapora Imse je namreč pred domačim občinstvom v Standrežu sprejela v goste sebi enakega Montecchio, s katerim je delila 2. mesto na razpredelnici C-l lige. Slo je torej za srečanje, ki je veljalo dvojno, saj bi si zmagovalec izbojeval določeno prednost, ki je v takih primerih izredno pomembna. Valprapor je uspel, čeravno je svojim š-tevilnim navijačem preizkusil živčne zmogljivosti. Slovenski odbojkarji so namreč zmagali po petih setih borbene igre in potem ko je že vse kazalo, da bodo utrpeli prvi poraz pred domačim občinstvom in to proti neposrednemu tekmecu za napredovanje. Montecchio je namreč v setih vodil z 2:0 in bil v prednosti v tretjem. Odtlej pa so zastopniki Valprapora zaigrali kot prenovljeni, nadoknadili razliko in prehiteli nasprotnika, ki ga je takšna sprememba na igrišču povsem zmedla. Na lestvici še vedno vodi Riviera del Brenta s 30. točkami, na 2. mestu pa so Valpraporci (26), tretji pa Montecchio (24). Od drugih športnih dogodkov omenimo uspešno nastopanje namiznoteniških igralcev Krasa, ki si utirajo pot v A-2 ligo. Predstavniki ekipe iz Zgonika so namreč v nedeljo premagali postavo iz Marostice, ki je doslej edina premagala kraško postavo v prvenstvu B lige. Združena košarkarska postava Jadrana se močno trudi, da bi se otresla nevarnih položajev na lestvici. Korak na poti obstanka v ligi je opravila prejšnjo soboto, ko je premagala zadnjeu-vrščeni San Marino. (R.P.) “Špietarski” secondo atto Organizzato dal Circolo sportivo Karkos di S. Pietro al Natisone e dal Forum della Slavia di Cividale del Friuli, con il patrocinio del comune di S. Pietro, si svolgerà domenica 14 marzo la seconda edizione dello «S-pietarski cross». La gara provinciale di corsa campestre ad invito è valida quale terza ed ultima prova del trofeo Comitato provinciale FIDAL Amatori per società ed è aperta a tutti gli iscritti dei sodalizi regionali. Il ritrovo è fissato per le ore 8,30 presso il Centro studi di S. Pietro al Natisone dove alle ore 9,30 verrà data la partenza della categoria ragazze seguita nell’ordine dalle altre categorie maggiori. Alle ore 13 sono in programma le premiazioni per ogni categoria maschile, femminile, giovanili e società. La manifestazione si svolgerà con qualsiasi condizione atmosferica, a tutti i partecipanti verrà fornito un piatto caldo. Per ulteriori informazioni gli interessati possono rivolgersi al sig. Giovanni Rossi tel. 0432/727375. I Debora Bucovaz di nuovo protagonista? Un check-up Il mondo sportivo del Friuli-Venezia Giulia si è dato convegno sabato 27 febbraio, ad Udine, nel salone del Castello, per partecipare alla prima delle quattro giornate nelle quali si articola la “Conferenza regionale sullo sport”. I lavori hanno dato modo di affrontare i problemi degli impianti sportivi. A moderare il dibattito ed introdurre le relazioni c’erano l’assessore regionale allo sport Cisi-lino ed il presidente della delegazione regionale del Coni Felluga. Secondo Cisilino la gestione degli impianti dovrebbe essere “coordinata” dall’ente pubblico ma condotta da privati. Sui programmi o-perativi e sui finanziamenti a favore degli enti locali e dei privati si è soffermato il presidente dell’Istituto per il credito sportivo Signorello, che ha citato alcuni dati: in Friuli i praticanti delle diverse discipline sono oggi circa 160.000. Gli impianti esistenti in regione sono 3.909, un terzo dei quali di proprietà privata. Carbone e Snidar, responsabili del Centro studi impianti sportivi del Coni nazionale e regionale hanno parlato della gestione delle strutture sportive e del loro censimento nel Friuli-Venezia Giulia, mentre il ruolo degli enti locali nella realizzazione e gestione degli impianti è stato illustrato, a nome dell’Associazione nazionale comuni d’Italia, da Napoli. La progettazione impiantistica è stata affidata a due tecnici, Loschi e Missio. 8 novi matajur Četrtek, 4. marca 1993 SREDNJE Gniduca Se an otročič! Malo cajta od tega smo bli napisal veselo novico, de v našo vas je paršu an puo-bic, Marco. Malo dni potlè, v saboto 20. febrarja je paršla pa ’na CiCica. Astrid, takuo so ji diel ime, se je rodila v čedaj-skem Spitale. Z veliko ljubeznijo jo varjejo mama, Fabiola Tomasetig - Zefa-Cjova iz naše vasi, an tata, Valter Predan - Tamažu taz Ješicjega. Astrid je parnesla puno veseja ne samuo družini an žlahti, pa tudi vasnjanam, ki po vic liet bojo spet Cul otroški glas an vidli letat po njih vas tri otročiče: Isacco, ki ima tri lieta, njega bratra-ca Marca an seda še Astrid. Tuole nam daje novo u-panje. Cicici, ki kar se je rodila je bila zaries dobarscna (pe-zala je 3 kile an 930), želmo puno sreCe, zdravja an veseja. Fabioli an Valterju pa di-jemo, de so pridni an... ku-ražno po teli pot. Žalost ta par Žefove V cedajskem Spitale, kjer malo dni priet so ga bli rikoveral, je umaru Vincenzo Bergnach - Vicen Zefu iz Gniduce. Imeu je 82 liet. V žalost je pustu ženo Luigio -Vigjo Cebajovo iz Tarbjà, hCere Fiorello an Albino, zete Renza Lenkcjovega iz Gniduce an Edoarda iz Mašer, sestro, kunjade, na-vuode an vso drugo zlahto. Njega pogreb je biu v Gorenjim Tarbju v Cetartak 25. febrarja popudan. Življenje rancega Vicena ni bluo lahko. Puno liet je dielu v belgijanskih minie- rah, gor je preživeu malo-manj 30 liet svojega življenja, kar je zaslužu penzion se je varnu damu, postroju hišo v Gniduc an tle živeu z njega družino. Boliezan, ki jo je “zaslužu" v mini ga je maltrala puno liet, on pa je le kuraZno Ziveu an tuole tudi s pomočjo njega družine. Na koncu pa je paršla an zanj zadnja ura. DREKA Videm Umaru je Lino Zuodar Po dugem an težkem tar-plienju, ki ga je prenašu s globoko kristijansko udano-stjo an ponižnostjo, je genjalo biti sarce našega dragega parjatelja. V videmskem spitale je umaru Lino Zuodar, sin znane Zuodrove - Pacuhino-ve družine iz Pacuha pod Dreko. Ni biu še dopunu 78 liet, saj se je rodiu 1915. lieta, pa vsedno je bla duga njega življenjska pot, ker je bila vic posuta s tarnjam, kot z rožicami. Pa vsedno je biu veseu, mož veselega karakterja. Kadar smo se srecali, smo se z njim veselili an on se je veseliu z nami. Biu je zlo družaben (socievole). Rad je z ženo Ado parhaju na naše prireditve: na Kamenico, na Dan emigranta in druge veselice. Od vseh je biu spoštovan an on je vse spoštovau. Lahko povemo, da Lino ni imeu sovražniku, ker tudi on ni obednega sovraZu. Biu je tak moZ, ki je Zeleu, da bi se vsi ljudje na telem svietu radi imieli. Tajšan človek bi ne smeu tarpiet, pa je tarpeu. Biu je sudat. Mimo je sla uejska, ki jo je preživeu. Po uejski je muoru, kot naši drugi puobje in možje, s tre-buham za kruham po svetu. Tudi on je kopu karbon v belgijanskih jamah. Ko seje varnu, je odparu oštarijo v Čedadu, potlè pa v Vidmu, blizu piazza Garibaldi, kjer smo ga beneški Slovenci radi obiskovali. Cepru je biu bar napunjen Lahu, je biu rad, da nas je pozdravu po sloviensko. Ni nikdar zata-jiu svojega slovenskega jezika. V zadnjem Casu smo ga pogrešali na naših manifestacijah. Maltrala ga je neodpustljiva boliezan, ki ga je spravila še v prerani grob. Podkopali so ga v Pader-nu, na britofu blizu Vidma, v pandiejak 1. marca zjutra. Puno parjatelju, posebno naših Slovencev, ki živijo v Vidmu in po drugih kraju Furlanije, mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. Zeni Adi, hCeri Danieli, sinu Robertu, bratom, sestram, zetu, neviesti, navuo-dam an vsi žlahti naj gre ob tej težki izgubi naša tolažba. NEDISKE DOLINE Je parSu snieg Nie vic ku ankrat. Ki krat smo Cul tele besiede. An zaries tle par nas je takuo. Ankrat zima je bla ta prava, z mrazan an s sniegam. Potlè je paršla puomlad an sonce je zaCelo griet, za Veliko nuoC smo iz armaronu vetegnil buj lahke oblieke, puobci so obliekli kratke bargeške, CiCice pa kikice an kratke kalcine. Seda za Veliko nuoc nosemo šele kapote. Zadnje dni maja je paršlo polietje, ki je šlo na-pri do setemberja an je bluo zaries gorkuo, malomanj vsak dan je garmielo an bu-skalo, je paršu temporal, pa zad za njim je bluo spet naglo gorkuo. Seda je slava ura do luja, Ce je gorkuo, je gorkuo samuo an miesac, pa Ce gre daž Cez dan, zvicer obliecemo vuneno majco. Lohni samuo jesen je ostala ta prava, z dažam, z magio. Pa gre napri sešt, sedam mi-escu, namest tri. An seda, ki gremo že pruot puomlad, snieg se je parkazu an tle par nas. Po-prašiu je naše doline v pe-tak. Ga ni padlo puno, pa zadost, da je umazu poti, tiste buj gor po brezieh, potlè je paršu mraz an jih zalediu. Vic ku kajšan je imeu težave z makino, po pot se je puzilo. Snega se ga vsi troštamo, pa težkuo, de ga bomo imi-el. De bi paršu manjku daZ an “splaknu” tel ajar. Prave-jo, de Ce smo vsi buni, Ce imamo vsi telo “influenzo”, ki zaries nie paršparala obednega, an tiste, ki že lieta an lieta jo nieso imiel, je tudi zavojo telega suhega ajarja, ki “prenaša” tel virus. Po cieli Italiji se kieki iz neba lije, samuo tle par nas ne. PISE PETAR MATAJURAC Tarkanje po naših vratih ali tarkanje na naše vesti In mi smo tepli, tukli te Carne, oni pa tučejo, tarka-jo donas po naših vratih. Ali tisto tarkanje po naših vratih, hi ne moglo pomeni- novi matajur Odgovorni urednik: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Ziro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% ti, odmevati kot tarkanje na naše vesti, na naše “košjen-ce"? Mi, do sada, imamo viest na mestu. Mi smo pokusli vse tar-pljenje, ponižanje, umilija-cjone, ki so jih oni deležni, kadar tarkajo na naše vrata. So laCni in premarznje-ni, ker zima jim ne diela dobro. Rojeni so za živeti v gorkim svietu, pa krivični gospodarji sveta so jih pregnali iz rojstnega kraja. Doma nimajo zaslužka, nimajo kruha. In mi smo vse to provali! Bosi al slavo obuti, smo vozili na “bureli", zamenjavat kostanj za sierak po Laškim, ker ne samuo, da nie-smo imeli kruha, manjkala nam je tudi polenta! Hodili smo z žakjam na ramane, od vasi do vasi, od hiše do hiše, laCni, premočeni, pre-zebljeni, ponižani. Spal smo po Stalah, na tleh. Lepuo je bluo, kjer nam je kolon dau slamo pod harbat. Dat nam senuo za ležo, bi biu greh, ker bi ga bili zmleli, zma-Ckali in bi ne bluo vic užitno za krave. Pa smo bili vsedno buj sreCni, kar so nas s svojim sapa-njem grele krave v Stali kot volic Jezusa v Betlehemu. Po drugi strani pa buj lahko prenašamo mraz, kot tisti, ki so se rodili za živiet v Afriki. Mi smo pretarpeli vse križeve poti telega sveta, za-tuo muormo zastopit tiste Carne, ki nam donas tarkajo na naše vrata. Moramo jim izkazat svojo Človeško solidarnost in jim pomagati po mieri naših mod. Ljudje, ki so šli po življenjski pot tarpljenja, se buj lahko zastopejo med sabo, se buj lahko pomagajo adan druzemu. Iz Človeške solidarnosti pomagaj človeku, ki ti tarka na vrata, ne glede nafarbo njega kože. Kadar smo zamenjavali kostanj za sierak na Laškem, smo se srečavali vCa-sih na dvorišču, po dva ali trije hnadu. Takuo, da je potuklo na vrata buozega Furlana tudi do petnajst ko-stanjarjev (cestinars, so nam pravli) na dan. Včasih tudi na obrazu gospodinji in gospodarjev, da so te bili siti. Nekje so ti zaloputnili vrata, drugje ti je skoCu pas za pete, pa ni paršlo nikdar do hudih incidentov, ker Furlani so potarpežljivi in v večini niso rasisti. Nismo hodili krast, paC pa ponujat svoje blago za blago, kostanj za sierak. Menjali smo miero za miero. “Tant per tanti" so pravli Furlani. Tudi te Carni donas prodajajo svoje blaguo, ki je predvsem italijanskega izvora, italijanska produkcija (made in Italy). Hodijo ponižno od vasi do vasi, od hiše do hiše. Nekje, kjer se hvalijo s staro in visoko kulturo, namest jim dat kruha, so jim dali oginj, so jih zažgali. Hvala Bogu, da se ni zgodilo, in da se ne bo nikdar kaj tajšnega zgodilo v naših dolinah. Gre naprej Kronaka Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamcnta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v Četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative. Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sricdo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18:15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20, 7.05, 7.45, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad... .... 7081 Bolnica - Ospedale Videm.. 5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Cedad ....731142-731429 Karabinierji 112 Uffficio del lavoro Collocamento .731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC .730153 ENEL Cedad 700961 -7(8)995 ACI 116 ACI Cedad .731987 Avtobusna postaja .731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica .732444 Dvojezcni center Speter .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI Dreka.............,...........721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. do 12. MARCA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 8. DO 14. MARCA Sauodnja tel. 714206 - Prematjah teL 729012 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za pon«; se more klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. bCIkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax (0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA - Torek 02 03 1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 14,30 14,80 Ameriški dolar NAmftkn marka USD DEM 1540,00 940.00 275.00 1590,00 960,00 284,70 1578,75 956,53 281,87 nciiisKa mai ita Francoski frank FRF Holanski florint NLG 832,00 858,70 850,53 Belgijski frank BEK 45,30 47,00 46,45 Funt Sterling GBP 2225,00 2299,00 2269,77 Kanadski dolar CAD 1234,00 1274,00 1259,67 Japonski jen JPY 12,70 13,60 13,31 Švicarski frank CHF 1010,00 1035,00 1031,86 Avstri|ski Šiling ATS 132,50 136,70 135,29 Španska peseta ESP 12,75 13,75 13,35 Avstralski dolar AUD 1086,00 1122,00 1108,60 Jugoslovanski dinar YUD ’ ' — * — — Hrvaški dinar HRD 1,00 1,40 — Europ. Curr. Unity ECU — H 1 is ~ 1856,14 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 11,50% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 10,50% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 10,25% - taglio minimo 5 milioni