DOK U JV\ E N T I
SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA IN FILMSKEGA MUZEJA
50—51
LJUBLJANA
1988
DSGFM	Letnik XXIV	Str. 1—188	Ljubljana 1988
DOKUMENTI SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA IN FILMSKEGA MUZEJA
Letnik XXIV, zvezek 50—51, 1988
Izdaja Slovenski gledališki in filmski muzej v Ljubljani
Svet revije: France Brenk, Majda Clemenz, akad. dr. Dragotin Cvetko, dr. Bruno Hartman, Marija Kaufman, akad. dr. Bratko Kreft, akad. Dušan Moravec, Lilijana Nedič, France Štiglic, dr. Mirko Zupančič
Uredništvo: akad. dr. Dragotin Cvetko, Bojan Kavčič, akad. dr. Bratko Kreft (glavni in odgovorni urednik)
Tisk: Tiskarna Kočevski tisk, Kočevje VSEBINA:
Slovensko gledališče v Trstu (Filibert Benedetič) ............................ 1
Rado Nakrst . .................................................'.............. 19
Slovenska dramatika v Trstu (Josip Prunk) .................................... 20
Pravila Društva Narodni dom v Trstu........................................... 28
Igralci slovenskega gledališča v Trstu od 1902 do 1920 (M. C.)	............... 44
Nekaj spominov na začetno dobo slovenskega gledališča v Trstu (Robert Pohar) 48
Mladost v Trstu (Mirko Polič)................................................. 60
Moji spomini na gledališče v Trstu (Slavica Kraševec)......................... 66
Spomini na slovensko gledališče v Trstu in Ljubljani (Joso Martinčevič)....... 69
V temi (Josip Mandič) ........................................................ 73
Letaki in plakati slovenskega gledališča v Trstu do 1920 (M. C.)	............. 88
K projektu za zgradbo Slovenskega gledališča v Trstu (M. C.)	............... 93
Zbiranje gradiva o slovenskem gledališču v Trstu do požiga Narodnega doma (M. C.)	97
Emil Kralj, igralec (1895—1945) (Mirko Mahnič)................................ 101
Podobe iz zgodovine tržaškega slovenskega gledališča (1880—1920).............. 137
CONTENUTO:
II teatro sloveno a Trieste (Filibert Benedetič) ............................. 1
Rado Nakrst................................................................... 19
La drammatica slovena di Trieste (Josip Prunk) ............................... 20
Regolamento delPAssociazione della časa di cultura slovena di Trieste......... 28
Attori del teatro sloveno di Trieste dal 1902—1920 (M. C.).................... 44
Alcuni ricordi sul periodo iniziale del teatro sloveno di Trieste (Robert Pohar) ...	48
Ricordi della giovinezza a Trieste (Mirko Polič).............................. 60
I miei ricordi di teatro di Trieste (Slavica Kraševec)........................ 66
Ricordi del teatro sloveno di Trieste e di Ljubljana (Joso Martinčevič)....... 69
Nel buio (Josip Mandič)....................................................... 73
I	cartelloni del teatro sloveno di Trieste dal 1904 al 1920 (M. C.)	......... 88
Sul progetto del 1913 per un nuovo edificio del Teatro sloveno di Trieste (M. C.)	93
II	raccolgiere del materiale sul Teatro sloveno di Trieste (M. C)............ 97
Emil Kralj, 1’attore (1895—1945) (Mirko Mahnič)............................... 101
Storia illustrata del teatro sloveno a Trieste (1880—1920)	................... 137
I DOCUMENTI DEL MUSEO DI TEATRO E DI CINEMA SLOVENO
Anno XXIV, n° 50—51, 1988
Pubblicato dal Museo di teatro e di cinema sloveno
Consiglio della rivista: France Brenk, Majda Clemenz, Dragotin Cvetko, Bruno Hartman, Marija Kaufman. Bratko Kreft, Dušan Moravec, Lilijana Nedič, France Štiglic, Mirko Zupančič
Redazione: Dragotin Cvetko, Bojan Kavčič, Bratko Kreft (redattore principale e responsabile) Stampato da: Tiskarna Kočevski tisk, Kočevje, Jugoslavie
Filibert Benedetič
Slovensko gledališče v Trstu
Izvori
Tudi pri Slovencih, podobno kot pri vseh drugih slovanskih narodih, je bilo ljudsko pesništvo v stoletjih skoraj edina oblika umetniškega izraza. Z ljudskim pesništvom označujemo poezijo, ki ni bila nikoli zapisana in ki se je ohranjala in obnavljala iz roda v rod s pomočjo ustnega izročila. V njej so mnogi elementi gledališke govorice, kot npr. plesne figure ljudske folklore, slavnostni prizori važnih zgodovinskih dogodkov in pesniške alegorije iz vsakdanjega življenja. S pokristjanjenjem Slovencev v VIII. in IX. stoletju je prišlo do preoblikovanja prvobitnih figuracij animistične narave z novimi prispodobami iz svetega pisma. Neposreden stik z zapadnimi narodi je v Slovencih izostril poseben čut za tiste
TO G05
15 ravnmn
krščanske vrednote, ki so bile že navzoče v nekaterih skupnih predznakih slovanske duše in se odražale v miroljubnosti, delavnosti, pravicoljubnosti, v živem občutku za enakopravnost in v demokratičnosti. Cerkveni obredi in verska praznovanja so dali povod za nastanek pasijonov, ki so precej prispevali k razvoju gledališča. V pasijonskih igrah, ki so imele vseljudski značaj, so namenjali veliko skrb tako dramskemu oblikovanju besedil, kot kostumografskim zamislim in mizanscenskim izvedbam. V njih se je odražala narodova duša, prežeta s tematikami in motivi človečnosti. Podobe trpljenja in krivic, neposredno vzete iz vsakdanjega življenja in prestavljene v domišljijske razsežnosti ljudskega, so igram dajale poseben poudarek. Izstopali so čustveni izlivi čistega in naivnega lirizma. V nasprotju z liturgično strogostjo in mističnim navdihom romanskih ter asketskostjo anglosaksonskih pasijonov, so slovanske pasijonske igre temeljile na ljudski neposrednosti. Izhajale so iz človeške stvarnosti bivanjskega prostora, opredeljenega ne po transcendentalnosti, pač pa po imanentnosti vsakdana.
Prvo dramsko besedilo, če izvzamemo mnoge primere gledališke izraznosti ljudskega pesništva, je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal pater Romuald (1676—1748), doma iz Štandreža pri Gorici. Ohranjenih je približno tisoč verzov. Osebe in naslovi prizorov so zapisani v latinščini, režijske navedbe v nemščini. Pri uprizarjanju slovenskega pasijona so izstopale množice, ki so poudarjale scensko dogajanje z raznimi spektakularnimi nastopi. Zlasti priljubljene so bile ekshibicije s konji. Šlo je dejansko za nekakšno totalno gledališče, zajeto v scenskem prostoru velikih razsežnosti. Igrali so bodisi na ploščadih, ki so jih nosili na ramenih, bodisi na vozovih ali na fiksnih odrih. Nastopalo je nad 300 igralcev. Ta veliki slovenski pasijon so prvič uprizorili v Škofji Loki leta 1921.
Slovenska komponenta in prve gledališke predstave v Trstu
Če hočemo vsestransko doumeti umetniške stvaritve in moč izraza avtohtonih kultur, moramo raziskovati človeško stvarnost in življenjske usode v kontekstu posameznih zgodovinskih razdobij. Gledališče, pa naj se pojavlja v malem ali velikem, ni samo pomemben dejavnik kulture v zgodovini vsakega naroda, je tudi umetniško dejanje. Obenem z utemeljevanjem kulturne identitete naroda gledališče oblikuje v stvarni podobi neotiplji-vost misli in pesniške občutljivosti. Zlasti pomembna je vloga, ki jo opravlja kot prvovrsten proizvajalec kulture in umetnosti. S temi vrednotami gledališče vidno izstopa v razsežnosti kulturnega bogastva, ki ga človeštvo oblikuje na poti svojega družbenega razvoja.
V razčlenjene stvarnosti obmejnih civilizacij med Alpami in Jadranom je vtkana svojevrstna podoba Furlanije-Julijske krajine. Tej deželi in posebno še Trstu je zgodovina odmerila posebno vlogo, ki se je od zmeraj oblikovala v narodnostno mešanem izrazu. Treba je tedaj računati z neovrgljivim dejstvom, da je ta bivanjski prostor že več kot tisoč let stičišče dveh svetov: slovenskega z vzhoda in romanskega z zahoda. V tej stvarnosti zavzema pomembno mesto komponenta furlanstva. Tudi germanski svet je v stoletjih svoje politične in gospodarske prevlade občutno vplival na socialni razvoj in na kulturo teh krajev. Osnovna izhodišča ob sicer še zmeraj odprtem vprašanju praktičnega jezikovnega sporazumevanja izhajajo iz korenin različnega etničnega in kulturnega izvora, ki jim je usoda tukaj dodelila skupen življenjski prostor.
V	drugi polovici prejšnjega stoletja je Trst postal eno najpomembnejših središč svetovne pomorske trgovine. Toda njegov nagel vzpon ni izhajal iz postopnega razvoja. Stara aristokratska Evropa je namreč s Trstom našla nepredvideno možnost za izhod iz svoje krize in je vanj umetno presadila sugestijo tistega duhovnega kozmopolitizma, po katerem se opredeljuje pojem mittel-evropske kulture. Toda opredelitev tržaške inačice mittel-evropske kulture je moč pojmovati samo v mejah trgovskega emporija, iz katerega je bila slovenska avtohtona komponenta povsem izločena. Ob Risorgimentu in njegovem zanosu v boju za italijansko nacionalno zedinjenje so se Mazzinijevi ideali o svobodi vsaj na začetku iskreno odražali tudi v odnosu do slovenske narodne prebuje. Avstrija pa je medtem z močno gospodarjevo roko pridno izkoriščala staro politično načelo „divide et impe-ra“.
Ob „pomladi narodov“, kije 1848 s svojim revolucionarnim vrenjem pretresla temelje avstro-ogrskega cesarstva, so se tržaški Slovenci primerno organizirali in začeli učinkovito delovati tudi na gledališkem področju. Prve slovenske predstave, če seveda izvzamemo ljudsko preteklost in žlahtno izraznost narodnega izročila, je organiziralo Slavjansko društvo, ustanovljeno 23. oktobra 1849 v Trstu. Prvo pravo gledališko uprizoritev pa je izvedel Feliks Globočnik z odrsko postavitvijo komedije Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec, izvirne predelave komedije Cech a Nemec Jana Nepomuka Stepaneka. Toda dunajski dvor je kmalu zatem ostro reagiral in s svojim prvim ministrom A. Bachom ponovno vzpostavil absolutistično oblast. Val navdušenja se je polegel. Živahna dejavnost je za nekaj časa zastala.
V	začetku šestdesetih let je delovanje ponovno zaživelo. V Trstu so ustanovili Slovensko čitalnico, novo kulturno središče, in to pred Ljubljano in Mariborom. Leta 1874 pa so ustanovili gledališko skupino Slovenski diletantje. Z njo je prvič prišlo do načrtnejše izdelave kulturnega programa in repertoarnih smernic. Slovenski diletantje so nastopali po vsem primorskem ozemlju. V najrazličnejših krajih in v vsakovrstnih dvoranah so izkazovali svojo veliko privrženost slovenski besedi in vzpostavljali neposreden stik z ljudstvom. Nastopili so tudi v vseh treh tedanjih osrednjih gledališčih v Trstu: v Armoniji, v Fenice in v Rossettiju. V skupini Slovenskih diletantov je deloval tudi Jaka Štoka. Z njim, ki je postal prvi gledališki delavec in avtor nekaterih najpristnejših besedil slovenske komediogra-fije, se je slovensko gledališče v Trstu dokončno utrdilo. Jaka Štoka (1867—1922) sodi med protagoniste slovenske gledališke zgodovine Trsta. Kot lastnik edine takratne slovenske knjigarne je v precejšnji meri prispeval k razvoju založništva in k širjenju slovenske knjige. Bil je neutruden organizator, režiser in igralec. Bil je tudi med ustanovitelji Dramatičnega društva, ki zavzema vidno mesto v zgodovini slovenskega gledališča nasploh. Jaka Štoka je v svojih delih izhajal iz predlog dunajske komedije, zlasti Nestroya, toda navdihovali so ga pristni ljudski motivi v stvarnosti, ki jo je označeval zanos družbenega razvoja v senci „velikega Trsta“. V splošni podobi kulturno in narodnostno polivalentno razčlenjene stvarnosti se je začela uveljavljati samobitna kulturna skupnost. Najpopularnejša komedija Jake Štoke je Moč unifome.
Stalni ansambel in profesionalizacija
Na ustanovnem občnem zboru Dramatičnega društva leta 1902 so poudarili potrebo po večji organiziranosti gledališkega delovanja spričo velikega zanimanja, ki so ga pred-
stave vzbujale med ljudmi. V uvodnem poročilu so si obetali boljših časov in napovedali otvoritev Narodnega doma, kjer se bo slovensko gledališče lahko svobodno razvijalo. 27. aprila 1902 je Dramatično društvo uprizorilo svojo prvo predstavo, komedijo Čevljar baron (Er ist Baron) Rudolfa Hahna. Z njo so odprli sezono in uvedli sistem repertoarnega gledališča. Nameni in usmeritve Dramatičnega društva so ob vsej zavzetosti in velikih organizacijskih naporih prišli do izraza v repertoarnem načrtovanju, ki predstavlja osnovno izhodišče za sistematično delo. Čeprav je v prvih petih sezonah repertoar obsegal kar 28 del, je gledališče delovalo skoraj povsem na diletantski osnovi. Organizacijska struktura pa je ob podpori Dramatičnega društva postajala vse bolj učinkovita in trdna. Vendar so repertoarji posameznih sezon tega prvega razdobja še dokaj neusklajeni. Izbira del in uprizoritve so videti kot nametane in brez upoštevanja kakih estetskih načel. Večina tekstov, zlasti anonimnih piscev, je zgubljenih. Dramatično društvo je očitno moralo vlagati skoraj vse svoje sile v reševanje organizacijskih težav. V enem izmed redkih še ohranjenih gledaliških listov, ki so redno izhajali vsako sezono, so zapisali, da gledališče bije težek boj za svojo eksistenco in da je zato treba njegovo „vzvišeno poslanstvo“ ohraniti za boljše čase. Največje težave pa je dejansko povzročalo pomanjkanje primerne gledališke dvorane.
Narodni dom
Leta 1904 je bil dograjen v samem središču mesta Narodni dom. Načrt je izdelal znani tržaški arhitekt Maks Fabiani. Narodni dom, ki so ga po kavarni imenovali Balkan, je postal središče kulturnega, političnega in gospodarskega življenja Slovencev. Velik del zgradbe je bil namenjen gledališču. Odrske naprave, garderobe, gledališka dvorana, foyer, vse je odgovarjalo čisti zamisli, ki je dajala prednost reševanju funkcionalnosti pred monumentalnostjo. Že sama navedba ustanov in organizacij, ki so v njem imele svoj sedež, govori, kako pomembno je bilo to kulturno središče. V Narodnem domu so delovale naslednje ustanove in organizacije: gledališče, Slavjansko društvo z bogato in dragoceno knjižnico, Glasbena matica s svojo šolo, Akademsko društvo Balkan, Delavsko podporno društvo, Tržaška hranilnica in posojilnica ter Planinsko društvo. V Narodnem domu je bila še kavarna Balkan, hotel, restavracija, nekatere pisarne in zasebna stanovanja. Otvoritev Narodnega doma je bila 15. decembra 1904. Na otvoritveno slovesnost so povabili ruski zbor Nadine Slavjanske. Program, izdelan v skladu z ideali „velike slovanske domovine“, je obsegal ruske, hrvaške in poljske pesmi ob spremljavi tamburic. Zbor je nastopal v ruskih narodnih nošah iz XVI. in XII. stoletja.
Narodni dom je brez dvoma pomenil veliko pridobitev za gledališče. Stalni sedež je namreč zagotavljal nemoten potek zastavljenega dela in omogočal dolgoročno načrtovanje. Na občnem zboru Dramatičnega društva leta 1907 je bil sprejet sklep, da se gledališko delovanje profesionalizira. Na njem so poudarili, da spričo tako velikega narodnega in političnega razvoja tržaških Slovencev njihovim zahtevam nikakor ni mogoče ugoditi z diletantsko gledališko skupino in občasnimi predstavami. Tako delovanje bi lahko bilo samo še „kompromitirujoče“. Ustanovili so Slovensko gledališče v Trstu.
Dramatično društvo je privabilo iz ljubljanskega Deželnega gledališča Antona Ve-rovška in ga angažiralo kot umetniškega vodjo, režiserja in vodjo gledališke šole. Solo so obiskovali tudi člani polprofesionalnega ansambla in se v njej poklicno izpopolnjevali.
Kot gostje so bili v Trstu angažiram tudi nekateri izmed najpomembnejših slovenskih igralcev.
Profesionalno delovanje
Novo ustanovljeni profesionalni ansambel je deloval nepretrgano do izbruha prve svetovne vojne. V tem razdobju je bilo uprizorjenih 151 del. Ljubljansko gledališče in dunajska dramaturgija sta še občutno vplivala na oblikovanje repertoarjev. Med tržaškimi gledališčniki pa je prihajala vse bolj do izraza potreba, da gredo svojo pot v iskanju izvirne gledališke poetike. Ob zaključku prve sezone Slovenskega gledališča so zapisali, da je repertoar temeljil na treh motivih, tragičnem, komičnem in ljudskem in da si želijo sodelovanja z italijanskim gledališčem. Tesen stik z italijansko kulturo namreč nalaga Slovenskemu gledališču v Trstu dolžnost, da širi dela italijanskih avtorjev v slovenskem prostoru. Gre za nalogo — so poudarjali — ki jo mora gledališče izvajati direktno, ne pa s pomočjo nemškega posredovanja.
Slovenci so v Trstu obiskovali vse gledališke predstave in redno poročali o najpomembnejših odrskih dosežkih. Ob premieri Tujega kruha, ene najzahtevnejših uprizoritev sezone 1907—1908, je slovenski tržaški dnevnik Edinost (1872—1878 tednik, 1878—1928 dnevnik) izčrpno pisal o skrbnih pripravah in prizadevanjih gledališča za izvedbo drame velikega ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva. Posebej je opozarjal na afiniteto igralcev z značajem in notranjim nastrojenjem besedila. Poleg podatkov o gledaliških delih Turgenjeva so tu navedene tudi informacije o glavnih dotedanjih uprizoritvah Tujega kruha. V Edinosti beremo, da je ta drama resnično zaslovela po zaslugi znanega italijanskega igralca Ermetea Zacconija, ki je v vlogi protagonista Kuzovkina ustvaril bleščeč lik in dosegel prodoren uspeh širom po Evropi. V zvezi z njegovim gostovanjem v tržaškem Verdiju, kjer so dramo uprizorili pred slovensko premiero v Narodnem domu, Edinost poudarja, da so igralci s svojo mojstrsko igro sicer zapustili močan vtis z umetniškega vidika, da pa se niso znali dovolj vživeti v značaj ruskega človeka.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je gledališče moralo prenehati z delovanjem. Umetniški in kulturni obračun tega prvega razdobja je zelo pozitiven. V ospredje stopa naravnanost na izvirno poetiko, ki daje gledališču svojevrstno podobo. Vztrajno spodbujanje domače dramatike, privrženost „slovanskemu“ repertoarju in uveljavljanje izvirnega stila igranja ob prizadevanjih v iskanju stičnih točk z italijansko kulturo so prispevali k oblikovanju te poetike.
25. marca 1918 je bila v Narodnem domu otvoritvena predstava prve povojne sezone 1918-1919. Zastor se je torej dvignil še pred koncem vojne, toda moral je pred tem ostati zaprt dolga štiri leta. Slovensko gledališče je ponovno zaživelo. Za umetniškega vodjo je bil imenovan Milan Skrbinšek, v Ljubljani že uveljavljen igralec, režiser in pedagog. Milan Skrbinšek, ki je bil za časa vojne poslan v Trst na odsluženje vojaškega roka, se je odločil, da ostane tu in prispeva k ponovni rasti te pomembne slovenske ustanove. V letih 1918-1920, je bilo kljub velikim finančnim težavam in naraščajočemu nasprotovanju oblasti do Slovencev uprizorjenih kar 54 del. Treba je zlasti poudariti uspešne izvedbe del Ivana Cankarja, enega izmed največjih predstavnikov slovenske kulture, ki je večkrat zahajal v Trst kot gost Slovencev. Nekaj časa je tu tudi prebival. V zvezi s finančnimi težava-
mi je treba poudariti, daje gledališče živelo izključno od inkasa predstav. O blaginji Trsta do prve svetovne vojne govori tudi blagajniška knjiga Slovenskega gledališča. Iz nje izhaja, da se je teater lahko gmotno zdrževal izključno s prodajo vstopnic in abonmajev.
Opera, opereta in balet
Glasbena dejavnost, ki je zadevala opero, opereto in balet, je bila veliko skromnejša od dramskih uprizoritev. Prve operete so uprizorili po profesionalizaciji Slovenskega gledališča. Zanimivo je, da so v zadnjih sezonah pred začetkom prve svetovne vojne uprizarjali poleg operet tudi opere. Večinoma so bile izbrane iz slovanskega repertoarja, kot npr. Nikola Šubic Zrinjski Ivana Zajca in Prodana nevesta Bedricha Smetane. Gledališče je naštudiralo tudi Puccinijevo opero Madame Butterfly, vendar so uprizoritev mestne oblasti prepovedale z utemeljitvijo, da je „Trst italijansko mesto in se zaradi tega italijanska opera na teh italijanskih tleh ne sme peti v slovenskem jeziku“.
Opero, opereto in balet je gledališče vključevalo v svoj spored samo v zadnjem predvojnem razdobju. Te dejavnosti ni več obnovilo v razdobju po letu 1918. Tudi po letu 1945 je gledališče ohranilo izrazit dramski značaj. V svojih najplodnejših sezonah v letih 1907-1914 pa je uprizorilo 19 glasbenih del.
Ljudski oder
Vzporedno s Slovenskim gledališčem je v Trstu deloval Ljudski oder. Ustanovil ga je leta 1905 Ivan Regent. Kot najpomembnejša kulturna ustanova slovenskih socialistov je Ljudski oder deloval med delavskimi množicami v kontrapoziciji s prevladujočimi idejami „stare“ Evrope in njene družbene ureditve. Gledališka dejavnost je samo dopolnjevala obširen program delovanja te pomembne organizacije. V številnih delavskih društvih, ki jih je Ljudski oder organiziral po vsem tržaškem ozemlju, je bila glavna skrb namenjena knjižnicam. Ljudski oder s svojimi prizadevanji po oblikovanju socialno angažiranega repertoarja pa je vsekakor odigral pomembno vlogo pri prenovi stare dramaturgije in uvedel izvirne zamisli gledališke poetike, ki so se dokončno uveljavile z nastopom Bertolta Brechta.
Slovensko gledališče v Gorici
Slovenska gledališka dejavnost ni bila razširjena samo v Trstu. Tudi Gorica je imela svoje gledališče in svojo glasbeno šolo. Fenomen slovenskega društvenega življenja, organiziranega v kapilarni razvejanosti kulturnih društev in njihovih ljubiteljskih dramskih odsekov, je imel vseljudski značaj. V naglem kulturnem vzponu po letu 1848 je Gorica odigrala prvovrstno vlogo. Ta vloga, izhajajoča še iz časov preseljevanja narodov, se je v teku stoletij utrjevala. Spričo ugodne zemljepisne lege je zgodovina v goriški prostor vgradila „vrata narodov“. Tudi goriški Slovenci so tako kot Tržačani začutili potrebo, da izdelajo organski program lastnega delovanja. V ta namen so se primerno organizirali in usta-
V petek dne 14. ''k.tobra 1910.
PREDAVA
v Delavskem domu ul. Boschetto 5. II.
UMETNOST
LJUDSTVO
Začetek ob 8. uri in pol zvečer
--«*■:•**—
Vstopnina 30 vin. za osebo
Važnost predmeta nam zagotavlja, da se bodo prijatelji izobrazbe udeležili tega našega prvega predavanja v velikem šte' vilu. Pa je tudi naša dolžnost, da posebej izkažemo čast temu velikemu slovenskemu umetniku in prijatelju ljudske kulture.
Nihče naj ne manjka!
CANKAR
o predmetu
IN

Letak
za Cankarjevo predavanje
novili svoje kulturno središče. Leta 1904 je bil odprt v središču mesta Trgovski dom z gledališko dvorano (današnja „Sala Petrarca“). V njej seje odvijala bogata gledališka dejavnost, organizirana na ljubiteljski osnovi. Pri posameznih predstavah so v zahtevnejših vlogah nastopali kot gostje profesionalni igralci ljubljanskega Deželnega gledališča, ki je s svojimi predstavami tudi samo večkrat gostovalo v Gorici. Leta 1927 so fašisti tu izvedli zadnje dejanje uničevalnega pohoda, ki se je začel 1920 s požigi gledališč in sedežev kulturnih društev po vsej Primorski: požgali so še knjižnico, kulisarno in odrske naprave Trgovskega doma. Junija istega leta je gledališče po uprizoritvi Cankarjevega Kralja na Betajnovi prenehalo z delovanjem. Teater so nato zaprli in Trgovski dom razlastili.
Ivan Trinko
Med utemeljitelji slovenske narodne zavesti je Ivan Trinko (1863-1954), poliedrična osebnost, pesnik Benečije in glasnik Slovencev videmske pokrajine. V sicer strogem in resnobnem okolju bogoslovne šole v Vidmu je od časa do časa zaživela tudi furlanska in slovenska beseda v gledališkem izrazu. Seveda ni moč govoriti o kaki pravi gledališki dejavnosti, toda ta zanos ljubezni do prvobitnega materinega jezikovnega izraza sije spričo razbolelega položaja Vidma in njegove okolice prislužil nadvse pomenljivo mesto v zgodovini slovenskega naroda.
Mračnjaško razdobje 1920-1945
Velik razvoj slovenskega kulturnega življenja in njegovega gledališča je bil brutalno zaustavljen po končani prvi svetovni vojni. Z nastopom fašizma je morala obmolkniti sleherna slovenska izraznost. 13. julija 1920 so skvadristi pod vodstvom Francesca Giunte, ki ga je Direktorij fašijev namenoma poslal v Trst, požgali Narodni dom in gledališče. Nastopilo je dolgo, mračno razdobje razdejanja, preganjanja in smrti. Leta 1921 so fašisti v samem Trstu med drugim izvedli sledeče akcije: uničili so Srpsko čitaonico, ki je s svojo bogato dediščino predstavljala prvovrstno kulturno dobrino; razdejali so sedež združenih sindikatov, kjer je bila velika knjižnica Ljudskega odra; razdejali gledališko dvorano Konzumnega društva v Rojanu; požgali sedež pevskega društva Adria v Barkovljah. Usoda vsega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja je bila dokončno sklenjena v juniju 1927, ko je fašistični režim na tržaški konferenci izdelal operativni načrt za dokončno rešitev „slovanskega vprašanja“. Tako so zapisali: „Slovanski vzgojitelji, slovanski duhovniki, slovanska društva so anahronizmi in anomalije v deželi, priključeni pred devetimi leti, v kateri ni nobenega slovanskega intelektualca.“ Izhajajoč iz te predpostavke je fašistični režim pozval „obmejne province“ k akciji, ki jo je opredelil kot „dolžnost za zaščito časti Italije na vzhodu“.
Po požigu Narodnega doma in uničenju gledališča so Slovenci ogorčeno protestirali pri vseh oblasteh. Višek so dosegli v parlamentu, v katerem so slovensko in hrvaško prebivalstvo Primorske zastopali najprej štirje poslanci, izvoljeni leta 1921, nato pa dva, izvoljena na volitvah leta 1924. Zlasti Josip Vilfan, tržaški poslanec, ki je po letu 1928 postal predsednik Evropske zveze manjšin, je v svojih mnogih nastopih in govorih v italijanskem
parlamentu izrazil vso ogorčenost prebivalstva, tako globoko prizadetega v svojih „nedotakljivih kulturnih pravicah“. Leta 1924 je ponovno interveniral pri notranjem ministrstvu v zvezi z Narodnim domom in gledališčem. „Dokler ni bil Narodni dom požgan“ - je med drugim dejal, „smo v njem Slovenci imeli pravo gledališče. Imeli smo kulturna društva in dramske krožke, ki so povsod delovali. V želji, da bi zadostili potrebam kmečkega prebivalstva, so se dramska dela uprizarjala tudi po vaseh in najmanjših zaselkih.“ 29. novembra istega leta je v imenu slovenskega prebivalstva zaman protestiral pri samem predsedniku vlade Mussoliniju „zaradi nezaslišanega odloka krajevne prefekture o splošni prepovedi rabe slovenskega jezika pri gledaliških predstavah“.
Z odpravo tiskane besede, z zaprtjem šol in s prepovedjo rabe slovenskega jezika v zasebnem in javnem življenju je fašizem onemogočil vsako gledališko delovanje. Vendar fašistično preganjanje in Posebni tribunal nista mogla povsem zatreti kulturne življenjskosti Slovencev, ki so se na novo organizirali v ilegali. Odporništvo slovenskega naroda je zgleden primer sinteze duhovnega bogastva starih in novih generacij intelektualcev v živem tkivu vseljudske biti.
Partizansko gledališče
Tudi igralci in gledališki delavci so se zatekli v gozdove. Takoj po 8. septembru 1943 so v partizanih ustanovili svoje gledališče. V dveh letih so uprizorili 15 del. Skupina je naštudirala tudi nad 100 recitalov in priredila preko 300 različnih manifestacij. Obšla je vso
Primorsko in Benečijo na poti, dolgi nad 3.000 km. Njene predstave si je ogledalo približno 100.000 gledalcev. Ta gledališka skupina se lahko objektivno smatra kot eden najznačilnejših pojavov odporništva in partizanskega boja v prostoru te naše obmejne ozemeljske stvarnosti. Svojo zadnjo predstavo je partizansko gledališče odigralo v Trstu 8. junija 1945 v kinodvorani Nazionale.
Preporod in angažiranost od 1945 dalje
Po izteku razdobja odporništva in partizanskega boja je prišlo do obnove slovenskega stalnega in poklicnega gledališča v Trstu. Prva predstava je bila 2. decembra 1945 v gledališču Fenice. Uprizorili so Cankarjevo Jernejevo pravico v dramski priredbi in režiji Ferda Delaka, prvega ravnatelja nove ustanove. Gledališče je ponovno zaživelo. Izhajajoč iz koncepta narodne kulture so bile tedaj zasnovane glavne programske smernice. Ob razreševanju vprašanj svoje operative in umetniške biti je gledališče zavzelo vidno mesto v ospredju slovenskega kulturnega izraza. Dolga leta ni razpolagalo z domačo streho in je moralo delovati v zelo težkih pogojih. 5. decembra 1964, štiriinštirideset let po požigu Narodnega doma, je v Trstu končno prišlo do otvoritve Kulturnega doma, moderne in dobro opremljene gledališke zgradbe. V Kulturnem domu, uresničenem po določilih Londonskega memoranduma iz leta 1954, ima svoj sedež slovensko gledališče z uradnim nazivom Slovensko stalno gledališče. V dolgotrajnem in izčrpavajočem procesu urejevanja svojega javnopravnega položaja s posegi na vseh ravneh krajevne, deželne in vsedržavne italijanske družbenopolitične stvarnosti, si je gledališče izbojevalo domovinsko pravico na svoji zemlji. Leta 1978 je bil ob podpori vseh italijanskih gledališč tej osrednji ustanovi kultur-noumetniškega izraza slovenske narodnostne skupnosti v Italiji priznan status državnega gledališča. Uradni ustanovitelji in podporniki združenja Slovensko stalno gledališče so Društvo slovensko gledališče, tržaška občina, tržaška pokrajina, dežela Furlanija-Julijska krajina in italijanska država. To se tudi odraža v sestavi upravnih organov gledališča.
Slovensko gledališče je po vojni zaživelo v težkih zgodovinskih razmerah. Bremena preteklosti so namreč globoko načela živo tkivo človeške družbene in duhovne stvarnosti tega obmejnega prostora. V tistih hudih letih si je slovensko gledališče med prvimi v Italiji izoblikovalo podobo jasno opredeljenega kulturnega organizma. Izhajajoč iz načela javne koristi so bile zasnovane take organizacijske in inštitucionalne oblike, da je gledališče pri opravljanju svojega poslanstva med vsemi Slovenci lahko usklajevalo zahteve estetske in umetniške narave z nalogami splošnejše kulturne narave. Posredovanje kulturnih vrednot med različnimi svetovi, ki se na tem ozemlju srečujejo, je opredeljevalo njegovo vlogo.
Najznačilnejši razpoznavni znak tega gledališča, ne da bi upoštevali značilnosti poetike, kulturnega poslanstva in biti, je v njegovem jezikovnem izrazu. Jezik je tudi sicer v vsakem gledališču poglavitno sredstvo sporočanja. Že samo dejstvo, da je ta tu drugačen od italijanskega, narekuje državi poseben pristop pri reševanju eksistenčnega položaja slovenskega gledališča. Z delovanjem v ozemeljski stvarnosti, ki jo označujejo kulturni izrazi različnega etničnega izvora, je bilo slovensko gledališče med drugim večkrat zajeto v spopadih, izhajajočih iz spreobračanja načela narodnosti v načelo državnosti. Če hočemo vsestransko dojeti pravo podobo ozemeljske stvarnosti, v kateri deluje slovensko gledališče, moramo načelo nacionalnosti pojmovati korektno. Ne gre tedaj za narodnost, ki naj
bi se pojmovala kot domovina v jasno začrtanem geopolitičnem prostoru, pač pa za kulturni izraz človeške stvarnosti, opredeljene po etničnih koreninah. Materin jezik je v tem pogledu nezamenljiva dobrina.
Nameni in vloga gledališča. Kulturne smernice
Gledališče je sestavni del in izraz slovenske narodnostne skupnosti. Svojo zavzetost pri oblikovanju umetniške podobe mora vselej opredeljevati s potrebami skupnosti same. Vprašanje profesionalnosti v procesu umetniškega ustvarjanja zahteva, da gledališče razpolaga s stalno strukturo in primerno avtonomijo. To je tudi pogoj, da lahko nepretrgano opravlja naloge javnopravne službe. V slovenskem gledališču v Trstu je bila največja pozornost zmeraj namenjena lastnim uprizoritvam ob stalnosti delovnega kolektiva v popolni sestavi njegovega umetniškega, tehničnega in upravnega dela. Gledališko delovanje je bilo doslej poverjeno delovnemu kolektivu oz. gledališčnikom. Zategadelj je konflikt med politično-administrativnimi organi in gledališkimi ustvarjalci, ki se je pojavil v stvarnosti italijanskega državnega gledališča, ostal tako dolgo tuj slovenskemu gledališču. Izhajajoč iz koncepta ansambelske homogenosti gledališče načrtuje uprizarjanje posameznih del na daljši rok. Gre torej za koncept repertoarnega gledališča, po katerem se posamezne igre ne uprizarjajo en suite, kot je običaj v drugih italijanskih gledališčih, pač pa se izmenično z ostalimi vključujejo v spored predstav skozi vso sezono. Gledališče ob tako koncipirani stalnosti pomembno prispeva k oblikovanju kulturnega prostora, v katerem deluje. Gledališki ustvarjalci morajo ob upoštevanju zgodovinskega trenutka v vsakem primeru izhajati iz bivanjske stvarnosti tega kulturno in družbeno opredeljenega prostora. Pravo gledališče ni moglo nikoli zaživeti brez sinteze med „avtorji“ in stvarnostjo prostora. Slovensko gledališče je v zvestobi izročilom preteklosti vseskozi izstopalo v boju za uveljavitev kulturne identitete slovenske narodnostne skupnosti. Zato posveča svojo pozornost najprej njej. To se odraža v izvedbah, pri katerih imajo prednost dela, ki jih označuje čustvena komunikativnost, kar velja tako za slovenski kot za klasični, splošno „slovanski“ repertoar. Pri tem gre samo za orientacijo, ki zadeva izvedbeno plat gledališke poetike, ne pa za pravilo, ki bi se ga gledališče strogo držalo pri izbiri vseh del. Gledališka uprizoritev, ki je ne moremo ločevati od dramskega besedila — isto velja tudi v nasprotnem primeru — je v glavnem odvisna od umetniških sposobnosti izvajalcev. Slovenci večkrat poudarjajo izraznost ljudskega gledališča. V vsakem primeru nam danes še ni povsem jasno, kaj drugega naj bi ljudsko gledališče bilo, če že ne tisto, ki ga kulturne potrebe in ustanoviteljske predpostavke opredeljujejo v javnopravnem gledališču. Slovensko gledališče je stalno angažirano v boju za zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti. To svojo primarno funkcijo utemeljuje z vrednotami umetniškega izraza. Najzgovornejši dokaz teh vrednot so odrske izvedbe. Z uveljavljanjem umetniške podobe veča odmevnost v prostoru, kar nadaljnje utrjuje življenjskost Slovencev. Gledališče deluje na vsem ozemlju obmejnega prostora. V živi povezavi tako z matičnim narodom kot z italijansko stvarnostjo zavestno opravlja vlogo posrednika. Iz teh predlog tudi sicer izhaja teorija o kulturni pomembnosti Trsta kot mostu med vzhodnim in zahodnim svetom. To med drugim potrjujejo že same izvedbe v Jugoslaviji povsem neznanih del tako imenovanega minornega Pirandella, ki jih je gledališče z velikim uspehom predstavilo na gostovanjih v glavnih središčih jugoslovan-
skega kulturnega prostora. Izvedbe najpomembnejših del italijanske dramatike so sicer samo delen izraz njegove posredovalne vloge. Slovensko stalno gledališče v Trstu dejansko vpliva na razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo. S širjenjem obzorij kulturnega izraza slovenske narodnostne skupnosti, s približevanjem italijanske kulture slovenskemu in splošno slovanskemu svetu in narobe, z iznašanjem pobud o medsebojnih srečanjih ljudi in idej, s svojimi prispevki k razreševanju formalno in vsebinsko različnih vprašanj v duhu vzajemnega spoštovanja, opredeljenega v kulturnem sodelovanju in mirnem sožitju med narodi, Slovensko stalno gledališče v Trstu dejansko znatno vpliva na razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Obenem z vzpodbujanjem domače dramatike, kar spada med njegove naravne odgovornosti, gledališče posveča posebno skrb mladinskim predstavam. Mladinska dela so stalno navzoča v njegovih repertoarjih. Mlade je treba čimprej privaditi na gledališče in jih v ta namen vzgajati. Odrske izvedbe mladinskih del so včasih tudi zahtevnejše od izvedb za odrasle. Mlad gledalec se hitro navdušuje, toda prav tako hitro podleže odločnemu odklonu. Mlad gledalec, ki je strog in neusmiljen v presojah, zahteva od gledališča predvsem sočustvovanje, naravnano z razmerji njegovega sveta, ki ga ljubosumno čuva v sebi. V vsakem primeru pa seje treba skrbno izogibati „disakraciji“ vrednot, značilni za dramaturški izraz določenega tipa „drugega“ gledališča. Sicer skrb za najmlajše ne prihaja do izraza samo z odrskimi izvedbami. Ob kapilarno organiziranem obisku šoloobvezne mladine pri predstavah gledališče s posebnimi pobudami prireja tudi literarne in slikarske natečaje, srečanja, tečaje dikcije, proslave slovenskih pesnikov in pisateljev. To stransko dejavnost dopolnjuje še z baletno in gledališko šolo, ki jo upravlja neposredno.
V Furlaniji Julijski krajini deluje veliko število slovenskih kulturnih društev, ki so vseskozi opravljala zelo pomembno kulturno vlogo in bistveno prispevala k uresničevanju vseh gledaliških pobud. S svoje strani gledališče daje društvom na razpolago strukturo, umetniški in kulturni potencial ter organizacijo. To sodelovanje ustvarja nezamenljivo oporo za sam obstoj in delovanje gledališča.
Specifična vloga in dejavnost na obmejnem področju
Slovensko gledališče redno nastopa predvsem na ozemlju, kjer živi narodnostna skupnost. Uprizoritve posameznih del se povprečno ponavljajo kakih petnajstkrat. Gre za predstave, ki jih neposredno proizvaja, izhajajoč iz smernic repertoarne politike. Vsako sezono so običajno na repertoarju štiri dela abonmajskega programa, eno delo za mladino in eno delo eksperimentalnega in ljudskega programa, ki ga je moč uprizoriti tudi v najmanj prikladnih prostorih kulturnih društev. Ponovitve teh del se odvijajo večinoma v Kulturnem domu v Trstu. Skupno število predstav na sezono je približno 130. Vsako predstavo si povprečno ogleda kakih 300 gledalcev. Če upoštevamo podatek, da je Slovencev v Italiji približno 120 tisoč, vštevši pri tem tudi veliko število tistih, ki podlegajo asimilaciji, obiskuje gledališče vsaj enkrat na sezono več kot vsak tretji Slovenec. V živi povezavi s kulturnim prostorom matičnega naroda Slovensko gledališče nastopa tudi onstran meje. V večjih središčih obmejnega pasu, ki meji z deželo Furlanijo Julijsko krajino, nastopa z vsemi svojimi predstavami. Z najpomembnejšimi gostuje v glavnih mestih Slovenije in reprezentančno v najuglednejših gledališčih drugih republik Jugoslavije. Na teh
gostovanjih odigra približno petdeset predstav. Gledalcev je približno 300 na predstavo. V okviru izmenjav pa prihajajo v Trst vsa gledališča iz Slovenije in občasno najpomembnejši ansambli iz vse Jugoslavije.
Strukture in organizacija, ustvarjalni nagibi, produktivnost
V	teku svojih dolgoletnih izkušenj se je gledališče skušalo prilagoditi zakonodaji, ki ureja gledališko delovanje v Italiji. Največjo skrb pa je namenilo produktivnosti in ustvarjalnim nagibom, izhajajočim iz njih. V vsem razdobju nepretrganega delovanja od leta 1945 dalje gledališče stalno hodi svojo pot v skladu s kulturnimi cilji, ki si jih zastavlja. Glavni cilj pa je vendar ustvarjalnost. Zato je v svojih prizadevanjih zmeraj ljubosumno čuvalo svojo umetniško avtonomijo in funkcionalnost operative. S spoštljivim pristopom do izvajalcev in ovrednotenjem njihovega dela, seje gledališču posrečilo uveljaviti profesionalnost posameznikov in kolektiva. Snovanja v ustvarjalnem procesu posameznih odrskih postavitev je uresničeval ansambel, ki očitno predstavlja bistvo gledališča. Dramaturško snovanje Slovenskega stalnega gledališča, izhajajoče iz jasno začrtanega kulturnega programa, se odraža v repertoarjih. V njih so zastopani avtorji slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, avtorji iz Slovenije, najpomembnejši predstavniki italijanskega gledališča, dramatiki iz drugih republik Jugoslavije in avtorji mednarodnega gledališkega izraza. Značilna je navzočnost tudi avtorjev ruskega gledališča.
Od avtorjev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je bil največkrat uprizorjen Josip Tavčar, ki je tudi najplodnejši. Po drugi svetovni vojni je gledališče uprizorilo vsa glavna dela Jake Štoke, enega od ustanoviteljev Slovenskega gledališča v Trstu v začetku tega stoletja. S svojo neposredno komunikativnostjo se Jaka Štoka še danes uvršča med glavne avtorje slovenske komedije. Eden najpopularnejših avtorjev mladinskega gledališča je Josip Ribičič (1886-1969), ki je učil v osnovni šoli pri Svetem Jakobu do začetka dvajsetih let in prirasel v zavest ljudskega tržaškega predmestja. Njegova dela zavzemajo vidno mesto v repertoarjih za otroke. Od sodobnih avtorjev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so zastopani poleg Josipa Tavčarja Modest Sancin, Jožko Lukeš, Edvard Martinuzzi, Filibert Benedetič, Sergij Verč in Miroslav Košuta. Od gledaliških avtorjev iz Slovenije so zastopani (v kronološkem redu njihovih uprizoritev) Ferdo Delak, Vitomil Zupan, Cvetko Golar, Matej Bor, Anton Tomaž Linhart, Ivan Cankar, Miško Kranjec, Mira Miheličeva, Pavel Golia, Bratko Kreft, Danilo Gorinšek, Franc Šaleški Finžgar, Fran Žižek, Lojze Filipič, Franjo Smerdu, Saša Škufca, Savo Klemenčič, Herbert Griin, Jože Javoršek, Primož Kozak, Saša Vuga, pater Romuald, Mirko Mahnič, Drabosnjak, Ivo Brnčič, Dominik Smole, Anton Leskovec, Stanko Majcen, Franček Rudolf, Etbin Kristan.
V	svojih prizadevanjih pri iskanju stičnih točk in sožitja med različnimi svetovi te ozemeljske stvarnosti gledališče seveda namenja posebno skrb uprizoritvam del italijanskih avtorjev. V repertoarjih so zastopani z enim ali več deli v skladu s to kulturno politiko sledeči italijanski avtorji: Dario Niccodemi, Aldo de Benedetti, Carlo Goldoni, Nicola Manzari, Ugo Betti, Eduardo De Filippo, Luigi Pirandello, Renato Lelli, Paolo Levi, Tržačan Dino Dardi (z dramatizacijo „Zločina in kazni“ F.M. Dostojevskega), Dario Fo, Girolamo Gigli, Angelo Beolco Ruzante, Silvano Ambrogi, Italo Svevo, Luigi Squarzina, Ignazio Silone, Aldo Nicolai, Anonimo Veneziano, Dacia Maraini.
Najpomembnejše uprizoritve italijanskih del so sledeče: „Primorske zdrahe“ Carla Goldonija (67 ponovitev, 45.041 gledalcev), „Filumena Marturano“ in „Božič pri Cupiel-lovih“ Eduarda De Fillipa, „Filip IV.“ in „Saj ni zares“ Luigija Pirandella, „Zločin na Kozjem otoku“ Uga Bettija, „Arhangeli in avtomati“, „Dve pištoli v roki pa z belim in črnim gleda“ in „Sedma zapoved: kradi malo manj“ Daria Foja, „La Moscheta“ Ruzanteja, „Zenova izpoved“ Sveva-Kezicha, „Prigoda ubogega kristjana“ Ignazija Siloneja, „Raffaele“ Vitalina Brancatija in „La Venexiana“ anonimnega beneškega avtorja.
Navzoči so nadalje sledeči avtorji iz Jugoslavije: Miroslav Krleža, Branislav Nušič, Marin Držič, Pero Budak, Milan Begovič, Boško Trifunovič, Arsen Diklič, Sterija Popovič, Kole Čašule. Najpomembnejša uprizoritev iz seznama jugoslovanskih del so „Gospoda Glembajevi“ Miroslava Krleže. Sam tekst predstavlja eno od sintez mittel-evropskega duhovnega in umetniškega snovanja.
V znamenju Čehova
Velike teme vseslovanskega repertoarja, zlasti ruskega, so čustveno privlačevale slovensko gledališče v Trstu. To tudi daje njegovemu dramaturškemu izrazu in poetiki svojevrstno podobo. Zgodovinsko vzeto je pesniška čustvenost imediatne sporočilnosti, lastna slovanski duši, imela velik vpliv na razvoj vsega slovenskega gledališča. Izkušnja z naturalizmom Stanislavskega in kasneje Tairova je bila v tem pogledu odločilna. Glavni predstavniki ruskega kritičnega realizma Gogolj, Ostrovski, Čehov, Tolstoj in tudi Gorki so vidno zastopani v repertoarjih slovenskega gledališča v Trstu.
Z uprizoritvijo „Utve“, slavnostne stote premiere, ki je bila v Trstu 21. decembra 1957, se je v gledališču začela oblikovati žlahtna podoba v znamenju Čehova. Režiser in tedanji umetniški vodja gledališča Jože Babič se je zavedal težav pri tej prvi odrski postavitvi enega izmed glavnih del Čehova. Delo pa ni bilo izbrano samo zaradi čustvenih afinitet, ampak predvsem iz želje, da bi si gledališče nabralo novih izkušenj z modernim gledališčem. Igralci so se zato morali otresti tako imenovanega cehovskega kompleksa, ki je izhajal iz mita „Hudožestvenega teatra“ Stanislavskega in Nemiroviča Dančenka ter pretirano lirične in sentimentalne igre. Izhajajoč iz Strehlerjevih konceptov je Babič režijo zasnoval na „odtujevanju“. Za razliko od Brechtovega„odtujevanja“, grajenega na tako imenovanem intelektualnem užitku igralca, je pa predlagal večjo sproščenost v odnosu do intelektualne kontrole in dal duška teatralnosti in umetniški neposrednosti.
„Tri sestre“ so druga velika uprizoritev iz glavnega gledališkega opusa A.P. Čehova. Premiera je bila 19. oktobra 1968. Režijo so poverili Bojanu Stupici, enemu izmed protagonistov slovenskega gledališkega življenja in pomembnemu oblikovalcu vsega gledališča v Jugoslaviji. S svojim delovanjem v tržaškem gledališču je odločno vplival na njegovo nadaljnjo umetniško rast. Izhajajoč iz izkušenj Tairova in Vahtangova je v izvedbi „Treh sester“ združil teatralnost in stilno čistost besede, vsebinsko in izrazno opredeljene. Ni šlo več za gledališče Stanislavskega, za stilno rigoroznost, ki jo je predpisoval naturalistični teater. Bil je to koncept novega gledališča, v katerem igralec v duhu Stanislavskega sicer obvladuje stilne efekte, a obenem tudi dopušča, da ga „igra“ prevzame. Z gostovanjem v Trstu se je Bojan Stupica približal svojim izvorom. Njegova družina je po očetovi strani izhajala iz vasi Stupica v Benečiji, ki meji z Jugoslavijo. V intervjuju, ki ga je podal med
svojim bivanjem v Trstu v času, ko je pripravljal uprizoritev „Treh sester“, je o svojih evropskih izkušnjah povedal sledeče: „V Moskvi sem delal v gledališču Vahtangova, ki je eno najpomembnejših v tem mestu. V mladostnih letih mi je bil Vahtangov učitelj. Čudovito je delati z ljudmi tistega kolektiva. Tudi publika je čudovita. Mogoče pa so mi še bližji igralci madžarskega gledališča (na Madžarskem sem gostoval petkrat) in češkega gledališča (gostoval sem v Narodnem divadlu in v Burianovem gledališču D 37), kar nisem pričakoval. Mislim, da me je prevzela njihova bistra hudomušnost. Vtis imam, da so mi igralci v Burgtheatru in v gledališču v Baslu, kjer sem petkrat gostoval, blizu, čeprav so Nemci, zaradi njihove forme mentis, nikakor pa ne zaradi njihovega okusa in načina, kako občutijo življenje.“ Ena med zadnjimi njegovimi režijami je bila režija „Treh sester“. Stupica, utemeljitelj in direktor Jugoslovanskega dramskega pozorišta v Beogradu, je nenadoma umrl 1970 v Beogradu, komaj šestdesetleten. Pripravljal je za slovensko gledališče v Trstu uprizoritev Brechtovega dela „Dobri človek iz Sečuana“. Na smrtni postelji se je spomnil gledališča in ljudi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Mučila ga je misel na nedokončano delo. V opravičilo je izrekel sledeče besede: „Vi ste zadnji, ki bi jim želel narediti kako nevšečnost“.
S „Češnjevim vrtom“, ki je bila otvoritvena predstava sezone 1973-1974, je Slovensko gledališče v Trstu izvedlo tretjo veliko uprizoritev Čehova. Šlo je za nadaljnji korak v iskanju novih izrazov, opredeljenih v znamenju Čehova po uprizoritvah „Utve“ in „Treh sester“. Podobno kot za uprizoritve najpomembnejših avtorjev vseh časov je gledališče tudi v tem primeru uresničevalo načrt, ki je izhajal iz splošnih repertoarnih smernic in njihovega živega razvoja. Za režiserja je bil izbran Mile Korun, eden najpomembnejših in najbolj uveljavljenih režiserjev slovenskega gledališča. Pri opredeljevanju svojega gledališkega izraza se Korun poslužuje najsodobnejših načel novih dramaturgij. V iskanju nove sinteze, ki naj bi odgovarjala spremenjeni občutljivosti in novim zahtevam današnjega sveta, sprejema ob Brechtovih predlogah izrazna izhodišča Broocka in Strehlerja. Tadva skupaj s Krejčo spadata med protagoniste nove gledališke estetike. Ne oziraje se na teoretična izvajanja absurdnega gledališča (Beckett) in antiteatra (Ionesco), Korun odklanja vsako žanrsko opredeljevanje. Tradicionalne vrednote so v tem pogledu šle v izgubo. „Češnjev vrt“ je zato zasnoval kot sintezo totalnega gledališča, do katerega je sam Čehov hotel priti. Čehov je namreč prvi pretrgal s tradicionalno dramaturgijo in vnesel v gledališče novo izraznost. V omejeno stvarnost vsakdana je vtkal tesnobo eksistence, narejeno iz absurdov in neopredeljivosti čustvenih izlivov. Z nenadnimi prebliski pa je ostro zarezal v nas-trojenje čustev in razgalil okornost konkretnega izraza in shem, ki jih družba vsiljuje v svojem stalnem spreobračanju. Pri takem novem pojmovanju gledališča skuša Čehov premagati tesne limite nepovratnosti z ustvarjanjem sinteze zunaj časa in njegove nezadržno-sti.
Zaključna misel
Iskanja v znamenju Čehova predstavljajo za Slovensko stalno gledališče v Trstu pomemben dosežek njegovega umetniškega ustvarjanja. Pri tem gre seveda za dosežek, ki ga je treba jemati v kontekstu z vso njegovo produkcijo in ustvarjalnostjo. V 35 letih nepretrganega delovanja repertoarji SSG vseskozi spoštujejo temeljno zasnovo kulturnega pro-
grama, ki se opira na večni motiv življenja, pojmovan kot izraz človekove duhovne identitete v stvarnosti njegove zemlje in naroda. V svoje repertoarje je gledališče živo vtkalo velike protagoniste vseh časov, od antike do bleščečega razdobja elizabetinskega gledališča, od pasijonov do razkošnega dvornega gledališča, od romantike do preporoda v novih dramaturgijah. To nedvomno predstavlja svojevrstno podobo duhovnega bogastva dežele Furlanije-Julijske krajine. Zgodba slovenskega gledališča pa je neprenehoma tesno povezana z usodo ljudi ob meji, ki hrepenijo po svoji identiteti znotraj nezamenljivih dobrin kulture in življenja v njej.
Bibliografija
Repertoar slovenskih gledališč 1867—1967, Ljubljana, 1967
Gledališki listi SSG Trst
Budal A., Odmevi z roba, Trst, 1967
Kumbatovič F., Eseji o gledališču, Ljubljana, 1965
Koblar F., Slovenska dramatika, Ljubljana, 1972
Tavčar J., Teatro sloveno di Trieste, punto d’incontro di uomini e di idee (v Annali „Mitteleuropa incontri“), Gorica
Benedetič F., Rappresentazione di opere russe ali Teatro stabile sloveno di Trieste dal 1902 al 1973, disertacija, Ca’Foscari, Benetke
Ferletič F., La missione culturale del Teatro stabile della minoranza nazionale slovena in Italia, disertacija. Universitä degli studi di Trieste
II teatro sloveno a Trieste
Dandoci un’analisi eccezionale perfetta e origínale dal punto di vista estético, teatrologico e culturale-politico della situazione del teatro sloveno di Trieste, l’autore nota alcuni dati di base della attivitá teatrale degli Sloveni a Trieste nel passato e all’ora attuale. II primo spettacolo ebbe luogo nel 1849, nel 1902 fu fondata la Societá drammatica che introdusse sistemáticamente il teatro professionale, nel 1905 fu inaugurato il nuovo edificio di Narodni dom (Casa di cultura slovena) con una grande sala e con un palcoscenico moderno. Giá in questo periodo il teatro della Societá drammatica era in contatto con il teatro italiano propagando le opere degli autori italiani nell’ambiente sloveno. Fino alia prima guerra mondiale il Teatro sloveno mise in scena 54 opere e sviluppó persino l’operetta e Popera. Simultáneamente, giá dal 1905 in poi svolgeva la sua attivitá anche ñ Teatro popolare (fondato da Ivan Regent) il quale affirmava un repertorio socialmente impegnato. Dal 1904 al 1927 fu attivo anche il teatro sloveno di Gorizia. Dopo la prima guerra mondiale, dal 1920 al 1945, ci fu un periodo nell’attivitá teatrale slovena che l’autore chiama „oscuro“: i fascisti misero fuoco alia Casa di cultura impedenedo qualunque attivitá teatrale slovena. Durante la seconda guerra mondiale svolgeva la sua attivitá nel Litorale e nel Veneto il teatro dei partigiani che mise in scena 15 opere, organizzó 100 meetings e cea 300 manifestazioni culturali. Dopo la liberazione, la creazione teatrale slovena di Trieste ritornó alia vita: il 2 dicembre 1945 ci fu il primo spettacolo sloveno, il 5 dicembre 1967 fu riaperta la Casa di cultura slovena con spazi teatrali moderni e nel 1978 il
Teatro stabile sloveno ricevette lo statuto di teatro nazionale. In collegamento con la nazione madre cosicché con la realtá italiana, questo teatro ormai sta svolgendo la funzione di mediatore cultúrale tra lTtalia e la Jugoslavia. Per i suoi abbonati sta realizzando quatro premiere per stagione, una per la gioventú e un’opera sperimentale. Vengono realizzate cea 130 rappresentazioni a Trieste e cea 50 rapresentazioni nel Litorale sloveno, in Slovenia e nelle altre repubbliche jugoslave. Dal 1945 ad oggi vengono messe in scena delle opere dei dramaturgi di provenienza slovena in Italia (7), dalla Slovenia (30), dalle altre repubbliche jugoslave (10) cosicché dramaturgi principali italiani (20) e piú grandi dramaturgi del mondo.

RADO NAKRST
se je rodil 1906prav v gledališki hiši, v tržaškem Narodnem domu; v Trstu je 1987. tudi umrl.
Umetniško pot je začel v Mariboru že 1927., kjer je izvirno in obilno deloval do 1941., ko se je moral umakniti v Ljubljano, kjer je vse do 1945. nastopal v Drami; potem se je vrnil v Trst, kjer je bil nad štirideset sezon ustvarjalec dognanih, nemalokrat genialnih likov.
V pismu nekemu režiserju je opisal povojno tržaško gledališko tlako: „Bili so to težki časi preganjanja: tavali smo leta in leta po gostilnah in po polporušenih dvoranah in igrali po dvoriščih, hlevih, na prostem, v burji in mrazu. Ti težki časi — vendar polni zadovoljstva — so trajali do leta 1964, ko se je sezidal Kulturni dom; dvajset let — to je tretjina življenja... Ljubim gledališče, malodko ga tako ljubi...“
Njegovo igralsko mojstrstvo je znano; tu pa hočemo poudariti, da je bil ob nenehni zaposlenosti na odru tudi enkraten, natančen in ljubeč zbiralec in ohranjevalec tržaških gledaliških listov ter izjemen gledališki zgodovinar. Skromno je zapisal: „ Opravljal sem tudi delo zbiratelja dokaznega gledališkega materiala o delovanju gledališča med tržaškimi Slovenci od čitalniške dobe dalje. Vsa povojna leta sem bil tudi arhivar SSGT.“
II grande artista triestino Rado Nakrst (1906—1987) non era soltanto un attore geniale ma anche un collezionista pedante e di successo dei documenti deli’attivitá del teatro sloverw di Trieste dali’época delle salle di lettura in poi (cio'e dalla meta del secolo scorso). Durante il periodo dal 1945 alia morte era anche archivista del Teatro stabile sloveno di Trieste.
Josip Prunk
Slovenska dramatika v Trstu
Tajnik Dramatičnega društva v Trstu Jg./h Prunk je za občni zbor tega društva in ob zaključku sezone 1905/06 pripravil daljši zapis in ga objavil v Edinosti 18., 19., 20. in 23. maja 1906. V njem je jasno opozoril na nujnost ustanovitve poklienega gledališča, navedel vse potrebne razloge in dobro leto kasneje je s predstavo 7. okt. 1907 začelo delovati profesionalno slovensko gledališče v Trstu. Obenem tu prvič zasledimo misel o lastni gledališki stavbi — dve leti zatem, ko je bil zgrajen Narodni dom.
Ustanovitev „Dramatičnega društva“
Že v četrto leto gre, odkar se je začela v Trstu razvijati bolj sistematično slovenska dramatika v oskrbi Dramatičnega društva v Trstu. Sicer pa je minilo že poldrugo desetletje, odkar se je vzbudilo v tržaškem občinstvu posebno zanimanje za dramatične predstave. V času vzbujanja narodne zavesti po Trstu in okolici so večkrat poleg navdušujočega petja, deklamacij in govorov klile skromne vijolice, male dramatične predstave, višek vsakokratne zabave in veselice in sklepna točka „koncertov“. Bile so večjidel enodejanske burke in šaloigre, celo ad hoc spisane, ki so največkrat izzvenele v razposajeno klovnerijo, z edinim naivnim namenom, da so vzbujale smeh, še več, razposajenost in zabavo občinstva in — proizvajateljev samih.
Na teh prireditvah na vseh koncih in krajih Trsta in okolice so se polagoma iz velikega števila teh igralcev — rodoljubov — in za igralca je bil tedaj zmožen vsakdo, da je le znal čvrsto in hrabro nastopati in deklamirati z večjim ali manjšim patosom, četudi podčrtanim večkrat z bojaznijo ali resignacijo — iz tega števila torej so se pojavile polagoma bolj markantne osebe, ki so silile v ospredje s svojim bolj sigurnim in premišljenim nastopom in spretnejšo in neprisiljeno igro, tako da seje počasi zrekrutiralo malo številce boljših, večjega upoštevanja vrednih igralcev — diletantov, ki so predstavljali izvoljence med velikim številom nepoklicanih. — In sem in tja, seveda bolj po redko, so se zbrali ti izvoljeni igralci in priredili kako večjo igro. Pod raznimi pokroviteljstvi, v prvem času Rojan-ske čitalnice in Bralnega društva svetoivanskega, potem Tržaškega Sokola in slednjič Družbe sv. Cirila in Metoda so bile te večje igre senzacionalne prikazni med tržaškim občinstvom, senzacionalne ne samo kakor redke prikazni in pa kakor večja podjetja s skromni-
mi sredstvi, ampak tudi zaradi res dobre kvalitete izvajanja. — Sodobniki se skoro gotovo vsi spominjajo iz tega polpreteklega časa najprej začetnice-igre Mlinar in njegova hči v Rojanu in pri Sv. Ivanu, potem Lumpacija-Vagabundusa in Županove Micike v gledališču Fenice, dalje Požigalčeve hčere v sokolski telovadnici na Farnetu, Starega Ilije v redut-ni dvorani in slednjič Rokovnjačev v Barkovljah. Z druge strani nam še vstajajo pred očmi, združene s temi igrami, osebe-diletanti kakor: Negode, Lacko Križ, Borovščakov, Štoka, Ražem, ga. Ponikvarca, g.ca Lina Deklevova, g.ca Kobalova, g.ca Kramarjeva in drugi, od katerih so nekateri še danes aktivni.
Če se pomisli, s kako skromnimi sredstvi in pomočki, a s kako ognjevitostjo so prirejali tedaj take večje predstave, in sicer po največ tako dobre predstave, moramo se čuditi vztrajnosti in požrtvovalnosti tedanjih delavcev, od katerih posamični se niso strašili biti obenem režiserji, inšpicienti, šepetalci. inscenatorji, mašinisti. prevajalci, igralci in pevci, in poleg tega so še iz svojega pokrivali marsikak strošek za garderobo, vloge in rekvizite. Edino zadoščenje in zahvala jim je bil vedno mnogoštevilen odziv, hvaležno sočustvovanje in izredno zanimanje našega občinstva.
A prav ta dva faktorja: požrtvovalnost, agilnost in razumevanje diletantov z ene strani in zanimanje in sočustvovanje občinstva z druge strani, tvorita bistveno podlago, na kateri je že v začetku možno vkoreninjenje razvitka in prebujanje dramatike.
Ni bil namen, da bi ob kratkem skiciranju tega začetka in razvijanja slovenske dramatike v Trstu in okolici pisali nekako zgodovinsko črtico o tem predmetu. Le mimogrede bodi omenjeno, da bi bil natančnejši opis teh zgodovinskih spominov o začetku in razvijanju slovenske dramatike v Trstu in okolici ne samo hvaležno delo za spretno in trudavolj-no pero, ampak tudi vredno, da se je zabeleži kot mal prispevek h kulturnemu razvitku tržaških Slovencev in v spomin na te res lepe, idealne zlate čase iz dobe narodnega prebujenja in podrobnega kulturnega dela.
Tej skici v debelih potezah je bil le namen, da ob obstoju teh dveh prej imenovanih bistvenih faktorjev k razvitku slovenske dramatike v Trstu pokaže, da je bila sama ob sebi umevna misel za ustanovitev torišča, na katerem naj bi se skušalo bolj sistematično in koncentrirano gojiti, četudi v začetku v najskromnejših mejah, slovensko dramtiko. In to torišče je postalo Dramatično društvo v Trstu, ki je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru dne 8. marca 1902 ob udeležbi vseh tedaj aktivnih slovenskih igralcev-diletantov Trsta in okolice, društvo, ki je pravkar sklenilo svoje četrto leto delovanja, društvo, ki je, četudi skromno, a tradicionalno napredovalo v teh letih, društvo, ki si je pridobilo vsestranske in neomejene simpatije tržaškega in okoliškega, za vse dobro in lepo vnetega občinstva, skratka, društvo, ki je pokazalo ne samo, da ima življenjskih moči v sebi, da sme in more, ampak da — mora obstajati.
Spričo takega pomena, potrebe in koristi tega kulturonosnega društva in njegovega namena, in spričo njegovega delovanja v preteklih štirih letih, bo torej na mestu, da izrečemo odkritosrčno besedo o njegovem obstanku, načinu delovanja, o sotrudnikih, sredstvih in ciljih istega, o povzročenem vtisu, o njega presojevanju ter slednjič o pogreških, ki naj bi jih odstranili, in o pripomočkih, ki naj bi jih porabili v dvignenje in razcvit Dramatičnega društva in z njim združenega razvijanja slovenske dramatike in gledališkega življenja v Trstu.
Dramatične predstave
Med dramatično predstavo se spleta nevidna sicer, ali tesna notranja vez med predstavljajočimi na odru in med gledalci in poslušalci v dvorani. Čustva, ki jih skuša izražati igralec na deskah, tipe, ki jih isti ustvarja, lastnosti, ki si jih prisvaja, strasti, ki drve po njegovi igri, stremljenja in hrepenenja, ki ga prevevajo in nakane, ki jih snuje: vse te prikazni odmevajo v duši gledalca, v njem se družijo in zapletajo, puščajo vtise, in čim bolj živa, naravna in dovršena je igra, tem bolj sočustvuje gledalec z igralcem, tem pazljiveje mu sledi, da se slednjič izenači z igralcem in njegovo igro. Tako se ustvarja med obema neka harmonija, ki je tem popolnejša, čim več je ono, kar se gledalcem predstavlja, dostopno in pojmljivo in čim bolje zna igralec to tolmačiti in temu dajati izraza.
Že iz tega razloga ni vsaka igra za vsakega poslušalca in tudi ne za vsakega igralca. A z druge strani sledi tudi, da kakor se mora igralec uriti, učiti, misliti o igri in pojmiti jo, tako mora tudi gledalec se vzgajati, razširjati svoje obzorje za višje pojme in prikazni in mehčati dušo za nežnejša in kočljivejša čustva.
In tukaj bi bili dospeli do prve temeljne naloge naših dramatičnih predstav nasproti igralcu in nasproti občinstvu — gledalcu, ki — če je že sploh veljavna za dramatiko, njene proizvajatelje in ljubitelje, — mora biti toliko več merodajna pri igralcih in poslušalcih, ki niso specifično urjeni in vzgojeni v to svrho, ki niso uvedeni v globine in razsežnosti umotvorov in njihovih učinkov, skratka, ki se morajo še vzgajati.
Pretežna večina našega gledališkega občinstva, kateremu so se tako omilile naše dramatične predstave, je videla razen naših slovenskih predstav redkokatero tujejezično, dasi se mora priznati, daje prav v Trstu, kakor malokje, premnogo prilike videti izvrstne predstave različnih žanrov in raznih najbolj znamenitih igralcev naše dobe. Toda, bodisi neznanje jezika, bodisi precej visoke cene, bodisi neznanje v izbiranju iger, katerih naj se udeleže, in slednjič velikokrat nepristopna in za preprost um nepojmljiva vsebina in oblika takih predstav povzročajo, da se množica našega občinstva ne udeležuje takih predstav nego slovenskih.
Če je pa s tem označena odgovornost, ki jo sprejemajo prireditelji teh predstav nasproti našemu ukaželjnemu občinstvu, je pa tudi s tem dana podlaga za presojevanje, kake igre naj se izbira in nudi početkoma občinstvu, in kake teh izbranih iger zamorejo igralci-diletanti prikazati dostojno, živonaravno in neprisiljeno, ali nepretirano.
V takem stadiju, ki so se nahajali v njem doslej igralci in poslušalci in deloma še nahajajo, pa so — to uči skušnja — najbolj primerne narodne ljudske igre in temu žanru najbolj približajoče se veseloigre. V ljudskih igrah odseva življenje, kakor vrvi vsak dan po ulicah in človeških pribežališčih, kipi humor, ki tlači žalost, klije hvaležnost in krepost in ruva sovraštvo, kakor je na spregled vsak hip med soenakimi, brez problemov, brez filozofije, brez smeri in struje. To še več v narodnih igrah, kjer utripa bratska kri, kjer prevladujejo soplemenske šege in navade, kjer se pevajo istočutne miljenke, kjer zveni krepka domača govorica in kjer je človek žrtev ali sad svojega narodnega razvitka.
Lažje se uživlja torej igralec-diletant v take položaje, lažje umeva gledalec znane odmeve.
Glede lahkih šaloiger in burk na sploh ni se prenagliti z obsodbo — kakor se je večkrat zgodilo; kajti posebno v teh resnih časih je včasih občinstvo hvaležno, da se zabava in pošteno nasmeje in nič drugega nego nasmeje.
In Dramatično društvo se je ob dosedanjih svojih začetnih poskusih verno držalo tega načela in našlo radi tega toliko odziva v občinstvu. Temu priča hvaležni sprejem dose-daj predstavljenih iger a la Rokovnjači, Deseti brat, Divji lovec, Legijonarji, Krivoprise-žnik itd.
Občinstvo, ki se je udeleževalo teh predstav v častnem številu po 500 do 1000, da celo do 1400 gledalcev vsakokrat, je prihodnjič še vedno rado in raje prišlo zopet.
V letošnji sezoni je Dramatično društvo priredilo 10 večerov in sicer dvakrat Legijo-narje, enkrat Rokovnjače, dvakrat Mlinarja in njegovo hčer, dvakrat burko Šivilja, enkrat Marijano enkrat Materin blagoslov in slednjič Silvestrov večer z dvema enodejankama in alegorično sliko. Kolikor se more zahtevati od diletantov — in zahteva se že dokaj — so vse te igre imele zelo povoljen rezultat, posebno Rokovnjači in Legijonarji, v katerih je gostoval g. Verovšek iz Ljubljane kot Blaž Mozol, oziroma Jež.
Točka „gostovanje“ je kaj važno poglavje v delovanju Dram. društva. To je še vsako leto povabilo enega ali več igralcev iz ljubljanskega gledališča na gostovanje in to je bilo vedno dobro in prav storjeno. Odveč bi bila vsaka beseda o koristi gostovanja za naše igralce; vsakokrat ostaja kako zrnje izkušenj, četudi ne v tako prevratni sili, kakor se je kakšenkrat prerokovalo. A poleg tega dviga to vsekakor kvaliteto predstave in podaja občinstvu in igralcem priliko za primerjanje in drugim tudi za tekmovanje. Naj ne bi zamudilo Dramatično društvo nobene prilike v prihodnjič povabljati — kolikor dovoljujejo finančne razmere, — po enega ali več gostov, četudi še tako pogostoma. Saj to odgovarja namenu društva: „prirejati gledališke predstave“, bodi že samo po svojih diletantih, ali po drugih. Društvo je lahko prepričano, da se bodo gostje po možnosti radi odzivali in prihi-tevali v Trst, kajti tudi tržaško gledališko občinstvo sije pridobilo spoštovanje vsled svojega svežega zanimanja in razsodnega presojanja.
III.
Kritika in igralci
Kritika o delovanju in nastopanju Dramatičnega društva je rana, iz katere so že velikokrat krvaveli igralci-diletanti in — kritiki sami. Da kritika, še tako rahla, ni vedno po volji igralcem, to je stara pesem, preko katere — bi rekel znani parlamentarec — preidimo na dnevni red. Saj občutljivost vseh proizvajateljev, posebno dramatiških, in med temi v prvi vrsti diletantskih, je stara epidemična bolezen, ki ima svojo kal v posebnem psihološkem procesu. Vsak igralec, posebno diletant, ima običajno pred in med nastopom najboljše namene in najboljšo voljo v očigled svoji vlogi, in si jo večidel začrtava, kako bi imela biti igrana in izvajana, ali po nedostatku pravih moči, po pomanjkanju vsestranskih zmožnosti in tehnične rutine se večkrat ustavlja diletant na pol poti, in ob najboljšem namenu podaja sliko manjše vrednosti: ne opaža pa sam teh pomanjkljivosti. Kritik pa vidi igro, ki se mu v resnici predstavlja, ne pa namena, kako jo je hotel igralec predstavljati. Iz
tega izvirata dve različni stališči, s katerih presojata igranje kritik in igralec, in naravno, da se ti sodbi po večkrat ne srečavata.
A specifično za presojevanje predstav Dramatičnega društva v Trstu se vrivata dve vprašanji: naj se-li presoja nastopanje igralcev-diletantov tega društva po njega absolutni kvaliteti, ali pa naj se ob tem presojevanju postavlja kritik na kako drugo stališče?
O igralcu po poklicu, ki ima potrebnih naukov in vzgledov, ki se lahko bavi ves svoj čas s preučevanjem igre in vloge, ki je za svoj sicer veliki trud plačan, moramo zahtevati, da zadovoljuje vsestransko, da ima potrebne predpogoje, da nima organičnih hib; skratka: da zadošča temu, kar pričakujemo od njega. Ako ne, ga lahko odklonimo. Takega igralca moremo in moramo presojevati absolutno; nikakor pa ne diletanta!
Vse dosedanje predstave Dramatičnega društva v Trstu so bile sad dveh faktorjev: požrtvovalnosti in pa diletantizma na vsej črti, od igralcev do režiserja. Igralci so žrtvovali mnogo časa za vaje in predstave, mnogo truda poleg svojih vsakdanjih poklicnih opravil, a ob predstavljanju so skušali dati najboljega, kar so mogli dati, po svojih naravnih zmožnostih, po svojem neprepariranem razumevanju.
In ti dve okoliščini sta merodajni za presojevanje njih delovanja.
Najpoprej naj se ne razume napačna beseda „požrtvovalnost“. Premnogokrat se dogaja ob raznih društvenih podjetjih, da se rabi kako moč, in ko so jo našli, morajo dotič-no osebo na vse kriplje prepričevati, prositi in rotiti, da prevzame kako delo. Slednjič se dotični po mnogem klanjanju toliko poniža, da prav milostno izjavlja: „No, pa se bom žrtvoval!“, in meni, daje s tem bogve kako ustregel aranžerju, ki edini baje ima kako korist od podjetja! In „žrtvuje“ se ubogi toliko, da le ne stori ni konca več (če ne manje), nego mora: „žrtvuje“ se, da pač vsakdo ume, kaj bi bilo sicer brez njega; „žrtvuje“ se, da ob vsaki nepriliki meče polena pod noge in preti po devetkrat na dan z demisijo, ako se ne ugodi temu ali onemu pogoju; in slednjič se še tako „žrtvuje“, da imajo drugi z njim, več posla, nego če bi sami prevzeli vse delo.
Ne! To ni požrtvovalnot! Je morda v „slovenskem smislu besede“, a ne v pravem. Žrtvuje se človek, ko prevzame radovoljno kako obvezo, se konsekventno podvrže stavljenim zahtevam, prenaša mirno vse neprilike in sitnosti in težave z namenom, da služi stvari, in vrši svojo nalogo po svoji najboljši vesti in zavesti. Takemu človeku treba priznati trud in samozatajevanje, četudi ni morda vzlic temu dosegel bogve kake višine.
A ravno igralcem našega Dramatičnega društva moramo prinati to krepost. Človek, ki vidi igralca na odru ob predstavi, ne ve, koliko truda in sitnosti ga je stalo, da se naučil vloge, da je hodil od bogve kako daleč na opetovane vaje, ob vsakem vremenu, vzlic vsa-kojakim svojim, morda nujnim privatnim poslom, da je izvajal vlogo, ki mu morda niti ne „leži“, katero pa je moral ob pomanjkanju druge primernejše sile vseeno prevzeti in se tako izpostaviti morda trpkih opazkam, da se je slednjič celo fizično mučil: vse to, le da služi stvari, kvečjemu, da si pridobi aplavz, ali morda — tudi ne.
Če preidemo s tega stališča pa bodi kritika taka, da odgovarja stremljenju društva in igralcev-diletantov, namreč boljšanju in napredovanju. Mi moramo računati z diletanti, ki jih imamo, in ni jih bogve koliko. Te naj ohrani kritika, naj jih proučuje, naj jim predo-čuje, kako naj popravijo napake, kako naj se spopolnijo, naj jih pa ne obsoja. Naravno, da ob takem položaju mora kritik kakšenkrat zamižati! Obratno pa je drugih pomanjk-ljajev in nedostatkov pri diletantih, ki jih pa dobromisleč kritik ne sme prezreti in ki jih mora ožigosati brezobzirno.
V prvi vrsti moramo zahtevati od vsakega diletanta, da zna dobro vlogo na pamet. Kajti nič ni bolj mučnega za gledalca, nego če vidi, kako igralec na odru „plava“, in slednjič, ko si je že šepetalec skrehnil svoja pljuča, izbruha nenadoma in morda prav z nasprotujočo mimiko par besedi iz sebe, ki bi jih bil moral morda izgovoriti celo kak drug igralec.
Spominjam na one dražestne epizodice, ki so se večkrat dogajale, da so po kaki mučni pavzi, med katero so se prisotni na odru spogledovali izpod očesa, potem na blagohotno in opetovano prigovarjanje šepetalca kar naenkrat vsak na svoji niansi izrekli zašepetano frazo. Ali pa: igralka posluša tragično pripovedovanje svojega partnerja z nedolžno-veselim smehljajem in (ker ne zna dobro besedila) na nepričakovano nagovarjanje šepetalca vzdiha še vedno z istim božanstvenim smehljajem: „Oh, jaz uboga nesrečnica!“ Še eno: „Kaj pa boš vedno zabavljal in zdražbo delal!“ apostrofira igralec (kakor je slišal iz dna) svojega tovariša, ki pa je prej in med tem mirno sedel in nedolžno molčal, ker ni ne ta ne oni znal vloge itd.
Nadalje se ne sme odpuščati diletantom bagateliziranja vlog, nepazljivosti na odru, nepotrebnih bahatnih kretenj, nedecentnosti v obleki, vsiljevanja v ospredje, posebno pa ne slabega nejasnega in netočnega izgovarjanja besed idr.
Ponavljamo: če igralec-diletant vzlic svoji skrbi ne more izražati bodisi v besedi, bodisi v mimiki prav točno tak efekt, stopnjevanje čustev, če se ne drži skoz in skoz konse-kventnega v igri, če ne zna porabiti ob dani priliki primeren register glasu, če ne zna pri-spodobiti vseskozi z mimiko, z izgovorjenimi besedami: to so sicer hibe, na katere naj kritik opozarja igralca, a obsojati, škartirati ne gre zaradi tega diletanta; pač pa je to njegova posebna hvalevredna zasluga, ako je diletant kaj takega izvršil povoljno in dobro, četudi ne „mojstrsko in umetniško dovršeno“. So pa zopet gotove kardinalne točke, ki jih smemo in moramo brezpogojno zahtevati tudi od diletanta; če pa noče ali ne more tem zadostiti, potem naj se ne čudi, če drugo jutro vstane in se vidi okrcnjenega.
In tržaško občinstvo zna ceniti požrtvovalnost naših igralcev-diletantov, posebno onih, ki so tako pridno in marljivo — nesebično nastopali v zadnji sezoni. Gotovo je hvaležno opazilo njihov trud, njihovo agilno in dobro razumevano nastopanje, v nekaterih točkah priznano in hvalevredno napredovanje in disciplinirano tekmovanje. In če se je tudi tekom sezone marsikaj grajalo, kar je bilo graje vredno, z druge strani v navdušenju marsikaj zahtevalo od diletantov, kar bi se pravično ne moglo zahtevati: nihče ne odreka našim diletantom priznanja, združenega z nado, da se bodo tudi nadalje vestno držali zastave, ki so se je oklenili.
IV.
Prihodnja sezona
Namen Dramatičnega društva v Trstu je: gojiti slovensko dramatiko. V smislu tega namena deluje za sedaj Dramatično društvo s tem, da prireja dramatične predstave in sicer s pomočjo diletantov. S tem je položilo temelj za bodoči razvitek slovenskega gledali-
šča v Trstu. Na tem temelju, ki se je pokazal, da je močan in zanesljiv, mora sedaj graditi polagoma in racionalno.
Prva stopinja v napredovanju bi bila: pogostejše predstave in izboljšanje kvalitete istih, tako v izbiranju repertoarja, kakor v izvajanju.
Vzlic svoji požrtvovalnosti in skrbi ne morejo igralci-diletanti se angažirati za kako večje število predstav v eni sezoni; z druge strani tudi ob vsej dobri volji, marljivosti in agilnosti ne bodo sami po sebi, brez sistematičnega nauka, brez vzgledov in brez bodrila, mogli prekoračiti gotov višek v izvajanju. Zato bi bil sedaj čas, da bi se mislilo: kako od-pomoči tem nedostatkom? Tu bi bilo potrebno torej pomoči v učenju in vodstvu in v številu igralcev. Zaradi tega naj bi razmišljalo Dramatično društvo, da bi si pridobilo v prvi vrsti dobrega, plačanega učitelja in režiserja in nadalje še par drugih izvežbanih igralcev.
O važnosti učitelja-režiserja ni treba, da se izgublja nadalje besedi. To je jasno, da brez takega se ne bodo mogli naši diletanti spopolnjevati preko gotove višine. A poleg tega bi si moralo društvo pridobiti še par izvežbanih igralcev, ki naj bi tvorili neko okostje, katero bi potem spopolnjevali naši diletanti. Da se razumemo! Ako hoče društvo prirejati pogosteje predstave, ne more tega storiti samo z diletanti, ker tem preostaja poleg njih poklicnih poslov premalo časa, da bi mogli nastopati bolj pogosto, oziroma, da bi mogli vsled tega hoditi tudi na pogosteje vaje. Z druge strani, ako hoče društvo pokrivati stroške za neobhodno potrebnega režiserja, mora absolutno dajati mnogo več predstav. To bi pa moglo storiti le tedaj, ako bi sodelovalo neka izvežbanih igralcev, ki bi se pečali samo ali skoro izključno le z igranjem ter tako prevzemali več vlog in nastopali pogosteje. Z njimi bi bil osnovan nekak skelet za več iger in naši diletanti bi se lahko vrstili ter nastopali, eni v eni, drugi v naslednji igri, tako da bi ne bili preveč okupirani in bi se vseeno omogočilo več predstav.
Na ta način bi se poleg pogostejših predstav tudi zvišala kvaliteta igranja, ker bi od izvežbanih in angažiranih igralcev lahko zahtevah popolnejšega igranja, a z druge strani bi se diletantje lahko bolj temeljito sigurno pripravljali za svoje vloge, posebno pod spretnim vodstvom dobrega režiserja in v tekmovanju z drugimi igralci.
Seveda vzporedno s tem načrtom je tudi finančno vprašanje. — Dosedaj je črpalo Dramatično društvo svoj „obratni kapital“ le iz čistih dohodkov predstav in iz zelo redke podpornine. Poleg tega je edina Tržaška posojilnica in hranilnica v zadnjih dveh letih naklonila društvu malo podporo. Po izrečenem načrtu bi se zvečali stroški za najmanj 4000 do 5000 kron. Ako bi se teh ne moglo pokriti le z dohodki predstav, ki bi bile potem bolj mnogoštevilne, in z dosedanjimi podporami: ali bi se ne našlo nekaj oseb, vnetih za razvoj slovenske dramatike v Trstu, da bi po vzgledu ljubljanskega gledališkega društva bolj izdatno podpirale društvo, ah pa, da bi ob začetku sezone s svojimi podpisi garantirale vsaka z gotovo dosežno jim vsoto za eventuelne potrebščine ah eventuelni deficit društva?! Tako bi se društvo postavilo na realno podlago, ob enem bi bila zasigurana sezona po več in boljših predstavah. Saj ni s tem rečeno, da bi dotične osebe, ki bi jamčile za gotovo vsoto, morale na vsak način izplačati ves zajamčeni znesek, ampak v slučaju, da bi se eventuelni deficit sicer ne mogel pokriti na noben drug način, bi se isti pokril od vsakega v razmerju zajamčenih vsot. In to bi bil še zadnji pripomoček!
Z druge strani bi-h ne bila možna kaka združitev Dramatičnega društva z društvom Narodni dom, ki ima sedaj, ko je Tržaška posojilnica sezidala Narodni dom, druge cilje, med temi tudi skrb za eventuelno gledališčno zgradbo? Nadalje: ah bi ne mogla posnemati
vzgleda Tržaške posojilnice, ki je edina priskočila Dramatičnemu društvu z velikodušno podporo na pomoč, tudi procvitajoča Jadranska banka?
Vse to so ideje, ki sem si jih dovolil predložiti društvu in javnosti v pretres. Ali s tem še ni rečeno, da se morda ne najde bolj primernih poti v dosego namena Dramatičnega društva. Na vsak način pa bi bilo angažiranje dobrega režiserja (in če možno še par drugih igralcev) velikanski napredek za društvo, kajti potem bi tudi sedanji diletanti imeli priliko se boljše izvežbati in poleg tega bi se lahko vzgajalo tudi še nove diletante. In sicer to sistematično. Saj materiala bi bilo za te dovolj, ki bi se potem dobro izurili. Ako bi potem tako postali absolutnega upoštevanja vredni, bi si jih lahko društvo pridobilo in ohranilo in bi jih lahko tudi oškodovalo za njih veliki trud.
Na ta način bi se pa tudi povzdignila kvaliteta predstav, ki bi vsled tega privabljale še mnogo več občinstva, in bi se društvo oprijelo tudi drugega delovanja, primernega za gojitev slovenske dramatike, da bi potem postalo res pravo torišče v doseganje namena, v katerem je bilo ustanovljeno.
La drammatica slovena di Trieste
L’autore dell’articolo, segretario della Societä drammatica di Trieste, preparo per l’assemblea di questa delle riflessioni sullo sviluppo del teatro sloveno di Trieste. All’inizio sta citando gli spettacoli dal periodo nel quale nasceva la coscenza dell’appartenenza nazi-onale, cioé delle recitazioni e piccole scene drammatiche che furono dati nei dintorni di Trieste ma anche nel teatro di Fenice e, finalmente, nel proprio teatro, nella Casa di cultura slovena. Sta sviluppando l’idea su come dovrebbero essere la rappresentazioni e le capacita degli attori „dilettanti“ cosicché sul rapporto del pubblico riguardo ai loro sforzi. Per ottenere una formazione professionale migüore e per un maggior numero di rappresentazioni egli s’impegna per un posto stabile di regista e di alcuni attori professional!. Bisogna segnalare la sua riflessione interessante sulla possibilita di pensare a un nuovo edificio proprio per il teatro.
Pravila Društva Narodni dom v Trstu
Leta 1900 je skupina slovenskih intelektualcev ustanovila Društvo Narodni dom v Trstu. Iz pravil je razvidna njegova naloga, ki je bila realizirana 12. okt. 1904 s slovesno otvoritvijo Narodnega doma. Na ta pravila je navezana misel Josipa Prunka o gradnji slovenskega gledališča v članku Slovenska dramatika v Trstu. Obenem objavljamo še Finančno poročilo tega društva od začetka do konca 1.1904.
Regolamento dell’Associazione Narodni dom di Trieste
Un gruppo d’intellettuali triestini fondo nel 1900 l’Associazione Narodni dom di Trieste con lo scopo di organizzare le risorse per la construzione di questa casa di cultura. II loro lavoro si concluse con successo il 12 ottobre 1904 con l’inaugurazione della Casa di cultura a Trieste che serviva a vari scopi (sala di teatro, ristorante, uffici, biblioteca ecc.). Questo regolamento é menzionato da Janko Prunk nel suo articolo sulla drammatica slo-vena a Trieste con la sua idea di un edificio a parte per il teatro.
PRAVILA
DRUŠTVA
Ta pravila so odobrena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu z dne 30. oktobra 1900 št. 2812 Pr.
Izd. društvo. — Tiskarna „Edinost“.
Ime in sedež društva.
§ i. Ime društva j e „Narodni dom v Trstu". Sedež mu je v Trstu.
Namen društva.
§ 2. Društvo „Narodni dom v Trstu" ima namen, kolikor mogoče združevati in povspeše-vati slovanska društva v Trstu in v okolici in to v svrho :
1.	sezidati ali nakupiti in vzdrževati v Trstu in v okolici primerna poslopja (narodne dome), kjer naj se nastanijo pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji slovanska društva;
2.	do ustanovljenja takih narodnih domov preskrbovati potom najema in podnajema tem društvom, kolikor mogoče skupno in pod ugodnimi pogoji, potrebne prostore ali dajati jim v ta namen posojila in podpore ;
3.	ustanoviti v narodnem domu ali v hiši, kjer je nastanjenih več takih društev, v svrho združenja ter za udobnost udov in prijateljev teh društev, gostilno s prenočiščem in kavarno.
Sredstva.
§ 3. Gmotna sredstva v dosezanje teh namenov so :
1.	deleži in obresti naloženih deležev ;
2.	prispevki društvenikov ;
3.	čisti dohodek prirejenih veselic in zabav;
4.	radodarni doneski;
5.	čisti dohodek iz najema, gostilne in kavarne.
Udje.
§ 4. Udje tega društva so : deležniki, dru-štveniki, ustanovniki in častni člani.
§ 5. Deležnik je, kdor se je pravo-močno zavezal plačati v društveno blagajno delež 200 kron na enkrat, ali v 4 poluletnih obrokih po 50 kron.
§ 6. Društveni ki se delijo na tri vrste in sicer društvenike:
1.	I. vrste ki pristopijo z letnim doneskom
24 kron;
2.	II. vrste, z letnim doneskom 12 kron in
3.	III. vrste, z letnim doneskom 6 kron.
Udnino smejo plačevati društveniki v 4 enakih četrtletnih obrokih in sicer prvega do
1.	febuvarja, drugega do 1. maja, 3. do 1. avgusta in 4. do 1. novembra vsakega leta.
Kedor se je upisal in bil sprejet dru-štvenikom, ostaja obvezan na društvo ter mora plačevati udnino vsaj skozi dve leti. Po dveh letih sme istopiti, ako je prijavil svoj izstop vsaj tri mesece pred koncem leta. Sicer se podaljša obveznost na društvo od leta do leta.
Društveno leto je od 1. januvarja do 31. decembra.
§ 7. U s t a n o v n i k je, kdor daruje na enkrat vsaj 200 K. Za vsakih darovanih 200 K ima ustanovnik en glas, toda nikoli več, nego 5 glasov
§ 8. Častni člani so oni, katere imenuje občni zbor radi zaslug, pridobljenih za društvo ali za namene društva.
§ 9- Deležnike, društvenike in ustanov-nike sprejema upravni odbor. Če komu odreče sprejem, ni dolžan javiti mu vzrokov.
Vsi udje imajo aktivno in pasivno volilno pravico, pravico na občnem zboru nasvete in predloge staviti in glasovati. Vsaki ud razun deležnikov in ustanovnikov (glej zadnji odstavek § io.) ima le en glas.
Društveniki, ki niso plačali redovito svoje udnine, in deležniki, ki niso točno uplačali deleža ali zapadlih obrokov, zgubijo vsako pravico.
Imena ustanovnikov se vpišejo v častno knjigo ter se zaznamujejo na primernem mestu v narodnem domu.
Pravice in dolžnosti deležnikov posebej.
§ io. Deležniki, ki so uplačali redno ves delež, imajo pravico, da se jim uplačani znesek sukcesivno povrne in da se jim plačujejo do tedaj 3°/0 obresti, ki tečejo od dneva popolnoma uplačanega zneska, in sicer postecipatno vsakega i. januvarja.
Odbor mora vso glavnico, po deležih nabrano, takoj naložiti plodonosno pri „Tržaški
posojilnici in hranilnici“, ali če bi iste ne bilo, pri drugi solidni slovenski posojilnici na Primorskem, ter se ta denar ne sme prej uporabiti, dokler se ne prične se zidanjem ali nakupom narodnega doma.
Deležniki smejo takoj zahtevati povračilo svojih deležev, če bi mogli dokazati, da se je ravnalo proti temu določilu.
Sicer pa ima društvo deleže polagoma amortizirati. Amortizacija se prične leto potem, ko bo vsaj en narodni dom sezidan, oziroma nakupljen ter za društva pripravljen, svojemu namenu izročen in pokrit ves slučajni primanjkljaj.
Redni občni zbor določi vsako leto število deležev, ki se imajo amortizirati. Ti deleži se določijo po žrebanju, koje izvrši odbor tekom 14 dni po tem občnem zboru v prisotnosti nadzorovalnega odseka, ter se izplačajo do 1. maja dotičnega leta.
Če deležniki niso zahtevali obresti tekom enega leta, ali če izsrečkanih deležev niso tirjali nazaj tekom 3 let po izžrebanju, zapadejo do-tični neizplačani zneski društvu v korist.
Deležniki se podvržejo taki amortizaciji ter se odpovedujejo, da bi zahtevali povračilo deleža po drugi poti.
Deležnik, ki ni uplačal vsega deleža, zgubi pravico zahtevati povračilo uplačanega zneska, če ni plačal ostalega deleža v določenem času. V tem slučaju zapade uplačani znesek v korist društva.
Deležniki smejo iz društva izstopiti, če se odpovedo vsem pravicam proti društvu in sicer tudi pravici do svojih deležev.
Tudi sme deležnik odstopiti, če upravni odbor njegov delež kupi. Nikdo pa ne more društvo prisiliti, da delež kupi. Deležnik, ki hoče svoj delež prodati, ga mora prej ponuditi društvu.
Ako ga odbor ne kupi, sme ga deležnik drugam prodati, kupec pa mora imeti take lastnosti, da ga odbor more sprejeti med društvenike.
Ako deležnik umre, ima društvo pravico odkupiti njegove deleže od dedičev, katero pravico pa sme izvrševati le tekom treh mesecev, odkar je odbor doznal za smrt deležnika.
Kdor krši te določbe, izgubi svoj delež v prid društvu.
Vsak delež od 200 K in vsakih darovanih 200 K daja pravico enega glasu na občnem zboru. Nihčp pa ne more imeti več kakor pet glasov.
Občni zbor.
§ n. Vsako leto meseca marca snide se občni zbor. Dan naznani upravni odbor v trž. „Edinosti“ ali,-če bi iste ne bilo, pa v drugem slovenskem dnevniku, in sicer vsaj 14 dni prej.
Upravni odbor skliče tudi izredni občni zbor, kadar se mu tp potrebno zdi. Sklicati pa ga mora, če 30 društvenikov to pismeno zahteva in naznani vzroke in dnevni red. Sklicati ga mora tudi tedaj, če to zahteva pregledovalni odsek.
Sklepčen je občni zfcor, če je tretjina opravičenih glasov navzoča; večina navzočih glasov odločuje glede sklepov.
Če bi občni zbor ne mogel sklepati, skliče ga upravni odbor znova čez 14 dni; tedaj pa je občni zbor sklepčen brez obzira na število navzočih udov.
Občnemu zboru predseduje društveni predsednik ali njegov namestnik.
§ 12. Občni zbor ima te-le pravice :
1.	voli upravni odbor in predsednika;
2.	odobrava letne račune in nasvete za uporabo prebitkov ;
3.	odobrava nakup zemljišča, sezidanje ali nakup poslopij ;
4.	Spreminja pravila, izvzemši tista določila, ki se tičejo deležniških pravic, ki se ne smejo spremeniti brez soglasnega dovoljenja vseh deležnikov ;
5.	voli pregledovaliii odsek ;
6.	sklepa o razidu društva;
7.	pretresuje, oziroma sklepa o predlogih, ki jih stavijo društveniki ;
8.	določuje število deležev, ki se imajo amortizirati.
Občni zbor sklepa in voli z absolutno večino glasov. Ob jednakosti glasov odločuje predsednikov glas. Voli se po listkih, ali če kdo predlaga, per acclamationem. Za slučaj volitve po listkih imenuje predsedovatelj dva skrutinatorja.
Za sklep o razidu društva treba pa tričetrtinske večine in prisotnosti dve tretjin vseh članov.
Upravni odbor.
§ 13. Upravni odbor je sestavljen iz osem
4
udov in predsednika. Redni občni zbor, in če je treba tudi izredni občni zbor, voli vsako leto izmed udov 8 odbornikov in predsednika, in sicer volijo predsednika vsi udje skupaj ; deležniki in ustanovniki volijo posebej pet odbornikov, a ostali udje posebej tri odbornike.
§ 14. Upravni odbor voli iz svoje srede predsednikovega namestnika, tajnika in blagajnika in določuje o vsem, kar ne spada v delokrog občnega zbora, ,jn posebno: upravlja društveno imetje, izvršuje sklepe občnega zbora, sklepa najemne in podnajemne pogodbe, deli podpore, izžreba deleže, sprejema in izključuje društvenike.
Sklepčen je odbor, če je s predsednikom ali njegovim namestnikom vred 6 udov navzočih v seji.
Predsedništvo.
§ 15. Predsednik ali njegov namestnik zastopa društvo pred sodnijo in drugod..
Pravomočna pisma podpisuje predsednik ali njegov namestnik in dva odbornika.
Pregledovalni odsek.
§ 16. Občni zbor voli pregledovalni odsek 5 udov, in ti volijo iz svoje srede predsednika.
Progledovalni odsek nadzoruje opravilstvo društva v vseh strokah uprave. On se sme po-dučevati o stanju društvenih zadev, sme pregledovati društvene knjige in pisma, kedar ga je volja, in preiskovati društveno blagajnico. On ima letne račune, bilanco in nasvete o uporabi prebitkov pretresovati ter o tem vsako leto občnemu zboru poročati.
Pregledovalni odsek ima sklicati izredni občni zbor, če je to društvu v korist.
Izbrano sodništvo.
§ 17. Vse iz društvenih razmer izvirajoče prepire rešuje, brez priziva, izbrano sodništvo, ki obstoji iz dveh sodnikov in predsednika. Tista stranka, ki zahteva razsodbo prepira po izbranem sodništvu, ima ob jednem imenovati
jednega sodnika izmed društvenikov in to naznaniti nasprotniku, ki ima voliti drugega sodnika izmed društvenikov.
Ako tega najdalje v. 14 dneh ne stori,, imenuje prva stranka še tudi drugega sodnika. Sodnika volita predsednika, in če se ne moreta pri volitvi zjediniti, odloči žreb med predloženima. — Sodništvo odločuje po večini glasov.
Končne določbe.
§ 18. Kedar so vsi dolgovi poplačani in deleži amortizirani, ima se eventuvelni prebitek uporabljati po sklepu občnega zbora v korist narodnih društev in ustanov v Trstu in okolici.
Ako bi se društvo razšlo, ali če bi bilo razpuščeno, pripade, če bi se prej ne sklenilo drugače, vse društveno premoženje razun deležev, ki se imajo povrniti deležnikom, v upravo „Trž. posojilnici in hranilnici, registrovani zadrugi z omejenim poroštvom“. Le-ta ima izročiti vse to premoženje društvu, ki se z enakimi nameni ustanovi v Trstu tekom 5 let.
Če bi se tekom 5 let ne ustanovilo tako društvo, ima „Tržaška posojilnica in hranilnica“
vse premoženje likvidirati in realizirati ter uporabiti v namene, navedene v § 2.
Za upravljanje sme, zahtevati odškodnino do 5°/y čistega dobička.
Ce bi „Tržaška posojilnica in hranilnica'4 ne hotela sprejeti te naloge, ali če bi ista ne •obstajala, določijo zadnji upravni odborniki društva, komu naj se poveri ta naloga.
§ 19. Društvo prične delovati takoj po odo-brenju teh pravil, ozir. po preteku zakonite dobe po prijavi tega društva na kompetentno oblast.
Takoj potem se ima sklicati občni zbor za volitev predsednika, odbora in pregledovalnega odseka. Do tedaj upravlja društvo in sprejema ude naslednji osnovaj/ii odbor, ki ima sklicati tudi prvi občni zbor, kedar bo prijavljenih vsaj deset udov :
Prof. Matko Mandič, časnikar, predsednik; dr. Edvard Slavik, odvetniški koncipijent, tajnik; dr. Gustav Gregorin, odvetnik, blagajnik; odborniki : dr. Josip Abram, odvetnik, dr. Otokar Rybar, odvetnik in Ante Bogdanovič, trgovec, vsi v Trstu/
Dr. Gustav Gregorin (levo zgoraj) Dr. Otokar Rybar (desno zgoraj) Dr. Edvard Slavik
RAČUN
DRUŠTUfl „NARODNI DOM“ v TRSTU
za clobo od društvenega obstoja do konca 1. 1904.
PROMET:
Dohodki:
Deležnina.......... K	11.950.—
Ustanovnina		»	T.300 —
Udnina		»	412-50
Darovi		>	8.328*0?
Kamenčki	l .	»	758-9°
Dvignjeno iz posojilnice . Obresti od denarja nalože-	»	946-70
nega v Tržaški posojilnici in hranilnici« na knjižico 1815 . .	>	1-771-06
Obresti od denarja nalože-		
nega v »Tržaški posojilnici in hranilnici« na knjižico 683 . . .	>	904-74
Obresti od denarja nalože-		
nega v mestno hran. ljubljansko		>	215-70
	K	26.587-62
Izdatki:		
Naloženo v »Tržaško po		
sojilnico in hranilnico« na knjižico 1815 (z obrestmi vred) . . .	K	16.721*06
Naloženo v »Tržaško po-		
sojilnico in hranilnico« na knjižico 683 (z 0-brestmi vred) . . .	»	7.214-24
Naloženo v mestno hran.		
ljubljansko (z obrestmi vred) 		>	96174
Različni stroški		»	1 -197 52
Gotovina v blagajni . . .	»	493-06
	K	26.587-62
BILANCA :
Aktiva:
Naloženo v »Tržaško posojilnico in hranilnico« na knjižico 1815 (z
obrestmi vred) . . . Naloženo v »Tržaško posojilnico in hranilnico« na knjižico 683 (z o*	K	16 721-06
brestmi vred) . . . Naloženo v mestno hranil-	»	7.214-24
nico ljubljansko . .		961-74
Gotovina		»	493-06
Pasiva:	K	25.390-I0
Deleži		K	11.950.—
Obresti od de ežev . . . /Saldo (čisto društveno pre-	>	1.328.28
moženje)		»	12.111-82
	K	25.390-I0
Pregledali in v redu našli nadzorniki:		
Dr. Matej Pretner, 1. r.,	Dr,	Edvard
Slavik, 1. r., Gracijan Stepančič, 1. r., Anton Kalister, 1. r.
Trst, dne 20. oktobra 1905.
V smislu sklepa občnega zbora društva »Narodni dom« od dne 2. julija 1905. gornjo od nadzornikov pregledano in potrjeno bilanco v imenu občnega zbora odobrili:
Nicefor Stepančič, 1. r., Josip Sirk, 1. r., Jernej Pinter, 1. r.
Trst, dne 21. oktobra 1905.
Pripomba Obresti od popolnoma vplačanih deležev je v smislu društvenih pravil dvigniti tekom jednega leta, računaje od zaključka bilance, ker sicer iste, ako bi ne bile dvignjene v označenem roku, zapadejo na korist društvenega premoženja.
UDK 792.029
Igralci slovenskega gledališča v Trstu od 1902 do 1920
Seznam je narejen po obstoječih plakatih v SGFM, iz zapuščin Matije Sile in Rada Nakrsta, iz programov gledališča (npr. 1912/13), iz zapisov Ide Kavčič-Pregarc, iz pripovedi Slavice Mezgec-Kraševec in PBL. Navada je bila, da so igralce zapisali le s priimki, nekateri so se celo skrili za psevdonimi. Zato mnogim priimkom ni mogoče dodati imen ali jih razrešiti.
Angelski
Bacek Baretto Barkova Bekarjeva Berletič Bemetič Bernetič Marija Betetto J.
Bizjakova
Blokar
Boje
Boleslavski v Podkrajšek Adolf
Bordon Dragotin
Borovščakov
Bratina Valo
Bratuž Ciril
Brechtan
Brodnik
Bukovnik I
Bukovnik II
Cergolj Coljeva Cotič Viktor
Crnkovič
Cvetic
Cvetko
Čermelj Lavo
Čok
Čuk
Danes Josip Danilova Avgusta Dekleva Delkič Delsky
Devetak Danilo Detela Dobčič Dobčnik R. Dobrota E.
Dolgan Anton
Dragutinovič Leon
Dragutinovič Štefa
Družnikova
Dura
Dušan
Dušan Silni
Ernesta
Ferjančič (Ferdinand?)	Jan Angela
Ferluga	Jedlovvski
Flego	Justin
Frangeževa Fritzova	K.
Gabrščik Ivo	Kanovec Karuza
Gašperin Rudolf Alfonz	Katalanova
Garvasova	Kavčič
Gerbič Hudo Viktor	Kavčič Ida
Glavičeva	Kemperle
Godina (Karel?)	Kermavner
Godinova	Kermavnerjeva
Golob	Kjuder (Viktor?)
Gombač	Kjudrova
Gorazd	Kocjančič (Karlo?)
Gorjančeva	Kočevar
Gorjup Mario	Kodrič
Gornik	Kolb
Gradišar	Kolesa
Gradišar Iva	Komelj
Gregorič (Marica?)	Kos
Gregoričeva ml.	Kosec
Grmek Antonija	Kosič
Grmek Karla v Ponikvar K.	Košir
Grozdanov	Koširjeva
Gruden	Kovač
Gulič	Kovačič Viktor
Gvardjančič Josip	Kovačičeva A.
Hlača Rajner	Kovačičeva J. Kovačičeva M.
Hrast	Kralj Emil
Hreščak	Kramar
Hučeva	Rrasnodolska pl.
Hvalova	Kravos
Ilič Iličeva	Kreševič Marija
	Krhne
Iličič Desanka Iličič Ljubiša Ilonka Ivančičeva Ivanova J. J.	Krševan Kuret Lah Lavrenčičeva Lenček Lepuša Štefka
Jaklič	Lesič Grgiča
Letič Lhotski Ljubič Ljubič Š. Lovko	Panyjeva Pavletič Pavlovič Pečar Pečnikova
Marc Pavel Markošek Martinčič Masle Mekinda Ivanka Merku Josip Mezgec Slavica Mevša Mihajlovič Mikeluc Mikulič Rudolf Mikuletič Fortunat Milj osek Mirkovič Mirova Mislej Mitrovič Helena Mlač Može Mrak Miillerjeva ml. Mullerjeva st.	Pegan Perič (Franjo?) Petrič Petrinjski Petrovič Plečko Plitzova Podgrašek Podkrajšek Adolf Podorehovski Podsavski Pogačnik Pohar Robert Ponikvar Fran Ponikvar Karla Potokar Potrato Požar I Požar II Požar Anton Pregare Rado Primožič Robert Prosenik
Nadlišek Antonija v Grmek A. Negode Josip Negode Milka Nistuj v Prunk Josip Novak Novakova Novanova	Prunk Josip Pucelj Pucljeva ml. (Anica?) Pucljeva st. (Anica?) Rak Rastko Ravbar
Odinal Ninka (Antonija) Odžič Opasič Orel A. Orel D.	Rogljeva Ronovska M. Roje Rože Rumpelj Emil Safret
Pahor Pavlovec Pany R.	Sancin Savinec Savinski
Seme Sever Sila Marij
Sila Valerija v Železnik V.
Skalomir
Skrbinček Milan
Skrbinšek Štefanija
Škrinjar
Slavec Marica
Slavojski v Štular Avgust
Sluga
Smrkolj
Sosič Josipina
Sršen v Šušteršič Julij
Starčeva
Stojačič
Stojkovičeva
Suhadolnik
Šimenc Mario Širok Albert Širok Karel Škerl Silvester Šorli jeva Štoka Jaka Štular Avgust Štular Zofka Šugman Šuman Šušteršič Julij Švagelj Ljudevit Švagljeva
Terčič Kristijan Thaler Rezika Toplak Evelina Toplak Josip Torbar Trabar
Trampuževa
Turkova
Unterveger
Urbanc
Vavpotič
Veble Marko
Vebleva (žena Marka V.)
Velušček Ciril
Verovšek Anton
Vicenik
Vičič
Viktor v Gerbič Hugo Viktor Vitez
Vodopivec Vončina Vouk Mila Vrabec
Vugrinčičeva H.
Wintrova Nana
Zafret
Zagorec
Zakotnik Mimi
Zalaznik
Zaletel
Zatekel
Zdravko
Zmagoslav
Zobec
Zoran
Zoranova
Zorko
Zvezdan v Pahor Robert Zupančič
Žagar
Železnik Valerija
Attori del teatro sloveno di Trieste dal 1902—1920
L’elenco e fatto a base dei cartelloni conservati, prevalentamente solo i cognomi ven-gono citati. Si e provato pero a completarli con i nomi con l’aiuto della letteratura, dei giornali e delle conoscenze private.
Robert Pohar
Nekaj spominov na začetno dobo slovenskega gledališča v Trstu
Pisec spominov, ki ilustrativno opisujejo delo in razmere tržaškega gledališča v prvem desetletju njegovega nastanka, je nekdanji član Robert Pohar (1885-1966). Uradnik v Trstu je sodeloval tudi na odru, bil je Koprivnik v Gospodu Jakobu in Jože Jeklen v Revčku Andrejčku K. Morreja, Dobrinov v Trhlem domu S. Tuciča, Miško v predstavi Kdo je mrtev G. Prejaca itd. Po letu 1910 ga je pot vodila v Maribor, v albanski Drač, pred 2. vojno je bil visok bančni uradnik v Ljubljani. Pisal je članke in kritike, tudi prevajal in objavljal v Edinosti, Triester Tagblattu, Jugoslaviji, Jutranjih novostih itd. Vrsto let je ohranil stike z Rajnerjem Hlačo, zato nam je nekaj več znanega o usodi tega sposobnega gledališkega delavca po njegovem odhodu iz Trsta. Popis zgradbe Narodnega doma, predvsem notranjosti, je morda edini popis sodobnika, saj detajlnega, kot je znano, ni. Rokopis je v SGFM.
Povabljen sem bil, da povem kaj iz svojih spominov na tisto dobo slovenskega gledališča v Trstu, ko je začelo delovati in se razvijati pod streho tedaj pravkar dograjenega Narodnega doma. Štiri sezone sem sodeloval pri tem kulturnem delu tržaških Slovencev, in tako je iz tiste dobe res dokaj snovi, ki je vredna, da se otme pozabe in ohrani zanamcem. — Je pa s spomini tako kakor s suknjo, ki predolgo visi nerabljena v omari in postane tam žrtev moljev. Kdor obuja spomine, ki segajo daleč nazaj v preteklost, in se skuša po dolgi dobi v njih duševno razgledati, opazi, da seje molj časa neusmiljeno zagrizel vanje in pustil v njih večje ali manjše luknje. In čim dalj so spomini odmaknjeni od dogodkov, tem bolj so zastrti in zabrisani in tem bolj medli se pojavijo pred duševnimi očmi. Kako bi moglo biti to zame izjema? Saj nameravam govoriti vendar o dobi, ki je že 45 let za nami!
Poskusiti pa hočem vendarle, dasi moram že vnaprej poudariti, da ni moj namen, da bi podajal v teh vrsticah zgodovino tiste dobe tržaškega slovenskega gledališča. To so ali bodo mnogo bolje opravili drugi, ki imajo za take namene kaj več na razpolago kakor le spomin na osebne doživljaje in vtise. Zato bom v teh paberkih gotovo marsikaj prezrl in nehote tudi izpustil kak dogodek ali kako ime, dasi je pri takratnem skupnem ustvarjanju vsako ime in vsak pripetljaj mnogo pomenil. To svojo nepopolnost moram opravičiti, ker je naš tržaški oder rastel in deloval v svoji začetni dobi le ob nesebičnem in za stvar vnetem prizadevanju znatnega kolektiva amaterjev, ki bi se jih bilo vredno spomniti, in so ga šele kasneje, v nadaljnjem razvoju, okrepili pritegnjeni poklicni igralci in mu dvignili umetniško raven. Naj pomenijo torej te moje vrstice nekaj kamenčkov v mozaiku, ki bodo z dru-
gimi opisi tiste dobe pomagali izpopolniti sliko tistih davnih dni naše kulturne rasti v Trstu, kolikor je bila spojena z gledališčem.
Kakor so bili tržaški Slovenci glede svojih sporadičnih gledaliških predstav in drugih družabnih prireditev še v zadnjih desetletjih minulega stoletja odvisni od Italijanov in njihovih dvoran (Fenice, Goldoni), tako tudi po ustanovitvi Dramatičnega društva (1902) ni bilo bolje. Preobrat je nastal šele, ko so se tržaški Slovenci po dograditvi Narodnega doma (1904) v tem pogledu osamosvojili in mogli prirejati slovenske gledališke predstave — in seveda tudi druge družabne manifestacije — pod lastno, domačo streho.
Dramatično društvo se je moralo že od vsega početka boriti z velikimi težavami, in gmotna stran teh nevšečnosti gotovo ni bila najmanjša. Tudi začetek delovanja na lastnem slovenskem odru teh težav ni zmanjšal. Oder smo sicer dobili, ali bil je prazen, tudi prostor za gledališko garderobo je bil, pa prav tako brez vsega. Potrebna je bila torej nabava vseh odrskih in igralskih rekvizitov, tako kulis, notranje opreme, odra, kostumov idr. Manjkala je tudi slovenska gledališka literatura, tako celotnih tekstov kakor tudi posameznih vlog. Drugo prav tako važno vprašanje je bila izpopolnitev diletantskega kadra. Povsem razumljivo je torej, da so vsi potrebni izdatki za pripravo predstav znatno presegali sredstva, ki so bila na razpolago, in tudi pičle dohodke, ki so dotekali v društveno blagajno iz uprizoritev in iz članarine maloštevilnega članstva Dramatičnega društva. Tako je nad krmarji društva trajno visel črn oblak nevihte in grozil, da se zvali na šibko ladjico, ki si je drznila na odprto morje. Tedanjemu diletantskemu odru je vrhu tega manjkalo strokovno operativno in administrativno vodstvo, ki bi bilo moglo posvečati plemenitim ciljem slovenskih predstav ves svoj čas in svoje zmožnosti in brez lastnih eksistenčnih skrbi misliti edinole na razvoj in dvig slovenskega gledališča.
Našega mladega slovenskega odra v njegovem ustvarjanju ni bilo mogoče vzporejati z umetniško ravnjo predstav, ki so jih mogli uživati častilci Talije v drugih tržaških gledališčih. Saj so v italijanska gledališča prihajale iz Italije na gostovanja slovite igralske družine, kakor n.pr. Zacconija, de Grassija, Eme Grammatice idr., ki pa so bile s svojo umetnostjo tudi nam prav dobrodošla šola. Kljub vsem pomanjkljivostim našega slovenskega odra pa je bilo tržaško slovensko občinstvo navdušeno za domačo odrsko besedo. Redno je polnilo dvorano in hvaležno sprejemalo, kar mu je moglo slovensko gledališče v tedanjih razmerah nuditi.
Kakor sem že omenil, segajo moji spomini 45 let nazaj, ali točneje povedano: v dobo štirih gledaliških sezon, in sicer 1906/07 do vštete 1909/10. V teh sezonah sem poleg svojega poklicnega dela aktivno sodeloval kot član tržaškega slovenskega odra. Predstave na slovenskem odru v Narodnem domu so se začele sicer že v gledališki sezoni 1905/06, ali tedaj sem jih sledil še med občinstvom. Za sodelovanje na odru me je pridobil prijatelj Viktor Cotič, sedaj akademski slikar in profesor v Ljubljani, ki je nastopal že v sezoni 1905/06 in nato še v sezonah 1906/07 in 1907/08, t.j. do svojega odhoda na dunajsko slikarsko akademijo. Uveljavljal se je zlasti v komičnih vlogah. V novo okolje sem se kaj kmalu vživel. Bil sem tedaj uradniški pripravnik stenograf v c.k.r Dopisnem uradu, in sem prav zaradi tega svoje pravo ime skril pod psevdonimom Zvezdan, privzetim po prvi vlogi, ki sem jo igral na tržaškem odru. Ta psevdonim sem si ohranil vso dobo svojega sodelovanja. Rad sem igral vse žanre, vendar pa nisem bil zadovoljen z vlogami resnega ljubimca, ki sem jih moral le premnogokrat prevzeti.
Navdušenje za delo na slovenskem odru je zajelo zlasti mladino. Koliko je bilo v tem skupnem prizadevanju požrtvovanja posameznikov, je mogoče sklepati iz dejstva, da člani naše diletantske družine niso bili le iz mesta, temveč celo v pretežni večini iz predmestij, zlasti iz Sv. Ivana, Rojana, Barkovelj, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev tržaške okolice, n.pr. s Proseka. Vendar pa se je sprva le rekdokdaj pripetilo, da bi bil kdo manjkal na vaji, a te so bile v večernih urah na odru gledališke dvorane. Pravim, da so bile v večernih urah. Saj pa tudi ni moglo biti drugače! Vsi sodelujoči so bili čez dan v raznih poklicnih službah, kljub temu pa so se na večer redno in z veseljem zbirali na gledaliških deskah in se v poznih večernih, ali bolje rečeno v nočnih urah vračali na svoje domove. Da je bil v takih okoliščinah študij vlog zelo naporen, pač ni treba še posebej omenjati. Ti mladi ljubitelji slovenskega gledališča so prihajali iz vseh mogočih poklicev srednjega sloja. Bili so državni, železniški in zasebni, zlasti trgovinski uradniki, uradnice in uslužbenci, obrtniki itd. Kot delež so prinesli na oder večinoma le svojo veliko ljubezen do skupnega dela, vse drugo pa — kolikor jih za nastopanje, razumevanje vloge in za harmonično zaokroženost s celoto nista usposabljala izobrazba in obiskovanje italijanskih gledališč — je bilo treba od primera do primera šele ustvariti. Tu je imel režiser mnogokrat dokaj trdega dela in truda. Le premnogokrat sta bila volja in vnema boljši kakor njun fizični prikaz. Tudi dobra odrska izgovorjava je bila tu pa tam trd oreh. Tako se spominjam iz prve dobe nekega za gledališko stvar izredno navdušenega igralca B. iz Sv Jakoba, sicer člana šentjakobskega či-talniškega odra. Temu je zlasti glas „s“, ki ga pozna tržaško italijansko narečje le v obliki, podobni šumniku „š“, delal silne težave. Zato ni bilo nič čudnega, če gaje bilo v „Rokovnjačih“ slišati z odra: „Ha! Ti ši Bašaj! Vžemite mu robeč ž ušt!“. . . To pa publike ni posebno motilo. Pozorno je sledila razpletu dejanja na odru, a tudi vajena je bila take izgovorjave. Seveda, ali je bila primerna za oder, je drugo vprašanje. — Tudi neki češki trgovinski uradnik Svoboda se je v svoji prizadevnosti, da bi se čimprej naučil slovenščine, uvrstil med statiste, včasih pa mu je bila v njegovo veliko veselje poverjena tudi kaka neznatna vlogica. Tako tudi v „Revizorju“, kjer je spadal v procesijo krajevnih mogotcev, ki so si zaradi slabe vesti skušah s podkupninami pridobiti naklonjenost „revizorja“. Svoj skromni dar bi bil moral opravičiti s tem, da „smo pač reveži“. Imel pa je Svoboda s slovenskim naglasom hude borbe. Bolj ko ga je režiser na vajah opozarjal, da pravimo pravilno reveži, ne pa po njegovo reveži, bolj je bil zmeden in si venomer ponavljal: „reveži, ne: reveži“. Na predstavi pa njegova zadrega pred „revizorjem“ ni bila prav nič igrana. Izročil je svoj obolos z drhtečim glasom: „. . . mi smo pač reveži!“ Za odrom smo vsi radovedno pričakovah, kako se bo s svojo vlogico odrezal. Ko pa je odpel svoje besedice, in še te z napačnim naglasom, je nekatere za kulisami kar na petah obrnilo: „Viš ga, je imel le preveč variant!“
Občinstvo je bilo dobrodušno in prizanesljivo. Take in podobne spodrsljaje je sprejemalo z oprostilnim nasmeškom in se nad njimi dobrohotno zabavalo. — Tak prizorček sem imel nekoč tudi jaz z Verovškom. V „Revčku Andrejčku“ sem na citrah za odrom spremljal njegovo pesem, on pa je brenkanje samo markiral. Ko pa je svojo melodijo končal, sem jaz nadaljeval na citrah še s sklepnimi takti. Pa ni bilo prav. Verovšek je namreč takoj po končani pesmi dvignil roke. Ker pa citre niso utihnile, so mu naglo zopet padle na strune. Počasi je obrnil nad instrument sklonjeno glavo proti kulisi in mi iz kota ust zamomljal pohvalo: „Ti hudič ti!“ — Podobna, ah skoraj še hujša stvar se je pri neki drugi predstavi — menda je bilo to v „Legionarjih“ — pripetila tudi Odinalovi. Na piani-
nu je spremljala soigralko, ki je pela. Tudi tu je bilo pravo igranje pianina za kulisami. Naenkrat pa ji zdrknejo note na tla. Hitro se je sklonila, jih pobrala in postavila na prejšnje mesto, ali medtem ko je bila ona z rokami vse drugod, je pianino kar sam od sebe naprej igral in spremljal melodijo. . .
Kakor pa že rečeno, nobeden takih pripetljajev občinstva ni vznejevoljil, temveč je za vsakega kazalo s humorjem prepleteno razumevanje in uvidevnost.
V tisti dobi je donela našim ljudem slovenska beseda z odra tako prijetno in tako milo, da so iz Sežane, Nabrežine in tudi od drugod redno prihajali na predstave. Tudi marsikateri preprosti podeželan je porabil nedeljski večer za to, da si je privoščil gledališko predstavo v slovenskem jeziku. Včasih se je takšen nenavaden obiskovalec gledališča tako vživel v dogajanje na odru, da je zamenjal igro z resničnostjo, drhtel, se žalostil in veselil, pa v svoji prevzetosti dal tudi duška svojemu občutju. Tako se je zgodilo n.pr. tudi v „Čarovnici pri jezeru“. Mladi parček je sedel na klopci pod bližnjim drevesom in ves poln ognja pletel svojo zgodbo skrivne ljubezni. Tedaj pa je stopil na oder stari oče in neljubo presenetil zaljubljeno dvojico. Te nevšečne motnje seje neki gledalec na galeriji tako prestrašil, daje v njem zakipelo. Splošno tišino je namreč naenkrat presekal tlesk z rokami, ki ga je spremljal glasen vzklik: „Orka, pej jeh he uluovu!“ Ta ex-tempore nepoklicanca je sicer zmanjšal napetost na odru, pripravil pa je občinstvu izven programa dokaj zabave in smeha.
Takih in podobnih dogodljajev je bilo v dobi mojih štirih sezon še mnogo, ali naštel sem jih le nekaj za ilustracijo povezanosti med odrom in publiko in pa v dokaz harmonije, ki je vladala med obema v takratnem vzdušju.
Ob začetku mojega sodelovanja je bila doba prvih diletantov Grebenca, Negodeta, idr. že za nami. Sodelovale pa so od „stare garde“ še nadalje ge. Ponikvarjeva, Germeko-va, Štularjeva, gdč. Odinalova, in tem so se kaj kmalu pridružile mlajše moči kakor gdč. Janova, Železnikova, Pucljeva, Lepuševa, Katalanova, Garvasova, Miillerjeva, Godinova in še druge, katerih imen pa danes ne bi mogel navesti. Konec sezone 1907/08 sta se jim pridružili še Avgusta Danilova in gdč. Mekindova. Med moškimi močmi se je okrog Štoke in Ponikvarja zbiral mlajši kader, kakor Cotič, Podkrajšek /ps. Boleslavski/, Sila, Požar, Potrato, Švagelj, Gerbič /sin skladatelja F. Gerbiča/, jaz /ps. Zvezdan/, brata Bukovnik, Zaletel, Vavpotič, Novak, Kavčič, Stare idr., ki so jim kasneje — že pod Verovškom — sledili Hlača /ps. Rajner/, Veble, Lesič, Bratina itd. Kot gost se je na našem odru tudi večkrat pojavil tedaj v Trstu živeči stari, rutinirani diletant Julij Šušteršič-Sršen. Gotovo sem v gornjem naštevanju izpustil kako ime, ali pa pristop kakega posameznika časovno premaknil. Odpomoči pa temu ne morem!
Tako nekako se je množila in narasla naša igralska družina do začetka tretje sezone mojega sodelovanja.
Že proti koncu sezone 1906/07, ki je dala še večje število predstav kakor prejšnja, pa povečane zahteve do diletantskega kadra /številnejše vaje in predstave/ v zvezi s tržaško zimo, burjo in dežjem, niso ostale brez posledic. Tako so kljub veliki ljubezni, ki je prevevala te mlade ljudi do skupnega odrskega dela, posamezni, četudi redki člani bodisi zaradi vremena bodisi zaradi bolezni ali drugih nepričakovanih zaprek začeli opuščati vaje in je njihova odsotnost seveda ovirala priprave za predstavo. Majhno število ansambla ni dopuščalo, da bi bilo za manjkajočega igralca takoj pripravljeno nadomestilo. Vse delo in uspeh tega delaje slonel tedaj na priznanja vredni dobri volji, vdanosti do stvari posame-
znika, in to brez vsakršnega materialnega povračila za usluge, storjene slovenskemu gledališču. Prav iz tega razloga Dramatično društvo tudi ni razpolagalo z nikakimi disciplinskimi sredstvi proti manjkajočim. Saj bi bili v primeru ostrega nastopa proti njim upravičeno užaljeni in bi se kratko in malo odtegnili nadaljnjemu sodelovanju. Tako stanje je postajala nevzdržno, zlasti ker je kako predstavo celo onemogočilo. Zaradi nastalega položaja, kije ogrožal redne predstave, je Dramatično društvo na svojem občnem zboru poleti 1907 sklenilo, da pritegne diletante k nadaljnjemu sodelovanju s primernimi honorarji, povezanimi z disciplinskimi določbami. Ne le to. Tudi umetniška raven predstav je nujno zahtevala izboljšanja. Da se pa ta doseže, je postala nujna pritegnitev moči iz vrst poklicnih igralcev. Za tako notranjo preureditev pa okvir diletantskega gledališča ni bil več primeren. Zato je bilo hkrati sklenjeno, da se že s prihodnjo sezono ustanovi stalno slovensko gledališče, ki bo postavilo svoje naloge na širšo podlago. Tako seje torej s sezono 1907/08 rodilo v Trstu stalno Slovensko gledališče.
Kakor že poprej, je bil tudi po ustanovitvi Dramatičnega društva /1902/ pa vse do vštete sezone 1906/07 režiser in duša vsega odrskega dela Jaka Štoka. Mož je bil doma s Kontovelja in je bil, ko sem stopil z njim v ožje stike, nekako 40 let star. Po poklicu je bil ravnatelj odvetniške pisarne dr. Gregorina in dr. Slavika. Bil je dober, rutiniran igralec in dokaj spreten in iznajdljiv režiser. Ves svoj prosti čas je posvečal slovenskemu diletantskemu odru. Napisal je tudi več šaloiger /enodejanke Ne kliči vraga, Trije tički, Mutasti muzikanti, Anarhist in večdejansko spevoigro Moč uniforme/, ki so jih podeželski odri radi uprizarjali. Bil je dober tovariš v našem kolektivnem delu in je prizadevanju posameznika rad nudil svojo pomoč. Vsako svojih vlog je znal vedno spraviti v sklad s svoji koničasto postriženo brado, ne da bi svojemu obličnemu okrasju delal nasilje.
Po ustanovitvi stalnega Slovenskega gledališča se je Jaka Štoka odtegnil aktivnemu sodelovanju na odru. Nekaj let nato je tudi zamenjal svoj dotedanji poklic in odprl v bližini Narodnega doma slovensko knjigotrško podjetje in papirnico, ki obratujeta še danes.
Z začetkom novega razdobja, t. j. s sezono 1907/08, je bil angažiran kot režiser in igralec Anton Verovšek, ki je prinesel v naše gledališče novega svežega duha in dokaj razgibanosti. Delo z Verovškom je bilo težje ko s Štoko. Pred nami je bil rutiniran poklicni igralec in režiser s temeljitim poznavanjem odrske tehnike. Z njegovim prevzemom vajeti je zavela na odru ostrejša sapa. Bil je glasen, oblasten in zahteven. Prizanašanja ni poznal in napake ali okornost je grajal s pikrimi in z ironijo prepojenimi besedami. Pri tem tudi do ženskih članov ansambla ni poznal obzirnosti. Pač pa je v svojo ostrino kaj rad vpletel duhovite pripombe in šale, kakor da bi hotel s tem pokazati, da je ves njegov „poper“ le oblika njegovega delovnega žargona. Pod njegovim artističnim vodstvom se je okrepila disciplina, ali vendar je njegova impulzivnost dušila vzdušje tiste notranje povezanosti in intimne skladnosti, ki sta tako važni komponenti za zadovoljiv uspeh skupnega odrskega dela. Imel je pač svoj način in je s krepkimi možatimi zamahi skušal doseči pravilen izraz in zaokroženost igre. Njegovo trdo prizadevanje v tej smeri je rodilo zaželene uspehe in kmalu se ga je tudi ves ansambel toliko privadil, da mu njegovih vse prej ko nežnih besed nihče ni zameril ali jih občutil kot neprijetno boleče želo. Pravilno je ocenjal svoje odrske sodelavce in njih sposobnosti kakor tudi lastnosti njih značaja. Zaradi te fizične, psihološke in karakterne analize celotnega kolektiva je znal tudi dobro in pravilno razvrščati tipe in dodeljevati vloge. Umetniška raven gledališča se je pod njegovim vodstvom vidno dvignila.
Ta vzpon se je razveseljivo nadaljeval, ko se je Verovšku že proti koncu sezone (1907/08) pridružila Avgusta Danilova. Njen angažma je gledališču omogočil uprizoriti marsikatero predstavo, za katero dotlej med domačimi diletantskimi močmi ni bilo dovolj rutinirane in za psihološko razčlembo značaja zahtevnejših vlog dovolj izkušene igralke.
Žal so med Verovškom in odborom Dramatičnega društva nastala nesoglasja dovedla do tega, da je že z zaključkom sezone 1908/09 zapustil Trst.
Artistično vodstvo gledališča je tedaj prevzela Avgusta Danilova. Z njo sta prišli v Trst tudi njeni hčerkici Mira in Silva, ki sta tudi večkrat nastopali v otroških igrah. Pod režijo Danilove je gledališče ohranilo doseženo umetniško stopnjo. S svojim ljubeznivim in vedno ustrežljivim občevanjem in ravnanjem z vsakomer, prav tako pa tudi s svojo vedno pripravljenostjo, da nudi svojo izkušenost in pomoč, kjerkoli sta bili potrebni, si je pridobila naklonjenost in spoštovanje vsega ansambla in je morda prav zaradi tega žela v kolektivnem delu priznanja vredne, zadovoljive uspehe. A tudi njeno plemenito in za razcvet tržaškega Slovenskega gledališča tako pomembno delo se je s koncem sezone končalo, ker je bila že za naslednjo sezono 1910/11 pozvana v Narodno gledališče v Ljubljani, kjer je z odhodom Borštnikove nastala občutna vrzel za vloge junakinj.
Priznati je treba, da sta Verovšek in Danilova pomenila za tržaško Slovensko gledališče dobo velikega vzpona in umetniškega napredka.
Že v prvi dobi Verovškovega artističnega vodstva sta bila angažirana tudi Slovenec Veble in njegova žena Hrvatica. Oba sta bila dotlej člana mostarskega gledališča. Veble je bil ne le kot igralec, temveč tudi zaradi tega važna pridobitev, ker je bil hkrati slikar kulis in je s to svojo sposobnostjo v znatni meri olajšal delo dotedanjega igralca in slikarja kulis Hugona V. Gerbiča. Obenem z Vebletovima je bil angažiran tudi hrvatski komik Grgiča Lesič. Ta se sicer vsa leta svojega sodelovanja na slovenskem odru ni naučil slovenskega občevalnega jezika, a dasi Hrvata ni mogel zatajiti, je znal svoje vloge tako dobro, da ni nikdar potreboval suflerkine pomoči. Naučil pa se je s prav tako vestnostjo tudi iztočnic in je bil nekoliko v zadregi le, kadar je soigralec končne besede po svoje obrnil in mu besedne „štafete“ ni v redu predal. Z novo sezono 1908/09 se je uvrstil med igralsko družino tudi Valo Bratina, ki je prišel iz Nemčije, kjer se je ukvarjal s študijem igralske umetnosti.
Kot naslednik Danilove je bil za sezono 1910/11 kot režiser in hkrati igralec angažiran Leon Dragutinovič, izobražen in zlasti v gledališki stroki izredno razgledan Hrvat z dobrim znanjem slovenščine. Kakor on je bila tudi njegova žena dobra, vsestransko uporabna moč in opora skupnemu delu. Dragutinovič je bil dobričina v pravem pomenu besede. Bilje skrajno vljuden, ljubezniv in uvideven kot režiser in ustrežljiv kot igralski tovariš. Marsikatero nesoglasje med igralci in odborom Dramatičnega društva je poravnal s prav diplomatsko spretnostjo in vobče skrbel za to, da se prijateljsko vzdušje v igralski družini ni kalilo z vnanjimi nevšečnostmi.
Da je bila vsa ta leta gledališka dvorana tudi za druge kulturne prireditve tržaških Slovencev na razpolago, mi pač ni treba še posebej omenjati. Želel bi na tem mestu navesti le dve, dasi morda nista v ožji zvezi z razvojem Slovenskega gledališča. Vsekakor pa sta lep primer za razgibanost tržaškega kulturnega in družabnega življenja.
Ob priliki silvestrovanja tržaškega Sokola leta 1909 je bila na gledališkem odru v Narodnem domu uprizorjena enodejanska komična opera „Parlament v deveti deželi“, ki jo je z uporabo napevov slovenskih narodnih pesmi uglasbil Vasilij Mirk. Vloge je naštudiral in tudi dirigiral je uprizoritev skladatelj sam. V pevskih vlogah so tedaj nastopili: Josip
Prunk /bas/ kot car iz Jutrove dežele, Karel Mahkota /bariton/ kot demokrat v njegovi službi, dr. Fran Irgolič /tenor/ kot diplomat, Štefan Šink /tenor/ kot minister, v manjših vlogah pa Franjo Košir, Srečko Mikuletič, Josip Požar, Ivan Brezovec in Ernest Rekar. Pevske točke je izpopolnjeval moški zbor tržaškega Sokola, godbo pa je dal na razpolago tržaški 97. pešpolk. Za uprizoritev je dalo Slovensko gledališče v uporabo oder, opremo in kostume.
Kot drugo tako prireditev bi omenil proslavo 50-letnice, ki jo je v začetku 1911. leta slavila Slavjanska čitalnica. Tedaj je bila uprizorjena pantomima „Možiček“ skladatelja dr. Josipa Ipavca. To pantomimo je z diletanti, člani Slavjanske čitalnice in akademskega ferialnega društva „Balkan“, naštudiral in zrežiral Dragutinovič, dirigiral pa jo je Vasilij Mirk. Godbo je kot salonski orkester tudi tu dal na razpolago tržaški 97. pešpolk, pri klavirju pa je bila ga. Bauer-Schinzl in pri harmoniju Emil Adamič.
Pa povrnimo se zopet k Slovenskemu gledališču, saj je moj namen, da o tem pripovedujem! Dramatično društvo je dajalo že v prejšnjih letih razne spevoigre, npr. „Čevljar baron“ ali „Pri belem konjičku“ z glasbenimi točkami H. O. Vogriča idr. Vzporedno z delovanjem Dramatičnega drušptva pa je bila prav agilna tudi Šentjakobska čitalnica, ki je uprizarjala lahke spevoigre. Imela je svoj orkester in zbor, pa tudi soliste in igralce. Ta njen ansambel je že poprej z lastnimi močmi na predmestnih odrih uprizarjal npr. „Rokovnjače“, „Legionarje“, „Divjega lovca“ idr., ki jih je že nekaj let prej dajalo tudi Dramatično društvo. — Tako je Šentjakobska čitalnica v letu 1911 — torej že v dobi, ko je bil Dragutinovič v Trstu — uprizorila na odru v Narodnem domu pod glasbenim vodstvom Vasilija Mirka opereto „Mamzelle Nitouche“, kjer je prevzela glavno vlogo subretke Angela Janova, članica Slovenskega gledališča. Uspeh te uprizoritve je bil Dramatičnemu društvu v pobudo, da je sprejelo Dragutinovičev nasvet, po katerem se je repertoar Slovenskega gledališča razširil tudi na opereto, ki ji je kasneje sledila še opera. — Ta razvoj je bil mogoč z angažmanom tenorista Iličiča in sopranistke Thalerjeve kot nosilcev glavnih vlog. V ostalih vlogah so nastopale domače moči /Janova, Štularjeva, Katalanova, Lepu-ševa, Rumpel, Primožič, Švagelj, Požar, Veble, Rajner idr./, ali pa so bile v rokah pevcev, ki so prihajali na gostovanje. V „Zrinjskem“ je nekoč gostoval tudi znani zagrebški baritonist Vuškovič. Ob tej priliki sem bil navzoč tudi poskusnemu nastopu Roberta Primožiča, ki je pred Vuškovičem zapel nekaj arij iz „Zrinjskega“. Vuškovič se je o njegovem glasu izrazil zelo pohvalno, vendar pa mu je nasvetoval nadaljnje šolanje. Primožič si je vzel nasvet k srcu in se izobrazil v pevca, ki je kasneje delal čast opernemu gledališču v Ljubljani. /Na zimo 1944 je postal žrtev zblaznelega SS-ovca, ki ga je na vogalu Vošnjakove ulice v Ljubljani nepričakovano napadel in ustrelil/.
O vsakem posameznem moškem in ženskem članu ansambla Slovenskega gledališča ne bom govoril. Omenil sem sicer nekatere, na splošno pa bi želel pripomniti samo to, da si je vsakdo izmed naše igralske družine po svojih močeh in sposobnostih prizadeval, da kolikor le mogoče prispeva k skupnemu uspehu celote. — Vendar pa bi rad napravil izjemo le še glede enega zaslužnega sodelavca slovenskega odra. To pa zaradi njegove izredne kvalitete in siceršnje pomembnosti za razvoj in za umetniško raven našega gledališča. Mislim igralca, intendanta in kritika Rajnerja Hlačo — z gledališkim psevdonimom Rajner. Imeli smo ga za najbolj izobraženega, talentiranega in sposobnega člana našega ansambla. Bil je absolviran jurist in je leta 1908 z 28. leti vstopil v službo pri c. kr. Dopisnem uradu kot uradniški pripravnik-stenograf. Bil je velik prijatelj ali bolje ljubitelj gledališča, in ta-
ko ni čudno, če je vstopil tudi v krog naše igralske družine. Poleg njegove naravne igralske nadarjenosti, ki je dobila mnogo podneta v obiskovanju gledališč med njegovim visokošolskim študijem v Pragi, kasneje pa tudi na Dunaju in v Trstu, mu je njegova široka razgledanost znatno pripomogla, da je postavljal na oder izklesane karakterne in druge like, ki bi bil z njimi žel zasluženo priznanje in pohvalo tudi na velikih odrih. V svojem splošnem izobraževanju se je mnogo ukvarjal s študijem tujih jezikov in tuje literature. Tako je v dobi, ko sva si postala poklicna in tudi odrska tovariša, obvladoval slovenski, srbsko-hrvatski, nemški, italijanski, češki in francoski jezik. Kot človek je bil plemenit dobrodušen značaj, duhovit kramljavec in povsod priljubljen družabnik. Zaradi njegovega temeljitega poznavanja svetovne literature in njegovih odličnih odrskih vrlin je bil po odhodu dotedanjega intendanta Josipa Knafliča v Sarajevo izvoljen v odbor Dramatičnega društva, kjer so mu bili poverjeni intendantski posli. Te je opravljal z velikim razumevanjem, polnim srčne kulture in z vso obzirnostjo, potrebno na takem mestu. Kot član odbora se je kaj kmalu izkazal s svojim organizacijskim talentom. Uveljavljal se je tudi kot kritik. O predstavah, pri katerih ni nastopal tudi sam, je izšla izpod njegovega peresa marsikatera v spretnem slogu sestavljena, vešče napisana, a vendar dobrohotna kritika, ki ni nikdar podirala, temveč je bila spodbudna za igralce in je pravilno in pravično ocenjala njih prizadevanja ali opozarjala na pomanjkljivosti, hkrati pa je ohranjala med njimi in publiko zaželeno povezanost. Tržaškemu Slovenskemu gledališču je ostal zvest do svojega odhoda v Francijo v jeseni leta 1913. Od tam se je po izbruhu prve svetovne vojne na poletje 1914. leta umaknil v Severno Ameriko. Po prvotno dokaj težkem eksistenčnem boju, med katerim si je pa hkrati usvojil znanje angleškega jezika, je končno v New Yorku našel trajno in važno publicistično zaposlitev v oddelku za tuje jezike ameriške informacijske službe. Tam je pred nekaj leti v starosti blizu 70 let tudi umrl.
Razglednica Rajnerja Hlače Robertu Poharju
Nelahko delo šepetalke je dolgo vrst let opravljala s hvale vrednim prizadevanjem ga. Zalarjeva. Le včasih jo je situacijska komika na odru tako pritegnila, daje pozabila na svojo važno funkcijo in se pridružila prisrčnemu smehu publike, igralce pa pustila capljati ... Ko se je nekoč v neki šaloigri igralcu tako smejala, da ni mogla naprej suflirati, se je temu beseda zataknila in izgubil je nit. Po svoje je tvezil naprej in ker je bil dovolj dovti-pen in iznajdljiv, je s svojim ekstemporiranjem publiko po svoje zabaval, s tem pa še bolj zabredel in tako izgubil vsako zvezo za vpad soigralca. Malce na trnju se je premikal prav pred suflerko in lovil njene besede, ali teh ni in ni hotelo biti. Na svojo zadrego in na njeno dolžnost jo je opozarjal s tem, da ji je večkrat pomigal s konico čevlja v bližini kozarca vode, ki ga je imela poleg sebe na odru. Ko pa vsi ti opomini le niso nič zalegli, je nekoliko krepkeje sprožil nogo in kozarec z vodo se je prevrnil, suflerka pa je imela majhno povodenj . Ta nenadna kopel jo je na mah toliko streznila, da se je zavedla in spregovorila vsaj zadnje za igralca odrešilne besede, ki so mu omogočile, da je primerno zaključil svojo gostobesednost in ga hkrati rešila iz precej neprijetnega položaja.
Intendanti, torej osebnosti, ki so imele neposreden stik tako z igralci kakor tudi s sporedom, so bili v moji dobi: profesor dr. Ivan Merhar, Josip Knaflič in Rajner Hlača, oba uradnika c. kr. Dopisnega urada. Že po mojem izstopu iz ansambla je bil intendant Ivan Zorec, železniški uradnik in pisatelj.
Kritiki predstav so bili v tej dobi: dr. Merhar, Ekar, urednik „Edinosti“, Josip Knaflič, neki Petronius /?/ in Rajner Hlača, za tem pa kasneje še Ivan Zorec. — Nobeden od imenoma navedenih indentantov in kritikov danes ni več med živimi.
Za izvedbo glasbenih točk v raznih spevoigrah je skrbel v prvi dobi tedaj v Trstu živeči pevovodja dirigent H. O. Vogrič, doma iz Tolmina, tu in tam pa tudi tedanji visokošo-lec in skladatelj Vasilij Mirk. Končno — že pod Dragutinovičem — pa je prevzel v neprimerno važnejši in odgovornejši obliki posle dirigenta operete in opere takratni slušatelj glasbene akademije Mirko Polič. — Vogrič kakor tudi Polič sta medtem že umrla.
Godbo si je najemalo gledališče prvotno pa vse do vštete sezone 1909/10 pri tržaškem 97. pešpolku oziroma pri Šentjakobski čitalnici, šele kasneje je uspela Poliču sestava ustreznega civilnega orkestra.
Naše tržaško gledališče seje tako lepo razvijalo, da se je njegov sloves po Primorskem bolj in bolj širil. Zato je povsem razumljivo, če je dobivalo iz raznih krajev vabila na gostovanje. Večinoma se je odzvalo takim vabilom in prirejalo v raznih krajih predstave, po možnosti seveda z maloštevilno zasedbo. Tako smo gostovali dvakrat v Renčah, enkrat s „Krivoprisežnikom“, drugič pa s Štoka-Vogričevo spevoigro „Moč uniforme“. Nekaj podatkov o teh gostovanjih sem po naključju še našel med svojimi zapisi iz tiste dobe. O predstavi „Krivoprisežnika“ imam zabeleženo: „Dne 8. maja 1908 smo igrali v Renčah „Krivoprisežnika“. Glede na prisrčen sprejem, ki so nam ga pripravili, smo na odru razvili vse svoje zmožnosti in v svoje zadovoljstvo dosegli popoln uspeh. Dvorana je bila natlačeno polna in občinstvo je kljub veliki vročini potrpežljivo, mirno in z živim zanimanjem sledilo dogodkom na odru, po vsakem dejanju pa izražalo svoje zadovoljstvo in priznanje z burnim ploskanjem.“ — Teden nato /15. maja 1908/ smo gostovali v Nabrežini, ne vem pa več, kaj smo uprizorili. Gostovanja so bila tudi v bližnji okolici mesta, tako npr. v Rojanu, Barkovljah, v Padričah, na Proseku in še drugod. Nadaljnja gostovanja brez moje udeležbe so bila dne 30. januarja 1910 v Gorici, dne 6. maja v Kanalu in eno gostovanje
celo v Pazinu. Skoraj gotovo je tržaško gledališče gostovalo še drugod, nimam pa za to ni-kakih podatkov in tudi ne spominjam se več, kaj je bilo ob teh prilikah uprizorjeno.
Slovensko gledališče je dajalo predstave sprva ob nedeljah in praznikih, kasneje, ko se je spored razširil, pa tudi med tednom. Vendar pa avtorjev in njih del, ki so tvorili naš repertoar, ne bom poskušal naštevati. Vse premalo bi vedel o tem povedati. Ti statistični podatki bodo brez dvoma razvidni iz drugih virov. Obsegal pa je drame, tragedije, komedije, šaloigre, spevoigre, pa tudi otroške igre, kar vse pa so bile v pretežni večini dela tujih avtorjev v prevodu. Šele kasneje sta se tem uprizoritvam pridružila tudi opereta in opera.
Tako se je tržaško Slovensko gledališče z leti in z vidnim zunanjim bleskom razvijalo in razvilo v pravo kulturno središče tržaških Slovencev. Ali vzporedno z njegovo zunanjo rastjo so se začele pojavljati notranje razpoke. Nastale so zaradi plaže, ki je bolj in bolj bujno začela preraščati dramatski repertoar, in ga polnila z operetno in drugo plehko snovjo, kar vse pa je naletelo na odpor gledališkega občinstva, ali vsaj dela publike. Temu nezadovoljstvu so se pridružile še nekatere politične netaktnosti, ki so imele svoj odmev tudi v slabšem obisku predstav. Vse te silnice so torej dovedle do notranjega procesa, ki je pod sicer še vedno všečno fasado začel resno ogrožati nadaljnji obstoj Slovenskega gledališča. Ta počasni, vse prej ko razveseljivi preobrat je dovedel do stanja, ki ga najbolj osvetljuje dopis z dne 11. januarja 1914, katerega sem na svojem tedanjem službenem mestu v albanskem Draču prejel od svojega tržaškega tovariša Prunka, že od nekdaj za kulturno rast slovenskega gledališča zavzetega rodoljuba. Takole mi piše: „ . . . Slovenski teater je letos /mišljena je sezona!/ grozno zabredel. Opereta kakor tudi opera dajeta slabe predstave, le drama je nekoliko boljša. Zagazili pa so v dolgove, da je strah. Zaradi slabih predstav je seveda tudi obisk gledališča nepovoljen. Ravno včeraj smo imeli sestanek odločilnih faktorjev, ki naj bi saniral položaj oziroma sklepal o biti ali ne biti slovenskega gledališča v Trstu. Odbor /Dramatičnega društva/ je izkazal včeraj nič manj kakor okroglo 25.000 K dolgov, vštevši kakih 12.000 K dolga, podedovanega iz prejšnjih let. Za sedaj je bilo sklenjeno odpraviti opero in opereto in nadaljevati le z dramo, da se reši vsaj renome na zunaj. Za saniranje pasiv pa se bo skušala najti rešitev s prispevki denarnih zavodov in s podporami, deloma pa s posojilom. Tako za zdaj, da se prepreči katastrofa. Daljša bodočnost gledališča pa je v „temi“.
Nastalo negotovost je na svoj način rešil izbruh prve svetovne vojne že na poletje 1914.
* * *
In danes? Kje ste moji dragi stari /žal velja to že dobesedno!/ znanci in znanke, tovariši in tovarišice tistih lepih mladih dni v Trstu? Koliko izmed vas jih še more obujati spomine na davne dni lepega sodelovanja na tržaških odrskih deskah? Mnoge od vas je zakon narave že presadil v poljane nirvane! Vendar pa se pred mojimi duševnimi očmi pojavljate vsi, ki nas je nekoč vezalo skupno delo za plemenite cilje. Vse vas vidim pred seboj, kakršni ste bili tedaj, vsi polni prizadevnosti, vneme in ljubezni do ustvarjanja namišljenega življenja na odrskih deskah in navdušene za lepo, izbrano slovensko besedo! Za mnogo imen, tako iz dobe mojega aktivnega sodelovanja kakor tudi iz poznejše dobe vem, da jih je živo življenje črtalo iz svojega seznama. Tako so odšli v nepovratnost in se pridružili ogromnemu kolektivu Morane: ga. Ponikvarjeva, Germekova, Odinal-Modičeva, Katalan-Smerkoljeva, nadalje Štoka, Ponikvar, Verovšek, Podkrajšek-Boleslavski, Hlača-Rajner, Dragutinovič, Potrato, Lesič, večkratni gostje tržaškega odra
Šušteršič-Sršen, Danilo, Grom, Slavčeva in — kakor že na drugem mestu omenjeno — gledališka dirigenta K. O. Vogrič in Mirko Polič. — Glede nekaterih drugih vem, kje so danes, usoda premnogih drugih pa mi je povsem neznana.
Opis Narodnega doma
Morda je bil tržaški Narodni dom kot stavba po svoji zunanji obliki in glede notranje porazdelitve prostorov kje drugje bolje opisana, vendar mi to ni znano. Zato ga bom skušal v naslednjem z besedo ponazoriti, kolikor mi to spomin dopušča.
Sezidan je bil Narodni dom do vštetega prvega nadstropja iz izbranega domačega svetlega kamna, ostala nadstropja pa iz rdeče šamotne opeke. Med okni so bili okraski iz rjave šamotne opeke v obliki na rob postavljenih, razpotegnjenih četverokotnikov, okna sama pa je obrobljal bel kamen. Stavba je bila obrnjena s pročeljem proti vzhodu na odprto Piazza Caserma. Njena nekoliko daljša trakta sta se raztezala ob ulicah della Geppa in Giorgio Galatti, s svojim začetnim delom pa se je poslopje naslanjalo v strnjenem redu na naslednji hiši ob obeh imenovanih ulicah. Pročelna stran nadstropij je imela po devet oken, nadstropja ob obeh stranskih ulicah pa po dvanajst oken.
Na pročelni strani in do srede poslopja ob ulicah Geppa in Galatti, kjer so bili /na desni/ restavracijski oziroma /na levi/ kavarniški prostori, je bila stavba zaradi višine stropa v teh prostorih — zavzemal je namreč vso višino prvega nadstropja — štirinadstropna, v ostalem delu ob obeh imenovanih ulicah pa petnadstropna.
V pritličju, na desni od glavnega vhoda, t. j. deloma proti Piazza Caserma, deloma ob ulici Geppa, je bila restavracija „Balkan“; na levi strani od glavnega vhoda, prav tako deloma proti Piazza Caserma in deloma ob ulici Galatti, pa je bila kavama „Balkan“. Restavracija je bila razdeljena v tri razrede. Proti Piazza Caserma in deloma ob ulici Geppa je bil I. razred. Nad II. razredom, ki se je raztezal ob ulici Geppa in je imel nižji strop, je bil še poseben gostilniški prostor za zaključene družabne prireditve. III. razred restavracije je bila gostilniška soba, spojena s točilnico. Dalje ob ulici Geppa so sledili, kuhinja, razni prostori za strežno osebje itd. — Kavarna, ki je bila v levem delu poslopja, je imela le en nerazdeljen prostor; ta se je raztezal deloma ob Piazza Caserma, deloma ob ulici Galatti, kjer je bila v podaljšku kavarniška kuhinja. Kavarna, katere strop je ob Piazza Caserma prav tako kakor pri restavraciji zavzemal tudi prvo nadstropje, je imela nad svojim srednjim delom ob ulici Galatti nižji strop, ker je bila nad tem delom kavarne še posebna igralska soba.
Restavracija kakor tudi kavarna sta imeli na Piazza Caserma po dvoje visokih, širokih oken. Med njima so bila vhodna vrata. Druga okna in po ena vhodna vrata v prostore za goste so bila ob obeh stranskih ulicah. Po en nadaljnji vhod v poslopje je bil vrhu tega v ulici Geppa k hotelskim sobam, oziroma v ulici Galatti k uredništvenim, društvenim in stanovanjskim prostorom.
/Prvi hotelir in restavrater je bil Dolničar, za njim pa sta bila najemnika Kogl in Počkaj./
Nad I. razredom restavracije in nad vežo so bili društveni prostori „Slavjanske čitalnice“ in akademskega ferialnega društva „Balkan“, nad kavarno pa poslovni prostori Tržaške posojilnice in hranilnice kot lastnice stavbe.
Ob ulici Giorgio Galatti so bili do jeseni leta 1913 uredniški prostori in tiskarna političnega društva „Edinost“; navedenega leta pa seje „Edinost“ preselila v lastno zgradbo v
ulici San Francesco, njene prejšnje prostore v Narodnem domu pa je najela Glasbena Matica. V višjih nadstropjih so bili med drugim Delavsko podporno društvo, odvetniška pisarna dr. Gregorina in dr. Slavika in nekaj zasebnih stanovanj /dr. Gregorin, dr. Vilfan idr./.
Ob ulici Geppa kakor tudi ob pročelni strani poslopja so bile tujske sobe hotela „Balkan“.
Glavni vhod v poslopje je imel velika dvokrilna, z umetniškim okovjem okrašena kovinska vrata z vdelanim steklom. Na vsaki strani teh vrat pa je bilo zaradi večje svetilnosti še po eno v obliki togih vrat izdelano, do tal segajoče okno v — skladno z glavnimi vrati — umetniško izdelanem kovinskem okviru. Iz prostorne veže je bilo mogoče priti skozi močna, visoka hrastova vrata na desni v restavracijo, na levi pa v kavarno. — V ozadju veže, nasproti vhoda, je bila za nekaj stopnic poglobljena sokolska telovadnica, lična podolgovata dvoranica s parketnimi tlemi. Tam so bile tudi plesne vaje Sokola.
Z desne in z leve strani veže je vodilo v širokem loku dvoje stopnišč v nadstropje, kjer je bila gledališka dvorana. Po teh stopniščih je bil tudi dohod v prostore Čitalnice, ki je bila delno nad glavnim vhodom in je imela sredi pročelja stavbe lep balkon na Piazza Caser-ma. Tik pred gledališko dvorano je bila na širokem podestu garderoba za publiko. Od tod je vodilo dvoje nadaljnjih stopnišč še na galerijo oziroma h gledališkim ložam.
Gledališka dvorana se je raztezala nad stropom sokolske telovadnice v notranjost poslopja. Po dolžini je bila nekako za tretjino krajša od ljubljanske unionske dvorane, po širini pa tej precej enaka. V dvorani sta bili dve vrsti sklopnih sedežev, ki so jih seveda odstranili, če so bile v dvorani druge prireditve, n. pr. plesi ali družabne prireditve pri pogrnjenih mizah itd. Stojišče je bilo zelo prostorno, saj je slonela galerija, ki je obdajala dvorano v obliki podkve, na več masivnih stebrih. Tako dvorana kakor tudi galerija sta imeli parketna tla. Proti odru so bile na obeh straneh galerije po štiri lože.
Dnevno svetlobo je dobivala dvorana skozi stekleno streho. Oder je bil srednje velik, imel pa ja precej prostora za poglobitev in tudi spodnje prostore za shrambo kulis.
Moška in ženska garderoba za igralce je bila ob desni strani dvorane oziroma odra v nižjem nadstropju. Do nje so vodile z odra na koncu kratkega hodnika železne stopnice. Običajni dohod do garderobe in odra je bil iz ulice Geppa, kjer je bil vhod k tujskim sobam hotela.
(Hotel, ki so ga Italijani sezidali na mestu, kjer je poprej stal požgani Narodni dom, uporablja sedaj angleška vojska Zavezniške vojaške uprave).
Ljubljana, v decembru 1952.
Alcuni ricordi sul periodo iniziale del teatro slovene di Trieste
Fu attore e poi funzionario a Ljubljana. Nei suoi ricordi del 1952 descrive vivamente l’attività del periodo dal 1906 al 1910 e alcuni collaboratori con i quali svolgeva la sua attività d’amatore nel teatro sloveno di Trieste. Vi è inclusa anche la descrizione dello interno della Casa di cultura slovena di Trieste il chè ë molto intéressante poichè a causa dell’incendio del 1920 ne sappiamo pochissimo. Al terzo piano dell’edificio c’erano accanto alla sala di teatro e di ginnastica anche gli uffici delle banche e delle banche di crédito, Sokol, un ristorante, gli uffici degli avocati e persino degli appartamenti.
Mirko Polič
UDK 886.3-94(450.361 = 863)
Mladost v Trstu
Avtor svojih mladostnih spominov ni dokončal, vendar tudi taki kot so, lepo ilustrirajo življenje slovensko hrvaške družine v Trstu, obenem pa pripovedujejo o začetkih šolanja kasnejšega uspešnega skladatelja, dirigenta in direktorja ljubljanske Opere, ki je v njegovem času dosegla visok nivo.
Moj oče je bil doma iz hrvaškega Primorja (rojen v Karlobagu 1. 2. 1858); svojo mladost je preživel na Sušaku, Reki in v Bakru, kjer seje izučil tiskarstva. Študiral je sicer samo osnovno šolo, toda izvrsten pedagog Čeh Cihlar in samo enkrat očetov „kajiš“ sta mu odprla razmeroma široko obzorje in brihtna, čeprav trmoglava butica si je v teku življenja nabrala mnogo in sorazmerno tehtnega znanja na mnogih področjih človeškega udejstvovanja.
Mlad je odrinil v svet, v Zagreb, kamor je stremel sleherni Hrvat in tam je kmalu zavzel vidno mesto med svojimi sodobniki, ki so jih razna politična vprašanja pretresala v dno duše. Saj so se v tistem času začele uveljavljati posledice nagodbene politike, ki so v ukrepih bana Khuen-Hedervaryja in fin. ravnatelja Davida 1. 1883 naenkrat dobile najbolj viden izraz in izzvale najbolj burno reakcijo naroda, ki je kulminirala v „jurišu“ na dvojezične table. Moj oče, eden začetnikov tega pohoda, je bil ranjen na glavi ter je moral bežati v Avstrijo. Tako ga je usoda zanesla v Trst, oko južnega slovanstva. Tam je vstopil v Dolenčevo tiskarno, kjer je kmalu postal delovodja, 1. 1885 pa, ko se je poročil in je kmalu nato lastnik Viktor Dolenc umrl, odgovorni za tiskarno in skrbnik pokojnikove družine.
Dolenčeva tiskarna, zelo skromen tiskarski zavod, je bila tiste čase edino podjetje te stroke v slovenskih rokah. Razen skromne literature in še bolj skromnih potrebščin za del našega življa se je tiskala v njej Naša sloga, tedenski časopis, ki ga je izdajal in urejal Matko Mandič in Edinost tudi skromni list za politične potrebe takrat prebujajočih se tržaških Slovencev. Menda ga je takrat urejeval Viktor Cotič. Da bi omogočili obstoj takega podjetja, je marsikateri slovenski uradnik državnega aparata (namestništvo, pošta, finančna služba itd.) oddajal dela iz svojega območja tej tiskarni, ker od prej omenjenih publikacij, ki so bile finančno pasivne, ni bilo misliti na kak denar in uspeh.
Med drugim je poštno ravnateljstvo tiskalo t.zv. Spitzzettel (poštna imena v visokih nakladah), ki so se lepili na poštne omote, precej donosno delo, ki je v onem času hranilo in držalo in tiskarno in časopis.
Viktor Dolenc je zapustil vdovo rojeno Furlanko in dvoje malih otrok, Viktorijo in Edvarda. Ker je zapustil tudi nekaj dolga, je padel predlog, ki ga je baje posebno podpiral Matko Mandič, naj se vse proda na dražbi. Kot kupec bi se pojavil nekak konzorcij, ki bi za 2000 gold. prevzel vse in uredil tiskarno za bodoče zahtevnejše in boljše čase.
Moj oče seje temu zoperstavil. Kakor mi je cesto pravil, je smatral za svojo človeško dolžnost, da zagotovi bodočnost družine svojega pokojnega šefa, poleg tega pa mislim, da ga je mikala želja po lastni emancipaciji. Opirajoč svoje račune na trenutno ugodno delovno konjukturo, se je obvezal z zadolžnico na menda 25.000 gld., ki jih bo odplačeval seveda z obrestmi, vdovi v obliki rente. S tem je napravil vsekakor človekoljubno dejanje ter se oddolžil svojemu pokojnemu gospodarju, kajti tiskarna je s tako vsoto bila mnogokrat preplačana. Zameril se je pa hudo političnim faktorjem, ki so očividno hoteli na lahek in cenen način priti do osnove svojega tiskarskega zavoda. Tako si je moj oče v svojem 27. letu — kdaj neki bi mogel človek biti pogumnejši in podjetnejši? — naprtil na svoja ramena polno odgovornost za podjetje, dvoje familij in nerazpoloženje lastnih političnih somišljenikov, kar je postalo pozneje naravnost usodepolno zanj in za njegovo delo.
Toda usoda gre svoja pota in vsak izmed nas se trudi, kako bi ji olajšal delo. Tudi v tem primeru je nastopila kmalu kazen za mladeniško objestnost in precenjevanje lastnih moči. Še istega leta je reforma v ekspedituri odpravila „Spitzzettle“ in tiskarna Dolenc je bila ob najosnovnejše delo. In ravno v času, ko so montirali nekaj novih, na dolg kupljenih strojev za boljše delo zavoda, ko je prihajal novo naročeni in na odplačilo (menice!) nakupljeni tiskarski material. . .
Takrat je moja 18-letna mati Marija prvič okusila resnost in trdoto življenja. Ko se je v januarju 1885 poročila z malo znanim, resnim, toda živahnim in zanimivim Hrvatom, ki ga je spoznala na izletu v Ricmanje, si je domišljala, da jo bo popeljal v veselo in kratkočasno življenje. O kakih eksistenčnih skrbeh siji seveda ni niti sanjalo. Brez tehtnega preudarka (kaj bi 17 letno dekle mnogo tuhtalo!) je pustila svojega častilca Ivana Umeka, brata prijateljice Eme, ter sledila prigovarjanju svoje matere, ki je mogoče videla za hčerko v podjetnem Hrvatu boljšo bodočnost kot pri skromnem, subalternem državnem uradniku. Saj tudi njihove razmere niso bile bogve kake. Ona je bila sicer iz imenitne in bogate lokavske familije Lantirjev, ki so (vsekakor bolj v šali) vezali svoj rod na oni grofov Lantieri-jev. Saj je njen oče v mladih letih za stavo spravil konja po stopnicah v prvo nadstropje, od koder mu je potisnil glavo skozi okno, da bi ga vsi dobro videli ter je potem moral podreti zid, da bi ga spet spravil hlev; in take ekstravagancije kažejo vsekakor na imenitnejše poreklo. Toda njen mož Anton Muha je prišel v mladih letih iz Brezovice v Trst kot lošči-lec podov ter si je šele z neumornim trudom uredil skromno prodajalno pohištva, z nekaterimi znanci v družbi pa pozneje kupil starejšo hišo na Piazza delle Legna (pozneje Goldoni), ki jo je upravljal. Šel je pot deželanov, ki so mirno in počasi prodirali v velemesto.
In tako se je znašlo dekle kaj kmalu srede krute borbe za življenje, ki je cesto nalagala pomanjkanje, odrekanje zabavam in ugodnostim, prerekanje z upniki in garanti, skrbi zaradi zapadlih menic, zaradi sobotnega izplačila delavstva, zaradi vzdrževanja družine Dolenc, ki je imela tudi potrebe in je zahtevala svoje. . . In v teh mukah in borbah je njen mož postajal bolj in bolj resen. Vstajal je zgodaj in prihajal pozno domov, zmučen od dela, ker je cesto opravljal posle stavca in strojnika in akvitizerja poleg same administracije, če razmere niso dopuščale večjega personala. In mož jo je zanemarjal, čutila se je zapuščeno in ogoljufano za udobno in ugodno življenje, ki ga je pričakovala. In težka žalost in
brezmejna tuga se je naselila v njeni duši, ki ni bila dovolj krepka, da bi se povzpela do so-boriteljice svojega življenjskega tovariša.
In niti otroci ji niso prinesli zadovoljstva in tolažbe, saj so pomenjali povečanje skrbi. Najprej prvorojenec Milan, pameten, živahen deček, ki je v nežni mladosti podlegel difte-riji, pa Marija, ki je kmalu po rojstvu umrla in končno Mirko, Vera in Milka, ki smo prišli na svet 1890,1892 in 1895, da bi bremenili budžet družine Polič in da bi z njo doživeli lepe in nelepe dneve. Pa menda več nelepih kot lepih.
Kakor vedno v življenju so se menjavali sončni in deževni dnevi. Vrstile so se periode obilega dela in zaslužka, njihove uspehe pa so uničevale dobe brezdelja in krize, ko se je moral zmanjševati obrat, odpuščati delavstvo, medtem ko so dolgovi ostajali in neusmiljeno pritiskali. Tedaj je romalo zlato in skromno okrasje moje mame v zastavljalnico (Mon-te di pieta). Živo mi je v spominu s kako muko je moj oče v takih primerih zahteval, zaprosil ali kakorkoli izvabil materi te dragocenosti, kake scene so se odigravale pri tem. To je moralo biti, nič ni pomagalo, le domače razmere so postajale čedalje neznosnejše.
Sigurno ni bil moj oče niti spreten finančnik, niti okreten komercialist. Marsikateri težavi bi se bil z nekoliko spretnosti in smotrnosti lahko izognil, premnogi čisto nepotrebni sodnijski stroški bi bili lahko odpadli. O tem me je z izredno živahnostjo in prepričeval-nostjo poučeval dobri, toda gostobesedni in malce godrnjavi stari oče, posebno ko je bilo treba obnavljati zapadle menice, pa me je oče pri takih posetih včasih popeljal s seboj, menda da ublažim s svojo prisotnostjo izbruhe jeze, ki so sledili prošnji za obnovo podpisa.
Tako je nihala finančna politika mojega očeta med Scilo in Karibdo in rad verjamem, da mu je včasih bilo vseeno ali celo ljubše, da je pustil zapasti menice kot da bi spet hodil v Canoso. Seveda v svojo in vseh nas škodo, kajti stroški so naraščali in moralo se jih je prej ali slej izplačati.
Poleg tega je razvoj njegovega podjetja ogromno trpel radi trikratne preselitve, pri katerih je bilo potrebno demontirati vse stroje, ter jih spet montirati v novem lokalu, kar je stalo zelo veliko (zasebni monterji!) ter povrhu za dalj časa ustavilo obrat. Žalostno je pri tem dejstvo, da je vsakokrat bil primoran na selitev od svojih sonarodnjakov — konzorcija Edinosti, ki mu je redno kupil streho nad glavo! Naj se to tolmači kakorkoli, dejstvo ostaja, da je moral moj oče preseliti najprej tiskarno iz Via Geppa, kamor se je vselila tiskarna Edinost, na trg Caserma, kjer je po nekaj letih zrastel tržaški Narodni dom (s prostori za tiskarno Edinost). Moj oče je nato s težko (radi ital. bojkota) muko našel pripraven lokal v ulici S. Francesco. Spet nekaj let pozneje je isti konzorcij Edinosti kupil to hišo, da uredi v njej svojo tiskarno, ker so menda prostori v Narodnem domu postali pretesni. Seveda je moral moj oče spet na lov za lokalom. Imel je pri tem srečno roko. Našel je ogromno stavbo na Barieri, kjer smo si uredili tiskarno in stanovanje. — No to je bilo že v času, ko sem se pripravljal na odhod od doma, tik pred prvo svetovno vojno.
Kakorkoli, to poglavje meče zares nadvse čudno luč nad razmere, ki so vladale takrat med tako ogroženo narodnostno manjšino v Trstu, katera bi bila potrebovala čim večje strnjenosti in vzajemne podpore, ne pa takih izbruhov maščevalnosti in netolerantnosti. Toda izgleda da so dr. Gregorini, Slaviki, Rybaši etc. bili drugega mnenja.
Ni čuda, če je v naši rodbini vladal, poleg opisanih finančnih in družinskih tegob tudi nekak odpor in nerazpoloženje proti oficialnim voditeljem tržaškega slovenstva. Že v mladi dobi sem slišal trpke opazke na njihov račun. Po svojem bistvu sem bil meditativna in sanjava priroda. Nerad sem se družil z otroci, s katerimi se principielno nisem nikoli igral,
čeprav smo nekaj let stanovali v veliki vili Eisner (na Škorkli) z velikim precej zanemarjenim parkom in prekrasno teraso, s katere smo redno uživali zgodnjo velikonočno procesijo kapucinov na nasprotnem hribu Monetuci. Velikokrat me je mama izprla iz stanovanja, kjer sem bral in bral, ali pa zamišljeno posedaval po cele ure! Pa ni dosegla drugega uspeha, kot da sem prejokal ves čas na stopnišču. . . Rad pa sem sedel v odrasli moški družbi in poslušal. In zapomnil sem si trpke besede, ki so cesto privrele iz ust mojega tako občudovanega očeta. Ni nam bil tuj, čeprav se je ukvarjal z nami manj kot bi bilo koristno. Pogosto nas je razveselil s kakim prizorčkom, ki ga je zvečer delil z nami. Če je bil dobre volje, nam je po večerji pripovedoval zanimivosti o aktualnih dogodkih (špansko-ameriška vojna, burska vojna) ali pa o lastnih doživljajih. Nepozabni so mi ostali večeri, ko nam je v celoti opisal in orisal Robinzonove doživljaje. Že v zrelejših letih (1904-05) sem sam posegal v prav južnaško razgibano diskusijo o rusko-japonski vojni. Takrat je bilo naše večerno omizje že precej številno. Dva strica, Toni in Pepi, ki sta bila že zaradi diametralno nasprotnih značajev vedno nasprotujočih si misli, stričnik Milan Adamič (iz Bakra), ki je kakor stric Toni bil zaposlen v tiskarni, so bili kaj glasni zagovorniki lastnih misli in pogledov. Jaz sem črpal svoje opazke po večini iz razlaganj profesorja zgodovine Mahra, ki nam je precej objektivno razlagal vojaško in politično situacijo dneva. Vendar je navadno vse utihnilo, kadar je na koncu povzel besedo oče. Jasno in nazorno je znal formulirati svoje poglede in redkokdaj mu jih je kdo mogel ovreči.
Vendar so bile to le bežne epizode in blagodejni odmori v trdi vsakodnevni borbi za obstanek. Moj oče se je takrat že bližal svoji 50 letnici. Velik del življenjskih načrtov je moral zavreči, nešteto upov zakopati. V boljših, smelejših letih si je poskušal ustvariti lasten dom. Po mnogih naporih in borbah je pripravil tasta in taščo do tega, da bi poceni kupili posestvo na Rocolu, pa je v poslednjem trenutku padlo vse v vodo. Tašča je ugotovila, da bi ji bilo predaleč hoditi vsako jutro do fratrov k maši. . .
Deset let je predsedoval Slovanskemu pevskemu društvu, ki je bilo v tisti dobi v žarišču koncertnega dela tržaških Slovencev. S Srečkom Bartlom kot pevovodjem (bil je mož mamine prijateljice Eme Umekove), sicer uradnikom pri Mankoču, je dvignil to društvo na zares lep nivo. Spominjam se koncertov v Teatru Armonia, ki so bili umetniški, družabni in končno politični dogodki devetdesetih let. Včasih sem smel na kako skušnjo. Vračal sem se kot pijan od zvokov. Ob nedeljah so pevci balincali v vili Eisner, zvečer pa so imeli cesto skupno večerjo, ki so jo aranžirali moji s sostanovalci Pavlovičevimi. Pa so zapeli, mene pa posadili medse na mizo, da bi jim taktiral. . . Seveda se je tudi tu vodila gonja, predvsem radi „frakarstva“, kar je dovedlo do ustanovitve „Kola“. Sledili so notranji nesporazumi in končno ženske kregarije, ki so se osredotočile v vili Eisner. Sledil je seveda neizogiben proces, ki je v raznih uradih (vodil se je kajpada z razumljivo zagrizenostjo) stal mojega očeta ogromne denarje ter je izpodjedal materino itak rahlo zdravje. Od grozeče tuberkuloze seje zdravila v Materiji več mesecev v teku dveh let, kamor sem jaz sledil svojima sestrama v šolskih počitnicah. Tako sem začel hodit na počitnice na deželo. Oče je prihajal ob sobotah zvečer s poslednjim vlakom do Hrpelj — Kozine, potem peš do Materije ter se vračal na delovni teden v ponedeljek zgodaj. Včasih smo ga spremili na vlak pa smo zlezli na bližnji hrib (menda Kokoš), od koder smo z daljnogledom opazovali, kako je vlak zavozil na postajo Sv. Andreja. Vsaj ohranil sem ta vtis. Mogoče je pri tem sodelovala v dobri meri moja fantazija. V Tubljah sem pri veselici opazoval narodne noše brči-nov in Čičev. Takrat me je prvič zanimal klarinet v nadvse primitivni godbi. V Brezovici
sem prvič spoznal versko in mogoče tudi rasno netoletantnost. Bežen, povsem neznaten dogodek, ki se je za čudo vsekal v moj spomin. Za časa močne nevihte z bliskom in gromom je nek mladenič brezbrižno in hladnokrvno opazoval divjanje elementa izpred vhoda, pod napuščem. Na opazko, češ, kaj se nič ne boji, je poudaril domači gospodar z neprikrito nejevoljo: nič ga ni strah božje jeze, ker je Jud in ima zvezo s hudičem. Vem, da sem mnogo premišljeval o teh besedah ter iskal v nekam sanjavem in žalobnem pogledu mirnega mladeniča zveze s peklom. . .
Iz zgodnje mladosti sem ohranil še nekaj spominov na dogodke, ki so brez dvoma vplivali na moje psihično življenje. Tako spomin na nočnega čuvaja v Kobaridu, kjer je mama bila na počitnicah. Mogoče je, da sem ta vtis osvežil po njenem pripovedovanju, češ da jo je baje turobno petje (poleg drugega) predčasno pregnalo iz lepega gorskega sveta. Vem, daje cesto citirala začetek speva: „Enajsta ura je že odbila! Varte se ognja...“, tako da imam še danes vtis, da mi je ostal neposredno v spominu, čeprav sem bil takrat menda komaj dve leti, ali celo le pol drugo leto star. Zanimivo je, da se drugega, istočasnega vtisa vsekakor dramatičnejšega dogodka ne morem spomniti, čeprav so mi ga tudi neštetokrat reproducirali. Po cesti, koder me je nosila mala domačinka Tončka Čargova, je pridrvel voz. Izognila se mu je le s skokom v apneno jamo, medtem ko je mene zagnala daleč proč od sebe. . .
Požara, ki je nastal v nekem skladišču pod našim stanovanjem, in ki sem ga doživel v svojem tretjem letu, se takisto dobro spominjam. Bilo je ponoči pa me je mama nosila skozi kuhinjo. Jaz pa sem menda videl plamene, ki so se sukljali iz poda. . . Mogoče je, da je bila kuhinja po južni navadi tlakovana z velikimi belimi in temnimi (mogoče rdečimi ali črnimi) ploščami, ki so vzbudile v meni tako domnevo. Vtis pa je še danes svež!
S petim letom sem doživel potres, ki nas je ponoči zbudil, medtem ko so bili starši v gledališču. V Bakru pa sem se osemleten tako ustrašil udarca v veliki boben, ko sem poslušal koncert angleške mornariške godbe (tam je bil del njihove sredozemske flote na obisku, jaz pa s sestro Vero na počitnicah pri svojem „noniču“), da mi stalno vsaka eksplozija (ognjemeti itd.) ustvarja živčni šok ali pa vsaj močno nelagodje.
Kako sem bil občutljiv naj ponazori dejstvo, da so me že s samo pesmijo znali spraviti v neutolažljiv jok. Predvsem Lolin spev iz Cavallerie (mama jo je navadno pela v originalu: Fior di giagiolo. . .). ali „Oj, jesenske duge noči“, ki sta jo pela oče in mati v duetu, pa „Gusle moje“. . .
Tako sem dozoreval za vstop v gimnazijo, na zunaj nenavadno miren, resnoben, sanjav otrok, notranje močno razgiban, predvsem pa naravnost bolestno občutljiv. Saj sem neposredno pred tem sodoživljal vse faze eminoznega procesa, ki mu je sledila takojšnja izselitev iz vile Eisner v Hmelakovo hišo v ulici Fabia Severa. Stanovanje smo dobili v manjši, stranski hiši, nekaki depandansi tega posestva. Na to hišico me vežejo spomini na moj prvi glasbeni pouk. Viktorija Dolenčeva je bila glasbeno izredno nadarjeno, lepo dekle. Očividno iz hvaležnosti do krušnega očeta me je začela poučevati klavir že v vili Eisner. Vendar so spomini na te začetke zelo bledi. Vem edino, das sem z osmim letom doživel kot prvo opero Saint-Saensovega „Samsona in Dalilo“. Zanimivo je, da mi je predvsem scena ostala neizbrisno v spominu, tako da mi je bila še pozneje v karieri popolnoma sveža, čeprav te opere nisem več videl na tujih odrih. Takoj za njo pa sem slišal Wagnerje-vega Lohengrina. Od glasbenega dela so mi predvsem ostale trombe — budnice iz II. dejanja, poleg tega pa se živo spominjam, da so morali izpustiti zaradi nenadne ohripelosti ba-
ritona skoraj vso sceno pred cerkvijo (drugi del II. dej.). Takrat sem (menda štiriročno) že igral nekako fantazijo iz odlomkov te opere ter vem, da sem neutrudno ponavljal tisto partijo s trombami. Pa še celo mi je takrat prišla misel na lastno opero. . . ki bi se začela s takimi fanfarami.
Vendar se je intenzivnejši pouk glasbe začel v ulici Fabio Severo, obenem z gimnazijo. Pred tem pa sem (še v vili Eisner) prebolel težko pljučnico, ki mi je vzela poldrugi mese priprave za sprejemni izpit v gimnazijo. Pripravljal nas je naš razrednik v šoli (ulica Fontana), dobri, blagi učitelj Dolinar. Zbral nas je, kar nas je bilo Slovencev, ker se je zavedal, da smo bili vse premalo podkovani za nemško srednjo šolo, čeprav je tudi ta ljudska šola imela nemščino kot učni jezik. Bil nam je ljubeči mentor od drugega razreda naprej. V prvi ljudski šoli nas je uril še stari Italijan Posarelli, po njegovi upokojitvi pa je prišel Dolinar. Pouk je bil kaj čuden. . . Bilo nas je Slovencev, ki smo poleg domačega dialekta govorili poulično italijanščino, nekaj Lahov, ki poleg svoje „lingue del dolce si“, niso razumeli božje besedice, predvsem niso imeli kakor mi, pojma o nemščini, in nekaj Nemcev, uradniških otrok, priseljencev, ki so za silo tolkli nekako nemško italijanščino. Družila nas je torej nekaka „kongangsprache“. Mučila nas je „deutsche Unterrichtsprache“, ki je nismo in nismo mogli prebaviti ne Slovenci ne Italijani, kljub velikemu trudu dobrega učitelja.
Dvakrat na teden pa nas je seznanjal s pravo, knjižno slovenščino drugi učitelj, ki je z vso resnobo zatrjeval, da se robcu pravi praviloma „facenetelj“. Da bi nas torej pripravil na višjo prosvetilnico, nas je tudi v počitnicah, že po prestanem sprejemnem izpitu, poučeval na svojem domu. Sprva je bil mnenja, da fizično na bom kos naporom gimnazije, tembolj, ker me je bila bolezen močno zdelala. Tudi oče se je nagibal k temu in še po povratku z Materije, ko smo prešli v novo stanovanje, torej nekaj dni pred začetkom šole, ni bila padla odločitev. Zavest, da bi moji sovrstniki postali gimnazijci, predvsem Perhavec, Kavčič in Krumpotič, s katerimi sem bil kar nerazdružljiv, medtem ko bi jaz moral v peto ljudsko, me je skelela. Napel sem vse svoje energije, obljubljal vse mogoče, jokal na vse pretege, dokler se oče končno ni vdal. Mislim, da je to storil močno proti prepričanju, in pozneje sem moral sam sprevideti, da bi bilo koristneje, če bi bil počakal.
In tako smo od septembra hodili na Lipski trg — Piazza Lipsia. Prevzel nas je v 1. b dobričina Tirolec Robert Drexl kot razrednik. Že menda v drugem tednu smo imeli „Die erste deutsche Schulaufgabe“. Uspeh vsesplošno negativen. Pogum nam je močno upadel. Vendar smo se zopet znašli, napeli ušesa in z dosledno rabo nam je v par mesecih postala nemščina domačna. Prvi semester je prinesel kar dober uspeh. Menda je to bilo moje najboljše spričevalo, kar sem jih dosegel na gimnaziji. Seveda, da niso izostale posledice. Napetost je v II. sem. popustila, začelo seje markiranje in tahiniranje. Posebno matematika mi ni hotela v glavo. Nisem mogel zapopasti smisla. To je splošen pojav pri vseh disciplinah, kjer se zanemarja praktična plat, oziroma pri katerih pedagog zgolj teoretizira.
Ricordi della giovinezza a Trieste
Direttore d’orchestra, compositore e direttore di successo del teatro lirico di Opera di Ljubljana, trascorse la sua giovinezza a Trieste do ve ricevette la sua istrutione scolastica e anche la sua prima istruzione musicale e dove, prima della prima guerra mondiale fondo 1’opera slovena di Trieste. La descrizione non e terminata pero si puo sentire come era dif-ficile la vita della famiglia dell’autore in una citta straniera.
UDK 886.3-94:792(540.361 = 863)
Slavica Kraševec
Moji spomini na gledališče v Trstu
Slavica Mezgec por. Kraševec, danes 5; edina živeča članica ansambla Slovenskega gledališča v Trstu pred požigom Narodnega doma, je pravzaprav v kratkem obdobju svojega nastopanja odigrala vrsto vlog: Ema v Vražji misli K. Schonherrja, bila je Anka v Finžgaije-vem Divjem lovcu, Jekica v Mraku P. P. Petroviča, Franica v Govekaijevem Desetem bratu in Ana Strnad v Legionarjih istega avtorja, Delfina v Koncertu H. Bahra, Aleksandra Pavlovna v Anfisi L. Andrejeva in tudi Nora v Ibsenovi drami.
Bila sem stara 7 ali 8 let, ko sem prvič stopila na oder Verdijevega gledališča v Trstu. In to kot statistka v operi La Vestale in kasneje v Carmen, La Bohème, Aida, tam, kjer so rabili otroke kot statiste in tudi kot pevce. Do tega sem prišla, ker je moja birmanska botra pela v zboru istega gledališča. Plačali so mi eno krono za predstavo in sem bila vsa srečna, da lahko pomagam mami vdovi. Oče mi je namreč umrl, ko sem bila stara 6 let. Ne morem reči, da me je petje v teh operah kaj več zanimalo. Bolj sem občudovala baletke. Šele kasneje me je navdušila mama za naše narodne pesmi, ki sva jih prepevali doma. Imela je zelo lep alt, a jaz sopran. Ko sem bila stara 14 let, sem se javila v cerkveni zbor pri Sv. Jakobu, ki ga je vodil katehet Matija Škabar.
Obenem sem pela tudi v zboru Šentjakobske čitalnice, katerega je vodil g. Lah, predsednik čitalnice je bil g. Vinko Hengelman. Krstno predstavo kot solistka sem doživela spomladi leta 1915, še ne 16 letna. Šentjakobska čitalnica je priredila poslovilni večer fantom, odhajajočim na fronto. Zapela sem dve pesmi in duet z g. Zafretom. Seveda o teoriji petja nisem imela pojma, a k sreči se imela zelo dober posluh.
Medtem sem zvedela, da finansira tržaška občina začetniško brezplačno pevsko šolo, kjer učijo teorijo in solfeggio. Vpisala sem se. To šolo smo imeli trikrat na teden po eno uro. Med soprani in alti nas je bilo kakih dvajset. Šola mi je zelo koristila, ojačila se mi je srednja in nizka lega glasu. Višino sem tako imela od narave.
Na nastope so me začela vabiti različna društva: Šentjakobska čitalnica, Sokol pri Sv. Jakobu, Društvo avstrijske mladine in Delavska socialistična stranka v ulici Madonina, kjer je bil tajnik g. Regent.
Na enem teh večerov sem imela priliko spoznati Ivana Cankarja. Tudi on je nastopil in nam prebiral črtici „Gospod stotnik“ in „Čašica kave“.
Kako ponosna sem bila, ko sem sedela poleg njega pri isti mizi.
Z g. Regentom sva se videla v Ljubljani leta 1952, ko je pisal svoj življenjepis. Dala sem mu svojo izkaznico, da jo je ponatisnil v knjigi. Članica socialistične stranke sem bila že od leta 1917. Seveda so bili ti nastopi v dobrodelne namene in nisem nič zaslužila. Z mamo sva težko živeli, ker je avstrijska vlada dajala njej 2 kroni podpore na dan, a meni kot mladoletnici le eno krono.
Moj brat — naš rednik je bil na fronti.
Šentjakobska čitalnica je bila zelo agilna. Pod vodstvom igralca Tonija Požarja, učitelja baleta ter kulisnega mojstra in Pepija Bizjaka, ki je učil ples, je prirejala različne zabavne večere, ne samo pri Sv. Jakobu, ampak tudi v Narodnem domu. Vedno sem sodelovala kot sopranistka. V spominu sta mi ostala 1. dejanje operete Mamzelle Nitouche, kjer sem pela glavno vlogo in nastop v Belem konjičku.
Samo enkrat sem nastopila v gledališču Fenice: na dobrodelnem večeru za vdove in sirote padlih, pod imenom Silvija Valeri. Pela sem arijo Mimi iz opere La Bohème in iz opere La Walli. Kasneje me je prosila uprava glavne pošte v Trstu za sodelovanje na koncertu v gledališču Politeama Rossetti v prid sirotam padlih v vojni. Privolila sem. Preskrbeli so mi spremljevalca na klavir in potem sem vadila ves mesec vsak dan po eno uro balado iz opere II Guarany, ki jo je skomponiral Carlo Gomez. To je bilo leta 1917, a datuma točno ne vem. Spet sem nastopila pod tujim imenom: Tatjana Njeguš. To pa zato, da ja ne bi kdo vedel zame, če ne bi uspela. K sreči je šlo vse dobro, tako, da sem morala dodati še eno pesem. Ko sem končala, sta me čakala za odrom dva gospoda in neka gospa. Gospoda sta mi ponudila, da finansirata vsa leta mojega učenja petja v Milanu in to kot posojilo, katerega bi vrnila, ko bi nastopala kot operna pevka. Gospa se je predstavila kot profesorica petja Rapetti-Brassi, stanujoča v Trstu in mi nudila vse šolanje brezplačno. Odločila sem se zanjo in se učila pri njej petja do konca vojne.
Dan po mojem nastopu so bile v izložbi glavnih trgovin na Korsu moje slike z zelo laskavo oceno, katero je prinesel tudi italijanski časopis „II Piccolo“ kljub slovanskemu imenu in priimku, pod katerim sem pela: Tatjana Njeguš.
V poletju leta 1918 sem čitala v časopisu Edinost, da odpira igralec in režiser Milan Skrbinšek dramsko šolo. Še isti dan sem se mu predstavila v Narodnem domu in me je takoj vpisal. Takrat sem postala Slavica, ker je Skrbinšek rekel, da tako drobno in sestradano bitje ne more biti Slava. In tako je ostalo. Šolo sem obiskovala vsak večer. Bilo nas je kakih dvajset fantov in deklet. Po dveh mesecih smo imeli produkcijo, kjer je moral vsak pokazati, kaj se je naučil in kaj zna. Deklamirala sem Kettejevo pesem in s kolegico Voukovo sva odigrali skeč. Obe sva bili takoj angažirani. Finansiralo oziroma plačevalo nas je Dramatično društvo, v katerem so bili trgovci, profesorji, direktorji in učitelji, med njimi tudi pokojni Josip Ribičič.
Čeravno so bile moje želje in študij usmerjeni v poklic operne pevke, me je tudi drama zelo privlačila. Pod vodstvom Milana Skrbinška sem odigrala marsikatero lepo vlogo. A v najlepšem spominu mi je ostala Ibsenova drama Nora, v kateri sem odigrala glavno vlogo. In še danes sem hvaležna pokojnemu učitelju Josipu Ribičiču, ki me je prepričal, da sem sprejela vlogo, za katero se takrat nisem čutila dovolj zrelo. To je moj najlepši spomin na oder v Narodnem domu v Trstu.
Takrat je bil na Opčinah komandant kapetan g. Dobovišek iz Celja in zelo dober znanec Milana Skrbinška. G. Dobovišek je neko nedeljo povabil vso Dramsko šolo na Opčine in nas pogostil v restavraciji. Kako radi smo se odzvali, saj smo bili po 4-letni vojni
vsi sestradani. Prosili so me, naj nekaj zapojem in sem zapela narodno pesem.
Ko sem končala, se je oglasil pri sosednji mizi preprost vojak in zapel tudi on narodno pesem s takim tenorjem, da smo vsi obnemeli. Bil je Mario Šimenc. Dobovišek in Milan Skrbinšek sta ga povabila k mizi in petja ni bilo konca. M. Skrbinšek ga je povabil v Dramsko šolo in komandant Dobovišek ga je takoj premestil z Opčin v Trst. Ko je prišel prvič v Dramsko šolo, smo ga vsi prosili, naj nam kaj zapoje. In res je šel na oder in improviziral „Jeftejevo prisego“. Kako je bilo to nekaj čudovitega, se ne da povedati.
Prvo leto pod Italijo je še nekako šlo. Po koncu prve sezone se je odločil režiser Milan Skrbinšek, da se vrne v Ljubljano. Svetoval mi je, naj grem tudi jaz, ker pod Italijo ni nobene prihodnosti zame.
V drugi sezoni sta bila režiserja Emil Kralj in Mario Sila. Na koncu te sezone so zažgali Narodni dom, in ostali smo brez našega odra. Igralci smo se razbežali. Eni v Ljubljano, drugi v Maribor, Celje, Split, le Marij in Valči Sila, Požar Anton so ostali v Trstu in kasneje z učiteljem in pisateljem Albertom Širokom uprizarjali igre in veseloigre v Šentjakobski čitalnici in po okolici. Z Marijem Šimencem sva naredila še par koncertov v Gorici, Tolminu, Kobaridu in Idriji. Na klavir je spremljal prof. Dušan Štular. Ta še živi v Novem Sadu in je bil 1. 1986 na obisku v Trstu. Žal se ni oglasil pri meni v Domu starejših občanov. Kako mi je žal, koliko bi si imela povedati po toliko letih!
Medtem sem sprejela povabilo igralca in režiserja Hinka Nučiča, ki je imel v zakupu mariborsko gledališče. Z Voukovo sva se odzvali povabilu in bili obe takoj angažirani. V Mariboru sva našli Marija Šimenca, Justa Košuto in Rudija Mikuliča. Dve sezoni sva s Šimencem prepevala glavne vloge v operetah De Falle, Kâlmâna in drugih. Na koncu sezone smo pa peli prvo opero na mariborskem odru, Prodano nevesto, a s Šimencem sva medtem naštudirala še Bohème, Tosco, Madame Butterfly, Manon. Žal je bilo to sezono v Mariboru konec moje kariere, ker sem se zaročila in moj bodoči mož me ni rad videl na odru.
Pela sem pa še po vojni in igrala v dramski družini v Logatcu in kot solistka v mešanem zboru, ki gaje vodil dr. Tomo Tolazzi. V drami Globoko so korenine sem igrala črnko Bello, kjer me je opazil filmski režiser Štiglic in me izbral za vlogo Botre Marjete v drugem celovečernem filmu Trst ali Še bo kdaj pomlad. Še v dveh filmih sem igrala: leta 1957 v Dobrem morju in 1962 v slovensko-italijanski koprodukciji La guerra continua. Tudi na slovenskem radiu sem večkrat nastopala. Tako sem v svojem življenju poskusila koncert, dramo, veseloigro, opereto, opero in radio. Le televizije nisem. Morda me pa še čaka, vkljub mojim 87 letom. Kdo ve?
I miei ricordi di teatro di Trieste
Questa attrice e cantante del palcoscenico triestino dal 1917 al 1920 sta evocando dei ricordi delTinizio della sua carriera artistica e della sua attivitá nel teatro triestino sotto la direzione di Milan Skrbinšek.
Joso Martinčevič
Spomini na slovensko gledališče v Trstu in Ljubljani
Joso Martinčevič, poleg Slavice Mezgec-Kraševec edini član nekdanjega ansambla Milana Skrbinška v Trstu. Živi v Zagrebu. Rojen 1900 v Varaždinu, je bil v sezoni 1918/19 angažiran v Trstu, naslednjo 1919/20 pa v Ljubljani. Pod Skrbinškovim vod-stom je igral glavne vloge v uprizoritvah Cankarjevih dram v Trstu. Potem je bil ves čas član hrvatskih gledališč, postal eden najbolj znanih igralcev in nastopal tudi v slovenskih dramah. Obiskala sem ga v juniju 1987 na njegovem domu. Pogovarjala sva se predvsem o tržaškem obdobju, pogovor pa je nanesel tudi na kasnejša leta.
—	Gospod Martinčevič, doma ste iz Varaždina. . .
—	Rojen,
—	Kako ste prišli v tržaško gledališče?
—	Kako sem prišel? No, vidite! Prva svetovna vojna je bila. Kot mlad igralec sem bil angažiran v varaždinskem gledališču. Andro Mitrovič je bil takrat direktor. Lepo, mirno smo delali. Leta 1916 je umrl cesar Franc Jožef. Zaradi vojnih razmer smo morali zapreti gledališče in iti na turneje. Bili smo v Karlovcu, Sisku vse do Zemuna. Na neki predstavi v Sisku me je videl Milan Skrbinšek. Kmalu zatem sem dobil pismo v slovenskem jeziku. Rokopis je bil, saj veste, kako se piše, težko čitljiv. Šel sem h kolegici Berti Bukšekovi, takrat članici našega gledališča, naj mi prebere. Na dveh mestih sem videl napisano anga-žman. Bukšekova čita pismo in mi reče, da sem najsrečnejši človek na svetu — Skrbinšek mi je nudil angažman. Veste, mi vsi smo si želeli priti v Trst. Adresa je bila na kuverti: Milan Skrbinšek, Trst, Edinost. Odgovoril sem mu, da bi zelo rad prišel, a ne znam slovensko, da pa mu dajem pošteno besedo naučiti se jezika najdalj v treh mesecih. Nazaj je prišel odgovor: „Vse v redu, ampak ni treba znati v treh mesecih, če boš znal v enem letu, bo vse dobro.“
Medtem sem moral še na nabor, proglašen sem bil za sposobnega, takoj smo položili prisego, potem pa mi je uspelo izginiti. Skrbinšek, ki je bil nadporočnik, mi je poslal dovolilnico za pot na vojno področje, kar seje smatrala Primorska. Že 1. 1917 sem prišel v Trst. Čez mesec dni sem začel nastopati v manjših vlogah. Moj repertoar se je hitro širil. Igral sem v vseh Cankarjevih dramah, razen v Jakobu Rudi. Krasne kolege sem imel v Trstu. Prvi dobri prijatelj mi je postal Mario Šimenc, kasneje veliki znani tenor. Žalostno je zaključil kariero, drugo za drugo so mu amputirali nogi in še 60 let ni imel. Ko sva se spoznala, je prišel iz vojske in ker ni imel obleke, je hodil v uniformi, na glavi pa je imel civil-
no kapo. Posebej moram omeniti dva dobra, draga človeka, Karla in Alberta Široka. Pomagala sta mi pri učenju slovenskega jezika. Povem vam, da še zdaj govorim tekst: „Hlapci, za hlapce rojeni, gospodar se menja, ampak bič ostane.“ Lahko bi slovensko govoril največ po mesecu dni, če bi bil zdaj angažiran v slovenskem teatru.
Ko je v Trstu izbruhnila španska mrzlica, smo zaprli gledališče, odpotoval sem v Varaždin. Doma nisem lenaril, temveč se učil vloge na slovenskem jeziku. Po dopustu sem se vrnil v Trst.
Zame so vsi v Trstu mislili, da sem Tržačan, zato, ker je v njem živelo vse polno Dalmatincev. Skrbinšek! To povem, če njega takrat ne bi bilo, ne bi bilo takšnega gledališča v Trstu. Bil je velik organizator, kolosalen režiser in veliko potrpljenja je imel. Ves ansambel ga je imel rad. Tudi Jaka Štoka sem zelo cenil in sploh ves odbor gledališča.
—	Kako se spominjate predstav in publike v tistem času? Kako so ljudje sprejemali predstave, kakšen je bil obisk?
—	Slovenci so zelo radi obiskovali naše predstave. V času, ko smo študirali Kralja na Betajnovi sem šel nekega dne preko Piazze Caserme proti Balkanu. Naenkrat zagledam direktorja Skrbinška v razgovoru z nekim gospodom. Nisem jima šel blizu, pa meje Skrbinšek z gibom roke povabil bliže. Predstavil meje temu gospodu, pa nisem vedel, kdo je. Pozneje mi je povedal, da je bil to avtor Kralja na Betajnovi. To ne bi bilo toliko pomembno, če ne bi Cankar kmalu zatem, menda, decembra umrl. Premiera je bila 11. januarja 1919, Cankarju v spomin. V gledališče je prišla vsa slovenska publika, temno oblečena z rdečimi nageljni v rokah. Skrbinšek nas na to ni opozoril. Stal sem na odru z drugimi igralci, vendar nekoliko naprej. Zastor se je dvignil in na oder, name so začeli padati rdeči cvetovi. Vem, to je veljalo Cankarju, je pa eden mojih najlepših spominov. Vesel sem bil, ko sem igral Maksa. Igral sem v vseh Cankarjevih delih. Igral bi tudi Jermana, da ni bilo starejšega igralca, ki bi bil užaljen, če ne bi dobil te vloge. Sem igral pa drugo.
—	Življenje v Trstu pod Italijani?
—	Postajalo je vedno težje. Oteževali so naše delo, prepovedali slovenske plakate, vrstili so se napadi na prostore slovenskih organizacij. Nazadnje so zažgali Narodni dom. Sezono 1918/19 smo zaključili. Odšel sem k Skrbinšku in mu povedal, da bi se rad vrnil domov, kjer je bila mati stara in bolna. Z dovoljenji je bilo težko in komaj sem ga dobil pri gubernatorju. Potem sem preko Rakeka lahko odšel domov. Naj povem še to: v Trstu sem bil s Skrbinškom in njegovo sestro Štefanijo tri dni in pol zaprt, ker smo na cesti pred gledališčem govorili slovensko. Enostavno smo bili toliko časa zaprti, potem pa so nas brez česarkoli izpustili.
—	Naslednjo sezono ste že bili član ljubljanske Drame?
—	Komaj sem dobro prišel v Varaždin, že prideta dva telegrama iz Ljubljane, naj se javim, ali sem doma ali nisem in če bi hotel igrati s Skrbinškom že iz Trsta naštudirano predstavo Žena-vrag Schonherra. Pristal sem. Odigrali smo celo dve predstavi: Skrbinšek, njegova sestra Štefanija in jaz. Na predstavi je bilo mnogo slovenskih književnikov, med njimi tudi Oton Župančič in Josip Vidmar. Pa Golia je prišel. Kasneje je bil v Osijeku eno leto moj direktor. Župančič je bil navdušen nad mojo slovensko izgovorjavo. Ponudil mi je angažman in konec leta 1919 sem že bil član Drame. Do takrat nisem vedel, da je to bilo prej nemško gledališče. Lepo gledališče. Zgoraj, kjer je baletna dvorana, je bila tudi mala garderoba. Tam sem prenočeval, kadar je bilo slabo vreme. Stanoval sem daleč,
==G)q(^=
>1

SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
28. PREDSTAVA.
SEZIJA 1918/19
U soboto, 11. januarja 1919 ob pol 8 zvečer
V spomin in proslavo dne 11. decembra 1918 umrlega največjega slovenskega pisatelja IVANA CANKARJA
I.
Cankar in njesovo delo
Predava gospodična Marija Kmetova.
Krni) na Betajnovi
Drama v 3 dejanjih. Spisal Ivan Cankar. — Režiser Milan Skrbinšek.
OSEBE:
Jožef Kantor, fabrikant........................ g.	Skrbinšek
Han ir, njegova žena ........ .....................ga.	Sila
Francka, njuna hči.................................ga. Skrbfnškova
Francelj | "l“na olroka............................ . * .
Mina, sorodnica Kantorjeva.........................gdč. Gradfšarjeva
Krneč, nekdaj štacunar in krčmar............... g.	Gabrščik
Maks, njegov sin ... ..............................g. Martinčevič
Župnik ............................................g.	Sila
Franc Bernof, posestnik in absolviranl tehnik......g.	Kralj
Sodnik...................................... . . . g. TerČiČ
Sodnica............................................gdi.	Orlova.
Adjunkt............................................g.	Bratuž
Lužarica...........................................gdč.	Voukova
Kantorjev oskrbnik.............................* . g. Pregare
Koprivec...........................................g.	Bukovnik
Prvi kmet........................... ..............g.	Širok A.
Drugi kmet .......................................... g.	Hreščak
Tretji kmet .......................................g.	Kjuder.
Vrši se jeseni, v malem trgu Betajnovi,
CENE:
Lože..............................K	20—
Vstopnina v lože ....•»	1—
Stojišče v pritličju .....	1*50
-•70
Sedeži v pritličju:
L—V. vrste...................K 4 50
VL-X. „	 3-50
XJ.-XV. „	 .2*50
Galerijski sedeži po .... ,	2*50
na galeriji .....
Dijaki in vojaki do narednika „
Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni med 9—12 in 3—6 uro.
Jutri, v nedeljo, 12. t. m. ob 3 pop. Vražja misel, burka v 4 dejanjih „	„	„	„ 'h 8 zv. Kralj na Betajnovi, drama v 3 d.
J
CENA 20 v. Ufa* . • BCa


dalje od Tobačne tovarne. Vratarja v gledališču sta bila dva mlada, prijetna človeka, nemško ime sta imela. Waldstein, da. Kolegi so me zelo lepo sprejeli. Smatrali smo me za tržaškega Slovenca, saj sem slovenščino popolnoma obvladal. Resno in kvalitetno se je delalo. Spominjam se prve vaje za Hlapce. Imeli smo jo v garderobi. Z menoj je igrala ona mala zlata igralka, malo starejša od mene, tudi hčerka je igrala, da, Polonca Juvanova. Prišel je še neki Ločnik pa Peček. Naenkrat se vrata odpro in vstopil je Borštnik. Poznal sem ga že iz Varaždina. Poskočil sem: „Gospod nadrežiser!“ Čitam Jermana. Tudi Rogoz in njegova žena Kaucka sta bila zraven. Borštnik me posluša, potem pa pravi: „Vidite! Zagrebška šola!“ Ves čas je bil zelo zadovoljen. Vsi so gledali. Režijo je vodil Šest. Tudi Borštnik je začel citati, imel je vlogo Župnika. A z njim nismo naštudirali. Kmalu za to vajo je umrl. Igral sem tudi z njegovo ženo. Mislim, da se je delo imenovalo Veleja.
V Ljubljani sem se družil z naprednimi študenti, poznal sem tudi dva brata Miciča, zenitista, književnika.
Leta 1920 je bil v Zagrebu kongres Združenja igralcev Jugoslavije. Gledališča iz Beograda, Zagreba in Ljubljane so izvedla vsak eno predstavo: Beograd Koštano, Zagreb opero, Ljubljana pa Pohujšanje. Igral sem Petra Kobarja. Po predstavi sta prihitela k meni Bach in Raič s prošnjo, naj takoj pridem v HNK. Pa sem moral še v vojsko. Služil sem jo v Otočcu in v Sarajevu, bil sem kaplar, hrano in plačo pa sem dobival kot podnarednik. Proti koncu služenja roka sem dobil vabila za tri gledališča: za Osijek, Ljubljano in Zagreb. Odločil sem se za Osijek, saj mi je bilo to gledališče od nekdaj drago. Ostal sem tam vrsto let, potem pa preko Sarajeva prešel v HNK. Po vojni sem odprl gledališče v Puli, bil sezono v Varaždinu, od leta 1950 do upokojitve pa sem deloval na Reki.
Nečesa pa najbrž ne veste! Po vojni sem bil povabljen v novo slovensko gledališče v Trstu. Delak mi je pisal, vabil in vabil.
— Zakaj se vendarle niste odločili?
—Takrat sem bil že trinajst let član HNK. Nisem se mogel odločiti. Bil sem zaseden v velikem repertoarju in imel sem prekrasno življenje. Bil sem tako zaposlen, da niti na razgovor nisem mogel odpotovati.
Na delo v slovenskem gledališču imam lepe spomine, v Trstu sem bil petnajst mesecev, v Ljubljani dvanajst. Za igralca mislim, da je najprej potreben talent in drugič ljubezen, prvo mora biti z drugim identično. Imamo mnogo talentiranih ljudi, pa nimajo ljubezni. Gledališče sta talent in ljubezen, a ne trpljenje.“
Ricordi del teatro sloveno di Trieste e di Ljubljana
Questo attore croato vívente a Zagabria si ricorda del suo anno di lavoro a Trieste quando interpreto le parti principali maggiormente nei drammi di Cankar, e di un anno nel Dramma di Ljubljana. Parla di Milan Skrbinšek, di Ignacij Borštnik, di Polonca Juvan e del suo incontro con il dramaturgo sloveno Ivan Cankar.
Josip Mandič
V temi
Josip Mandič
V knjižnici Dramatičnega društva v Ljubljani (hrani jo SGFM) se nahaja tipkopis z naslovom V temi, slika iz sedanjosti v dveh dejanjih, avtorja Tugomira iz leta 1910. Na naslovnem listu je še nalepka s št. 494 in delni odtis žiga Narodnega gledališča v Ljubljani. Na prvi strani so k seznamu oseb pripisana imena igralcev. To pa so imena članov Slovenskega gledališča v Trstu. Jasno je, da gre za doslej neznani tekst Josipa Mandiča, ki so ga igrali v Trstu 16. jan. 1910 skupaj še z dvema drugima (Po petnajstih letih in Samaritanci).
Edinost je o bližnji premieri poročala že 11. jan. 1910, da „pod psevdonimom Tugo-mir skriva se — kakor čujemo odlična oseba iz tržaškega razumništva.“ „Zanimanje je tembolj živahno, ko vse ugiblje, kdo se pravzaprav skriva pod psevdonimom Tugomir“,
13.	jan. Na dan premiere kratko označuje posamezne igre in o naši meni: „Sledi potem slika iz življenja V temi — tema — to je ona, salonska morala ljudi z zunanjim bleskom in notranjo gnilobo. Neka slika iz življenja, učinkujoča vsled močnih kontrastov“. Avtor je
bil znan že na premieri. Isti časopis 17. jan. objavlja: „Te tri novitete privabile so sinoči v gledališče mnogo občinstvo . . . Buren aplavz koncem prvega dejanja druge igre je privabil pisca — predsednika N. D. O. dr. Josipa Mandiča, daje stopil iz svoje anonimnosti in se prikazal na odru.“ Ocena same predstave je sledila nekaj dni kasneje, 20. jan. in zlasti pohvalila uprizoritev V temi: „globoko zasnovana filipika v tem tudi scenično jako efektnem prizoru je vznosila občinstvo in sledil je buren aplavz, ki je bil zares izraz prepričanja. Tudi akt te dvodejanke je pač najbolje pisatelju uspel in je bil obenem kulminacija večera.“
Kako se je tekst znašel v Ljubljani, ni znano. Morda ga je režiserka predstave Avgusta Danilova prav zaradi uspeha na premieri skušala priporočiti za uprizoritev v Drami.
Dr. Josip Mandič (1883 Trst —1959 Praga) je iz znane družine Mandičev iz Kastava. Njeni člani so v veliki meri vplivali na politično, gospodarsko in kulturno življenje predvsem slovanskega življa v Trstu. Bil je skladatelj in odvetnik. Več o njem je napisano v Pri-
morskem biografskem leksikonu, 9. snopič, str. 343. V članku pa ni omenjeno njegovo dramsko delo, čeprav so ravno te tri uprizoritve pomenile prvi nastop domačega avtorja na slovenskem odru v Trstu.
■ 0 » « M ;
1)	Cvetko zabar, vieji finančni' kontrolor
2)	Teodor», njegova zena	t
S)	Milka, njegova hči 1* prvega »«ikona
4)	C 1 g a , njegova hči 1» druzega zakona	>' /¿f
5)	Pavel zahar , profesor
6)	I v g • a baron E r t • 1 , konceptni praktikant #.<*•
T)	. Julij «talce , Zasebnik
8)	leo^ Milkin, sinček	c
9)	Pedor pl. toeenetelh, finančni svetnik in ofldelni
ie> m. „...i.., r^^rg^f*****^
> >c
/J/?

11) k 6 a t * : njegova zena tS) Mihael s t 1 h 1 i i oficijal
tf) »a cla , njegova zena
14)	Mraect puntar , adjtmkt	____
1	¿p	• ‘J /.
15)	Prano g a r e k a r , redaretveni komisar * 1	■y**J*i
16)	K m a ,..njegova žena, ,
M 1 b 1 o » . njuna hči frliVifr t e^rt o hlV'itlaaaonrt^ccplst
Osebe:
1.	Cvetko Zahar, višji finančni kontrolor
2.	Teodora, njegova žena
3.	Milka, njegova hči iz prvega zakona
4.	Olga, njegova hči iz drugega zakona
5.	Pavel Zahar, profesor
6.	Evgen baron Ertel, konceptni praktikant
7.	Julij Weiss, zasebnik
8.	Leo, Milkin sinček
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Leto VII._NARODNI POM	Pr pr 141,
5SÎ? HMMMo!
V nedeljo 16. januarja ob 7'k zvečer
l.-Krat! Izvirne novitete tri pisatelja! IMOVOSt!
Po IS letih
		Sličica iz	življenja v enem dejanju. -		Spisal Tugomir.	
			OSE	IBE:		
Marta Sloniš	ek. nadzornica strt	/.nie j > .	i )nnilo\ a	I S\etk<	Meden, zasebni zdravnik .	Potrato
Evelina.			Mekindov» j	Dr. M	larij Fechtner. primarij	Crgiea I a*sie
Eliza.		' s .	(«rtnekova	Dr. Bronislav K tipka, sckuitdarij		Bratina
Anti. j	tre/, nice		Ponikvarjeva	Ivan	strežnika \ bolnišnici	Požar
Antonija. \		■ — Ž •	Puceijova	Ignac	presv. srca Jezusovega	Vavpotič
!'a ula,	•	im ' ; ^ T‘ •	Železnikova	1 Čas:	sedanjost. Vrši se v nekem	provineijuluem motu.
-	.	'¡+	•	•	vcu. 3VU«IU|V91| u» I v umiu Ji.
V TEMI
Slika iz sedanjosti v dveh dejanjih. - Spisal Tugomir.
OSEBE:
Cvetk	> Zahar, višji finančni kontrolor	Štoka	Agata.	njegova žena ....	. M tiller jeva
Teodora, njegova žena			Danilova	M iliael	Stihih oficijal ....	Požar
Milka	njegova liči iz prvega zakona	Mekindov»	Paula,	njegova žena ....	Zorana
Ul««.	njegova liči iz drugega zakona	Železnikova	Ernest	Puntar, adjunkt	. Skalomir
1'av.l	Zahar, profesor ...	Hajner	Frane	Smrekar, redarstveni komisar	Boleslavski
Kvprl	baron Ertel, koncept ni praktikant .	Potrato	Ema, 1	jegova žena	Ponikvarjeva
Julij	\\ eiss, zasebnik		Bratina	Minitel	. njuna liči ....	
l.r.1.	1 iIkin sinček		* *	Silvij	lertok. finančni koncepist	Crgiea Lesi«
Eedor	pl. liôMensteiii. finančni svetnik in		< «ospa	Rihterjeva, vdova	tlrmekova
od	lelni predstojnik		Zvezdan	Rezika	služkinja pri Zaharjcvih	Bernetičeva
Ivan	roininšek. revident ....	\ avpotic	0	trli se v nekem velikem trgovskem mestu	tis: sedanjust.
• it.li toiiiium •», .1 TU« ....	UUUt SV V l.’CM'Iil HmCtU UgO\SM'W IllVSUt U&! MnUUlJttSl
Samaritane!
Ludvik Mei\ner, občinski kemik Neda, njegova žena 1/anda, njuna bči Dr Ignacij Papež, zdravnik
Tableau v enem dejanju. - Spisal Tugomir.
OSEBE;
Rajoer Danilova Železnikova Grgiča Lesič
Idr fldalben Žitnik, občinski lizik in sanitarni svetnik	Sloka
Roža. služkinja	.	.	. BeroetiCeua
Godi se v nekem prestolnem mestu - fas: sedanjost.
Režijo vseh treh iger vodi gospa Danilova. -- Svira salonski orkester Fonda.
1,0/1’, prvi- slin druge
Vstopnina v lože Stojišča \ pritličju Dijaške in vojaške \ pritličje in o
x stopnice
K S’ --.. «• —
:: -1™
-«0
Sl-:i)K/1 ,. vstopnino \reli \ pritiii'.jn
0.1 l-l' 'rsl.-	K	MO
v Vlil. vrst,.	I SO
IX V' '>'<«■	..	MO
SlslHiŽI r. vstnpnino Mid im ipiliM-iji .. ICO stojK. ;i II.I sr,Ili riji..........................--“O
9. Fedor pl. Lowenstein, finančni svetnik in oddelčni predstojnik
10.	Ivan Tominšek, revident
11.	Agata, njegova žena
12.	Mihael Stibil, oficijal
13.	Paula, njegova žena
14.	Ernest Puntar, adjunkt
15.	Franc Smrekar, redarstveni komisar
16.	Ema, njegova žena
17.	Mimica, njuna hči
18.	Silvij Bertok, finančni koncepist
19.	Gospa Rihterjeva, vdova
20.	Rezika, služkinja pri Zaharjevih
Godi se v nekem velikem trgovskem mestu.
Čas: sedanjost.
Desno in levo od poslušalca.
* *
*
Prvo dejanje
Čedna a ne preelegantna sprejemna soba pri Zaharjevih. Na desni strani okno na ulico. V
sredi vhodna vrata. V desnem kotu sobe pianino s stolčkom. Tik pianina etažera za muzi-
kalije. Ne daleč od okna pisalna miza in stolica. V levem delu sobe divan in štiri fotelji.
Prvi prizor
Olga: sedi pri glasovirju in igra znani valček „Valovi Donave“ (Donauvvellen).
Teodora in baron Ertel razgovarjata. Prva sedi na fotelju, a drugi na divanu njej nasproti. Nekoliko korakov oddaljeno sedi Pavel, puši cigareto in čita neki časopis.
Evgen: . . . Ivanoviči . . . „Valovi Donave“ . . . prekrasno . . .
Teodora: Ta je najljubši valček mojega soproga . . .
Evgen: Gospica Olga igra pa zares dobro . . .
Teodora: Pa dajo šele čujete v njenem ostalem repertoarju; sama klasična glasba, Strauss, Verdi...
Olga: (ki je naenkrat vstavila igranje, proti Evgenu) Ali poznate gavoto iz Ludvika XIII? Prihodnji mesec jo bodem igrala štiriročno na koncertu uradniškega kasina.
Evgen: Tako? . . . čestitam, prekrasno.
Olga: (pusti glasovir in se posede na foteil zraven Teodore)
Evgen: A čul sem, da se gospica bavite tudi z literaturo? . . .
Olga: (v blazirani zadregi) ... da, tudi nekoliko . . .
Teodora: Moja Olga je, morate znati, gospod baron, zelo čedna. Ali zato Vam jaz, kot njena mati lahko rečem da sem ž njo prav zadovoljna. Sicer je že res da gledava moj soprog in jaz strogo na to, da dobi primerno navbrazbo, kako se dandanes že zahteva od moderne žene. Ko bi jo le videli s kako poželjivostjo požira knjige, kar cele kupe. Tako sem jo tudi včeraj po noči zasačila čitajočo . . . (proti Olgi) Kako se je že zvala ona knjiga?
Olga: „Memoari ene idealistinje“ od Malvide pl. Meisenbug.
Evgen: Prekrasno! . . .
Teodora: (samozavestno) Oh da, gospod baron, mi pazimo strogo na to. Današnja žena mora prodirati se svojim okom v vse tajnosti in stranske poti življenja.
Evgen: V znamenju feminizma? Kaj? . . . Milostljiva, se štejete kakor vidim med vnete oznanjevalke nauk o enakopravnosti žensk? . . .
Teodora: Ali nimamo me ženske iste nagnjenosti, kakor Vi? ... Oh da, jaz pravim vedno svoji Olgi: Ali smo me ženske samo za to na svetu da snažimo kuhinjo in pere-mo plenice? . . .
Evgen: Zares prekrasno! . . . (opazi na mizi Nitschea in vzame knjigo v roko) „Zaratustra“ ... Ali citate tudi to gospica Olga? . . .
Olga: da . . .
Pavel: (dvigne glavo 'in odreže kratko): A šivanje in likanje?
Teodora: Ali Pavel, kako morate vendar tako govoriti?!
Pavel: No da. Naj Vam bo! Saj kmalu pridete v parlament. . . (spremenivši ton) Pa povej mi Olga ... ko že hočete da, ja ... in zopet, tudi gospod profesor, . . da ima prav . . . he . . he (kratka pavza)
Evgen: A propos, jaz moram oditi, saj sem vas že itak predolgo nadlegoval.
Teodora: Vi odhajate: Kedaj odpotujete? . . .
Evgen: Jutri zjutraj milostiva in vračam se po novem letu. (vsi vstajajo za Evgenom)
Teodora: Tedaj da ste mi zdravi, gospod baron. Voščim Vam vesele praznike.
Evgen: Ravno tako, milostiva, in tudi srečno novo leto . . .
Teodora: Hvala . . . (Evgen jej poljubi roko)
Pavel: Na svidenje gospod baron . . . (Podasta si roke)
Evgen: Poljubim roko gospica (Poljubi Olgi roko).
Olga: Na svidenje . . . (Evgen odhaja, za njim Teodora in Olga). II.
II.	prizor
Pavel sam.
Čita in kadi. Malo pozneje Olga, ki sede k glasovirju in igra veseli komad. Cvetko, stopi v
sobo s plaščem ogrnjen, v desni roki drži nekaj spisov, ki jih vrže naglo na pisalno mizo.
Cvetko: (koraka nervozno gori in doli po dvorani): To je že preveč, mrhe te mrhe . . .
Pavel: Kaj Ti se je zopet zgodilo? . . .
Cvetko: Človek bi kar najrajše skočil iz kože . . . Kaj tacega! (koraka nemirno sem ter tja).
Pavel: Torej povej kaj Ti je, čemu se jeziš?
Cvetko: Kaj bi se ne jezil! Delal sem celo popoldne v uradu . . . Napotil sem se domu in kogi Ti najdem na stopnicah pred svojim stanovanjem? Umazanega kmeta in kmetico. Hiša da jim gre na dražbo radi zaostalih davkov. Jaz naj jim pomagam in dosežem vstavitev dražbenega postopanja!! . . . Kaj tacega! . . . Jaz višji kontrolor in davčni referent, naj delam komu na ljubo izjeme?! ... To je zares lepa domneva! . . .
Pavel: Ja veš bratec, to je lahko rečeno ... sit gladnemu ne veruje . . .
Cvetko: Plačati bi morali v pravem času. Čakali smo dovolj. Sicer zakon je zakon . . .
Pavel: (Gleda Cvetkota z izrazom usmiljenja in zažvižga na tiho).
Cvetko: (proti Olgi ki igra naprej) Ali nehaj vendar enkrat ... To neprestano brenkanje mi že preseda! . .
Olga: (Pusti klavir in se odstrani iz sobe.)
Pavel: Ti tedaj res misliš da je zakon za vse enak? . . .
Cvetko: Vse eno. Vsaj pred očmi nas, ki smo poklicani da ga uveljavljamo . . .
Pavel: Da, da. (kratka pavza) No Cvetko, ko sva že sama, preidiva k drugemu predmetu. Prosim Te, sedi tukaj k meni, bliže, tako . . .
Cvetko: (sede na fotelj)
Pavel: Jutri je sveti večer. Ali Ti ta okolnost ne vzbuja spomine na prošlost, da se izrazim jasneje, na neki dogodek iz rodbinskega življenja? . . .
Cvetko: Jaz Te ne razumem . . .
Pavel: No ja . . . Povedal ti bodem še bolj jasno. Ali ne veš, da se jutri zaključuje sedmo leto, odkar tvoja hči Mila bije hud boj z neusmiljeno usodo? . . .
Cvetko: Da, in? . . .
Pavel: Vidim, ti si dosleden vsaj takrat, ko ne gre za tvojo kožo . . .
Cvetko: Še sedaj ne razumem čemu to zabavljanje . . .
Pavel: Glej Cvetko, . . . vem da si v tem predmetu nepopustljiv do skrajnosti. Vem tudi, da boš zopet spravil na bojišče svoj socijalni položaj, dolžnosti ki jih imaš nasproti svoji okolici, ali kakor vi že pravite, nasproti „družbi“ . . . Nisem se nikoli čudil, pa se še manj danes, ko nosiš komaj tretji dan zlati ovratnik. Zato bi jaz, kar se moje osebe tiče, niti ne zinil več. Vendar moram danes spregovoriti s Teboj še eno resno besedo, pa naj bo zadnja.
Cvetko: (nestrpno) Pa čemu, povej mi, vsi ti uvodi? ... kaj hočeš? . . .
Pavel: Vidiš Cvetko. Ti morda niti ne veš, da sem jaz čeprav stanujem tukaj vsako leto le nekaj dni, vendar vzdržal ozke stike z Milko? . . .
Cvetko: Ali rekel sem Ti, enkrat za vselej, da nočem, da ne maram, da bi mi govoril o oni nesrečnici! . . .
Pavel: Prosim Te, poslušaj me. Mislim da vsaj to lahko zahtevam od očeta . . .
Cvetko: (sede zopet na fotelj)
Pavel: Odkar je morala zapustiti očetovko, Tvojo streho, bil sem ž njo v neprestanem dopisovanju. Sam sem jej moral nadomestovati očeta. A vsakokratni obisk k Vam, me je ob enem vodil k njej . . . (čustveno). . . Cvetko! Ti si ne moreš niti v sanjah predstavljati, kaj je morala prestati ona, tvoja, uboga hči. Jaz edino vem, v kaki strašni revščini in v kakem duševnem stanju je ona preživela sedem let.
Cvetko: Pa kaj hočeš s tem povedati? . .
Pavel: Poslušaj me. Pregnana iz tvoje hiše, je morala z otrokom, sadom nesrečne ljubezni pod srcem, sredi najhujše zime v pusti svet, da na sam božič, na dan miru sprejme boj proti družbi in od nje vstvarjenim predsodkom. Stregla je kot natakarica v neki veseli krčmi. Da prehrani sebe in otroka, morala je animirati goste in plačati vržene jej napitnine z ljubkim smehljajem in zaljubljenimi pogledi ... a v njeni notranjosti jej je pokalo srce in neki tajinstveni glas jej je pravil: prekleta bodi ura, ki me je spravila na svet . . . Cvetko, ali nisi nikoli pomislil na vse to? In potem, ko so z dorašča-njem otroka rasle potrebe, Cvetko ... ali nisi nikoli pomislil, koliko boja jo je moralo stati, predno je začela prodajati svoje telo? . . .
Cvetko: Dovolj! ... In ti zahtevaš od mene da bi za tako bitje jaz, pošten človek in urad-
nik, imel še usmiljenja, da ne rečem očetovskega čuta? . . . Brezsramnica! . . .
Pavel: Ali misliš resno? Ali nočeš še vedno vreči raz oči prevezo, ki ti jemlje pogled v položaj, ki si ga Ti in edino Ti ustvaril? . . .
Cvetko: Grom in peklo . . . jenjaj! . . . Jaz nimam časa za Tvoje občutljivosti (s prisiljenim mirom) Glej. . . tam na mizi . . . sami spisi, vse to mora biti rešeno do novega leta . . .
Pavel: (na ves glas) Cvetko! ... (na vratih potrka)
Cvetko: (proti Pavlu) Psst! (obrnjen proti vratom) naprej . . .
Tretji prizor
Rezika: (stopi v sobo) Gospod Julij Weiss, bi radi govorili z gospodom višjim kontrolorjem . . .
Cvetko: (neprijetno presenečen se praska za ušesi) Naj pride noter (Rezika odide)
Pavel: In jaz vas med tem pustim same. (odide)
Četrti prizor
Julij Weiss: (zelo zanemarjeno oblečen, ima torbico za spise pod pazduhom. Se hladno prikloni): Gospod kontrolor, boste že oprostili, da sem Vas obiskal na dom, toda, v uradu Vas nisem našel ... in ... Vi veste, . . .
Cvetko: Prosim sedite . . .
Julij: (sede) Gospod kontrolor, menjica je zapadla . . .
Cvetko: In Vi ne morete nikakor več čakati? . . .
Julij: Nikakor . . .
Cvetko: Ali je to vaša zadnja beseda? . . .
Julij: Gospod kontrolor, Vi veste da se jaz v denarnih stvareh ne šalim, to je moja zadnja beseda.
Cvetko: Toda, mi bi lahko obnovili menjico, za tri mesece, samo za tri mesece . . .
Julij:Ne gospod kontrolor, menjica je zapadla in Vi ste mi obljubili da jo bodete jutri honorirali. Čakam že dovolj. Skoraj bi rekel, da me imate za norca . . .
Cvetko: Ali gospod Weiss, nikar ne govorite tako. Res je da nisem večkrat izpolnil obljub, toda pomislite, majhna plača, velika družina, stanovske dolžnosti . . .
Julij: Verujem, to je vse lepo in dobro, ampak, — jaz sem dovolj čakal.
Cvetko: Gospod Julij! Vi bodete umeli moj položaj. V višjih krogih in sploh v uradniškem svetu vživam najboljši glas. Ravnokar sem avanciral v osmi plačilni razred. Pred menoj se otvarja krasna karijera, saj sem prišel do zlatega ovratnika. Pomislite, kaj bi postalo iz moje karijere, ko bi se vi takoj poslužili pravic, ki Vam jih daj a menjica? . . Vpropastili bi s tem mene, uničili mojo karijero in spravili ob dober glas mojo družino; . . . Pomislite da sem soprog in oče . . .
Julij: Obžalujem, toda ne morem čakati.
Cvetko: Ne zahtevam od Vas, da obnovite menjico za tri mesece, ko že nočete, ... ali ne morete. Počakajte vsaj za mesec dni in plačam Vam gotovo!
Julij: S kakšnim denarjem? . . .
Cvetko: Z denarjem ki ga dobim od dunajske kavcijske banke. Glejte (vstaja in gre k mizi) hočem Vam pokazati črno na belem (lista v predalu med papirji) Tukaj je. Vidite,
to je pismo, s katerim mi dunajska kavcijska banka javlja da je ugodila mojej prošnji za posojilo. Še tekom meseca januarja dobim 4000 kron posojila na plačo. S tem plačam ostale dolgove in tudi vas. Le čitajte (izroči pismo Juliju)
Julij: (čita) Mesec dnij ... (se zamisli) ... pa naj bo! ta je pa tudi zadnji termin!
Cvetko: Na častno besedo.
Julij: Dobro, potem pripravite drugo menjico. Zapadlost mesec dni, seveda dosedanje 10 % obresti.
Cvetko: Prav. Pridite jutri v urad ob 10., (se zamisli), ne, ob 11. uri . . .
Julij: Dobro.
Teodora: (Kuka skozi vrata in vrže par radovednih pogledov na Cvetka)
Cvetko: (Kima z glavo proti Teodori, češ, da je vse v redu, na kar Teodora zapre zopet vrata)
Julij: (ki je mej tem listal v svoji torbi) Tedaj jutri ob 11. uri. Se klanjam . . .
Cvetko: Klanjam se. (Julij se odstrani, in Cvetko vzdihne globoko, v znak olajšanja).
Peti prizor
Cvetko: (sede k pisalni mizi in lista v spisih; malo pozneje Pavel, ki se počasi spusti na divan).
Pavel: dovoliš, da nadaljujem . . .
Cvetko: Prosim, samo bodi kratek . . .
Pavel: Vidiš Cvetko, jaz se nebi danes niti dotaknil te neprijetne strune, če bi me razmere v to ne silile . . . (ojstro) Cvetko, . . . ti se moraš še danes pobotati z Milko. Tako vendar ne gre naprej . . .
Cvetko: K-a-a-j? . . . Jaz naj se pomirim z njo, ki mi je napravila toliko sramote? No, to bi bil lep šepet v uradniškem kazinu . . .
Pavel: Cvetko, bodi pameten, ne zaničuj samega sebe; Mari je mogoče da se bodeš dal omamiti od zopernih glasov par filistrov, spričo dejstva, da tvojo prvorojeno hčer-
Pavel: Cvetko, bodi pameten, ne zaničuj samega sebe; Mari je mogoče da se bodeš dal omamiti od zopernih glasov par flistrov, spričo dejstva, da tvojo prvorojeno hčerko oblega leto dnij huda bolezen, katere kal ste jej vcepili vi, bolezen, ki jo vsak trenutek lahko spravi v prerani grob?...
Cvetko: Zaman tvoje besede. Ona se je prehudo pregrešila proti meni, proti družbi, proti zakonu nravnosti...
Pavel: Pregrešila?!... In to praviš Ti,... Cvetko?! No, če že hočeš tako govoriti, potem je tudi meni prav, ampak potem Ti moram že reči, da bi ravno tebe morala obliti rdečica sramu...
Cvetko: Pavel, ne izzivaj me!...
Pavel: Da, da, Cvetko; kedo je zakrivil njeno moralno pogubo ako ne ravno Ti, in Teodora?! Ali niste bili vi, ki ste jej ustvarili vse one pogoje ki so neuzdržljivo naravnim, človeškim potom morali povspešiti njen padec?! Vem, da niste navsezadnje vi edini krivi na tem; vem, da nad vami stoji družba polna perverznosti, predsodkov in konvencionalnih laži. To pa je tudi edina olajševalna okolnost...
Cvetko: Prosim Te...
Pavel: (strastno): Ne, sedaj govorim jaz, molčal sem morda itak predolgo, (dignenim glasom) Vi, vi ste bili, ki ste jo izročili vrtincu življenja, neizkušeno, vzgojeno kakor je
pri vas že v navadi. Mesto da bi bili skušali izobraziti jo do samostojnega mišljenja in samozavestnega dejanja, ter mesto da bi si prizadevali vsaditi jej v dno duše nravstveno naziranje o svetu, o vsemu kar na njem živi, kaj ste storili? Naučili ste jo spoznati laž, zavijanje in hinavščino...
Cvetko: (skrajno razburjeno skoči na noge) To si pa morem vendar prepovedati!!...
Pavel: Vseeno... (nadaljevaje) Cvetko,... ali si nisi nikoli sprašal svoje vesti in si stavil vprašanje, kako je moralo vplivati na še nepopolnoma prebujen duh šestnajstletne deklice, kar se je pred njo odigravalo?!... prevzetnost, patološka stanovska zavest, vidiš Cvetko,... to je izvor vsega zla. Da vresničiš svoje egoistične stanovske zahteve, nisi se vstrašil nobenega, še tako nečistega sredstva. Ponižno klečeplazenje pred predstojniki, slepo uboganje njihovih ukazov, pa naj so isti bili še tako nepravični, pasja ponižnost navzgor a neopravičena ošabnost navzdol, proti podrejenim, servili-zem, štreberstvo, to je, vidiš tvoja morala . . .
Cvetko: (ki ves čas koraka nervozno gori in doli) ... jaz te več ne morem poslušat . . .
Pavel: Ha, me ne moreš poslušati?! . . . Lep junak si mi! . . . (nadaljevaje) Da zadostiš svojemu štreberstvu, si se naučil videti v zakonu le mehanično napravo, ki, naj se vporabi proti šibkemu brez izjeme, prosto močnejšemu, da jo prekucne ob pravi priliki. Na prestol vesti, tega ljubkega glasu neoskurnjenega, notranjega, nravstvenega nagona, si postavil javno mnenje, glas onih, ki živijo od laži kakor Ti, kakor mnogi drugi . . .
Cvetko: (vzdigne roko) Še enkrat in ... !
Pavel: Oh ne, ne danes imam jaz besedo! (nadaljevaje) zunanji sjaj, a notranja praznina, blesteča beseda skrpana za silo in za priložnost, distinguirán nastop in razkošno življenje, temeljujoče na dolgovih, to vidiš Cvetko, to je bil zrak, ki ga je vdihala tvoja hči. In . . . bodi naravnost povedano . . . Kdo je bil, ki jo je izročil žrelu pokvarjenega pustolovca? Ali nisi bil Ti, ki si žrtvoval njeno nedolžnost onemu nesrečnežu, samo radi tega, ker je bil baron in ker se Ti je radi tega dozdevalo, da je poklican zavzeti posebno mesto v družbi?! Kedo jo je puščal vedno samo, v objemu z onim ničvrednežem?! ... In ti mi danes hočeš še govoriti o morali? O ogorčenosti drugih? Ha, ha . . . (Na vrata trka, v sobo stopi Mimica Smrekar čedno oblečena, osemnajstletna gospica)
Šesti prizor
Mimica Smrekar in prejšnji.
Mimica: Ali smem? . .'.
Cvetko: (zatajevaje svojo razburjenost) Prosim gospodična . . . (jej da roko) (predstavlja-je Mimico Pavlu): Moj brat profesor Zahar, in gospodična Smrekar, prijateljica moje Olge.
Pavel: Drago mi je, (jej da roko)
Cvetko: Gospodična želite govoriti z Olgo kaj? . . .
Mimica: Da gospod višji kontrolor; obljubila sem jej, da pridem danes po njo, da greva skupaj k šivilji. 15. februarja je uradniški ples, in ta dan hočeva imeti enake obleke.
Cvetko: Aha, . . . gospodična izvolite tedaj, da vas odvedem k Olgi . . .
Mimica: (proti Pavlu) z dovoljenjem . . .
Pavel: Prosim izvolite. (Cvetko, Mimica odideta, Pavel koraka sem gori in doli po sobi).
Pavel in Cvetko, slednjič Teodora.
Cvetko: (se povrne v sobo in gre k mizi).
Pavel: (suho) Tedaj, Cvetko, na kratko; hočeš ali nočeš pozabiti kar je bilo? . . .
Cvetko: Ne morem in ne smem . . .
Pavel: Ne moreš, meni se pa zdi da nočeš (markantnim tonom in s stisnjeno pestjo): Potem vedi, da je to od tebe grdo, nepošteno . . .
Cvetko: Ne pozabi, da sem v hiši jaz gospodar . . .
Pavel: Tedaj nočeš? . . .
Cvetko: (mirnejim glasom) Ali Pavel, pomisli vendar na moj družabni položaj ... in potem ne smem že radi Olge. V moji hiši občujejo razni višji uradniki, to bi bilo splošno pohujšanje, škandal . . .
Pavel: Razumem kam mirijo tvoje misli. Gospod pl. Lowenstein tvoj oddelni predstojnik n.pr. ne bi več, radi „morale“ zahajal v tvojo hišo, kaj?
Cvetko: (kima z glavo)
Pavel: Potem vedi, da si pred mojimi očmi moralna propalica ... — lump!! . . .
Cvetko: Kaj si rekel? . . . Jaz da sem lump?! . . .
Pavel: Kar sem rekel, . . .
Cvetko: Pavel, za božjo voljo, jaz Te ubijem! (hoče s pestjo skočiti nanj, Pavel stoji nepremično na svojem mestu)
Pavel: (ironično) ha, ha, ha ... (v tem trenutku se prikaže Teodora)
Teodora: Kaj pa imate? . . .
Cvetko: Pomisli, rekel mi je da sem lump, in to radi one vlačuge . . .
Pavel: (ironično) Kaj pravite Vi k temu, Teodora Zaharjeva?
Teodora: Ne razume, zakaj vas pravzaprav se to zanima . . .
Pavel: Ne razumete? . . . Hm, . . .
Teodora: Ako je Cvetku prav, moralo bi biti tudi vam, gospod profesor . . .
Pavel: To mislite Vi, jaz seveda sodim drugače. Jaz opazujem vihar, ki se v tej hiši pripravlja ... ali me razumete, Teodora Zahar? Mojega brata se je polastila nenasitna želja po moči, po sjaju ... On je slepec . . . Ampak Vi — Teodora! . . .
Teodora: (osorno) gospod profesor, ne pozabite, da jaz nisem Cvetko . . .
Pavel: Ne, ne Vi ste Teodora Zahar ... (v tem trenutku stopi v sobo Olga.)
Olga: Mama . . . zunaj je neka ženska z otročičem in noče nikakor iti proč, pravi da jej je stric Pavel naročil naj pride . . .
Cvetko in Teodora: (gledata začudeno).
Pavel: Ja, naj pride noter, jaz sem jo res naročil . . . (Gospa Rihterjeva stopi v sobo z majhnim Leotom).
Cvetko in Teodora: (začudeno) Kdo je to? . . .
Pavel: To je Leo, edini sinček Vaše nesrečne Milke . . . Dal sem ga pripeljati semkaj, ker nisem niti od daleč mogel pomisliti, da se bo tudi moj zadnji poskus razbil ob Vaši salonski morali . . . Sedaj je seveda vsega konec . . . (Zelo čustveno, prime za roko Leota): Vidiš Leo, . . . Oni ne marajo zate . . . Pojdiva nazaj k tvojej materi . . . (skrajno ginjen) Ubogo dete! . . . (sonornim glasom): A Vi da ste mi zdravi! Valjajte se naprej v svojem blatu! Zbogom Cvetko — dika „družbe“, zbogom olikana Teo-
dora . . . ljubica pl. Löwensteina . . . (Pavel odide, naglo z Leotom in gospo Rihterjevo).
Cvetko: (se je prejel z levo roko za glavo, dočim je desno vzdignil v zrak): . . . Teo . . do . . . ra! . . .
Teodora: (se je zrušila na divan in gleda pokunjeno pred seboj) . . .
Olga: (opazuje okolico brez prave orijentacije)
Osmi prizor Rezika in prejšnji.
Rezika: Gospod predstojnik pl. Löwenstein prosi . . .
Cvetko: pl. Lö . . ö . . . wen . . . stein . . . (napinja vse svoje moči da se premaga. Po kratki pavzi: odločno in suho) Naj izvoli . . .
(Zagrinjalo naglo pade).
Konec I. dejanja
2.	dejanje
A)	Oder je razdeljen na dva dela. Desni del predstavlja jedilno sobo, pri Zaharjevih. V
sredo sobe miza bogato opremljena z raznimi jedili in pijačami, tu pa tem cvetlice. Pri mizi sedijo Cvetko, Teodora, Olga, baron Ertel, Lowenstein, Ivan Tominšek in njegova žena Agata, Mihael Stibil, in njegova žena Pavla, Ernest Puntar, Franc Smrekar, njegova žena Ema in Mimica ter slednjič Silvij Bertok. V desnem kotu gla-sovir. Kadar se zagrinjalo dviguje vlada splošna animiranost. pl. Lowenstein se kro-kota na ves glas.
B)	Levi del predstavlja povsem siromašno podstrešno sobo. Goli zidovi. V sobi ni druge-
ga razen železne postelje, na kateri počiva Milka, na tleh žimnica, na kateri spi mali Leo. Dve stolici ter mize. V kotu zaboj. . .-. Kadar se zagrinjalo dvigne, je mali Leo v globokem spanju. Milka bdi v postelji, in podpirajoč glavo z levo roko gleda zamišljeno pred se. Vsakotoliko jo spopade hud kašelj. Tekom prvega prizora briše tu pa tam solze.
Prvi prizor
V jedilni sobi pri Zaharjevih
pl. Lowenstein: Ha, ha, ha, ha, ha . . . ta je lepa . . . Vprašal sem ga, ali mu je znano kaj o Wallensteinovi smrti, in veste kaj mi je odgovoril? . .
Puntar: Kedo?
Lowenstein: Moj sosed, oficijal Stibil. Odgovoril mi je, da mu ni čisto nič znano o Wallensteinovi smrti, ker da ni poznal Wallensteina . . . Ha, ha, ha . . . (Vsi se smejejo ra-zven Stibila in njegove žene)
Evgen: Prekrasno, . . .
Lowenstein: Da, da moj dragi Stibil! Wallenstein da, to Vam je bila stara korenina in hraber bojevnik. Pravijo daje imel poseben okus za krasne ženske in dober nos za pristno kapljico. Prosit! . . .
Vsi: Prosit! (trkajo)
Lowenstein: A Vi, Puntar, kaj se držite danes, kakor bi vas mačke mlade snedle?
Smrekar: Kaj hočete, gospod svetnik, zgodila se mu je danes mala nezgoda. Ali dovolite gospod Puntar da povem? (proti Puntarju).
Puntar: Ali gospod Smrekar? . . .
Lowenstein: Kaj pa, seveda, seveda! Tukaj smo en famille.
Smrekar: No da. Že dolgo časa je upiral svoje poglede na neko konservatoristinjo . . . Danes jo je zopet srečal in jo prosil ali jej sme nositi torbico. „Ako Vam je všeč“ . . . mu je odgovorila ... In gospod Puntar, ne bodi len, je capljal za njo do hišnih vrat. Ko sta prispela do tamkaj, veste kaj je ta krasotica storila? . . .
Cvetko: No? . . .
Smkrekar: Vzela je meni tebi nič novčarko in ga vprašala koliko zahteva za svoj trud . . . Ha, ha (vsi se smejejo)
Tominšek: Ha, ha, ha, Adjunkt Puntar, tržni postrežnik, to je res imenitno!
Evgen: res imenitno . . . prekrasno.
Lowenstein: No, no, gospod Puntar, nikar se ne vstrašite. Le pogumno naprej! Take lju-bavne nezgode delajo mladega človeka le interesantnim, (obrnivši se proti gospej Tominšek) Kaj ne gospa?! . . .
Agata Tominšek: Seveda, seveda, gospod svetnik.
Ema Smrekar: (proti Puntarju) Vi pravite tedaj da Vam je zakon zopern? Ja, tako mislijo mnogi mladi ljudje. Ampak kakor hitro vtaknejo vrat v jarem zakona nastaja v njih notranji preobrat.
Franc Smrekar: Da, to je res, moja žena ima prav, povsem prav. Tudi v meni je nastal preobrat. Glejte takoj po poroki mi je zakon postal . . . zopern . . . ha, ha, . . .
Ldwenstein: Ah, to je dobro, prosit gospod komisar! . . .
Ema: Ali Franc, tako se vendar ne govori! Ti si danes grozno razposajen.
Franc: Ah kaj! . . . danes slavimo avanžma prijatelja in podpredsednika uradniškega kazina, . . .
Ldvvenstein: A propos, mi pozabljamo popolnoma na slavljenca. Novoimenovani višji kontrolor Cvetko Zahar naj živi — Prosit! . . . (vsi) Prosit! (trkajo)
Cvetko: Živijo gospod svetnik, pl. Lovvenstein! . . .
Vsi: Živijo! (trkajo ž njim)
Teodora: Čudno se me zdi, da ni tako dolgo gospoda Bertoka. Njegov humor je včasih fes imeniten.
Ema: To je res. Pa ima tako lep nastop . . .
Tominšek: Samo ko bi ne bil včasih neolikan . . . (Na vratih trka, Silvij Bertok stopi v sobo).
Ldvvenstein: Ah, evo ga „lupus in fabula“ (Vsi vstajajo in si dajejo roke)
Bertok: (proti Teodori) Oprostite gospa, mojo zamudo (jej poljubi roko)
Cvetko: Nič ne de. Glavno je da vas imamo.
pl. Ldvvenstein: Morda zopet kak doživljaj? kaj? ... v fingirani strogosti, žugajoč s kazalcem): Vi . . . sišite, ... Vi ste mi pravi! . . .
Bertok: Gospod svetnik, Vi veliko precenjujete mojo skromne osebe ... (se pokloni)
Teodora: (proti Bertoku) Izvolite sesti, gospod koncepist... tukaj vidite, na levo stran, pa mi boste kaj novega povedali... (Vsi zavzamejo zopet svoje mesto)
Cvetko: Tedaj gospod Bertok, poženite svojega pegaza! . . .
Evgen: Prekrasno (Vsi poslušajo Bertoka, ki gestikulira z rokama in pripoveduje nekaj zanimivega. Vsakor toliko se eden ali drugi gostov smeje.)
Drugi prizor
(Na levem delu pozomice. Proti koncu prvega prizora stopi tiho v sobe gospa Rihterjeva
in se približe Milkini postelji).
Rihtarjeva: Kako vam je, draga Milka? Kašelj ni več tako hud kaj? . . .
Milka: Ah, moja dobra gospa Rihterjeva ... Saj veste kako mi je . . . meni ni več pomoči! .. .
Rihterjeva: (nežno) No, no, Milka kedo bo na kaj tacega mislil? . . . Bolezen pride in gre. Tako je že človeško življenje ... Ali kaj vidim, Vi jočete? . . .
Milka: (stisne za roko gospo Rihterjevo, in zapade v globoko ihtenje) Gospa Rihter, jaz sem tako nesrečna . . .
Rihterjeva: Nikar ne govorite tako. Jaz Vas ne morem več poslušati . . . Pomislite vendar, da je še veliko nesrečnejših od Vas . . . Kar je bilo — je bilo, bolezen bo minula in prične za vas zopet novo življenje . . .
Milka: Življenje?! . . . Kaj imam jaz pričakovati od življenja. Ali mi verujete, gospa Richter, da od one usodepolne noči, ko je prišla vest, da se je Alfons, moj zaročenec in
ljubljenec mojega očeta, preselil na Dunaj in zaročil z drugo žensko, nisem več prespala niti ene same noči? V zadnjem času pa, ne morem sploh več prenašati; Vsa moja prošlost se razprostira pred mojimi očmi kot dolga nepregledna veriga muk in žalosti, pomanjkanja in zaničevanja. Pred menoj se pojavlja moj oče, . . . groznega pogleda in pretečih oči. Vidim svojo mačeho ... Iz njenih ust sipa ogenj ... a vsi ostali kažejo s prstom za menoj: Ona je izobčena iz družbe poštenih!!! . . . Jaz stiskam tesneje k sebi svojega Leota, a od vseh strani mi odmeva nasproti krik „Pre-šestnica“ (zakriči prestrašeno) . . . i . . . h . . .
Richter: Umirite se Milka, vi ste razburjena. To Vam utegne škoditi. (Trka na vrata) No vidite, zopet imate družbo, to je gotovo gospod profesor. (Pavel stopi v sobo).
Pavel: Kako ti ja kaj Milka? . . .
Milka: (je še zamišljena in uglobljena v slike, ki jih jej provzročuje mrzlica)
Richter: (Pavlu na stran) Zdi se da jo je zopet poprijela mrzlica . . .
Pavel: (Kima žalostno z glavo). (Richterjeva se odstrani iz sobe)
Milka: (Se zave) Oh stric Pavel, vi ste tako dober . . . (zapade zopet v ihtenje.) Stric Pavel, jaz nimam tedaj res več očeta? . . ,
Pavel: Milka, uboga moja Milka, ne obupajmo... (poroškim glasom) (Pavza) Nad njimi počiva še tema. Niso še prespali sredovečni san. Sužnji so tuje misli. Niso še prespali sredovečni san. Sužnji so tuje misli. Ne znajo se še posluževati prostosti volje. Ovirajo si drug drugemu razvoj in podvrgavajo se tujim uplivom ker so to podedovali od svojih očetov. Ampak kmalu, bodo spoznali svoje zmote in osvobodili bodo tedaj svojega duha dosedanjih okov. Zmagala bo prostost volje in iz vseh tal se bo razlegal glas preporojenega človeštva: „Ti moreš ker moraš! „In iz teme bo posijala svetlota! (Pavel sede k Milkini postelji in nasloni svojo glavo na levo roko. Milka je zapadla v globok san)
Tretji prizor
Jedilna soba pri Zaharjevih.
Pl. Lowenstein: Ha, ha, ha, kaj mi ne poveste!? . . .
Evgen: Zares prekrasno . . . (vsi se smejejo)
pl. Lowenstein: (Ostane s kozarcem v roke): In sedaj ... In sedaj dovolite mi, da nazdravim našemu ljubemu gostitelju! Napivam tedaj uzornemu uradniku, plemenitemu človeku, požrtvovalnemu soprogu in skrbnemu očetu, višjemu komisarju, Cvetku Zaharju. — Živio! . . . (Lowenstein taktira a vsi pojejo za njim znano pesem: Tolko kapiic kolko let: in trkajo s kozarci.)
Zagrinjalo naglo pade.
Konec.
Nel buio
II testo fu messo in scena nel teatro slo veno di Trieste il 16 gennaio 1910 insieme con altri due testi. E laprima opera realizzata su questa scena di un autore sloveno. L’autore era avocato e musicista. Questo testo finora ignoto é conservato nella biblioteca della Soci-etá drammatica del Museo di teatro e di cinema sloveni.
UDK 659.133.1:792(450.361 = 863)
Letaki in plakati slovenskega gledališča v Trstu med 1904 do 1920
Dramatično društvo in kasneje vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu je svoje predstave najavljalo v časopisu Edinost obenem z zasedbami. Tiskali pa so tudi letake in plakate. Enako je bilo, ko so gostovali ansambli iz drugih krajev. Predvidevamo lahko, da so tiskane primerke tudi shranjevali, najbrž nekaj kot ostanek, nekaj za arhiv. Saj iz obvestila ob začetku sezone 1908/09, kjer so navedeni člani ansambla in ostalo osebje gledališča, navajajo celo ime arhivarja — Grgico Lesiča. Ob požigu Narodnega doma leta 1920 je bil seveda uničen ves inventar gledališča, garderoba in knjižnica z arhivom. Mnogo stvari nam je prav zato danes uganka.
Plakati in letaki so se ohranili le pri redkih posameznikih. Seveda ni mogoče misliti, da bi bilo danes možno sestaviti kompletno zbirko tiskov, ki so jih izdali tržaški gledališčniki. Tako kot vse drugo gradivo starega slovenskega gledališča, je poskušal tudi tiske poiskati in zbrati pokojni igralec in zavzeti arhivar Rado Nakrst. V njegovi zbirki so predvsem gledališki letaki iz zadnjih dveh let, predno je gledališče prenehalo z delom. Večjo zbirko je imel kanonik Matija Sila v svoji bogati knjižnici v tomajskem župnišču. Leta 1967 je nanje opozoril dr. Branko Marušič in zato so danes v SFGM fotografske kopije teh letakov. Ko sem pred dvema letoma ponovno želela videti originale, jih nisem našla ne v Tomaju ne v Malem semenišču v Vipavi, kamor so bile preseljene zapuščine Matije Sile, Albina Kjudra in Antona Požarja. Vsa poizvedovanja v obeh krajih niso dala želenega rezultata. Edina možnost je, da je mapa ali škatla (kot je omenjal tudi Rado Nakrst) založena še kje v Malem semenišču.
Po pregledu zapisnikov zapuščin dr. Požarja in Sila-Kjudrove sem našla pod posameznimi oznakami plakate in letake, manjka le del z oznako Qq 39 iz Sila-Kjudrove zapuščine in to smatram, da je pogrešano gradivo.
V zapuščini dr. Antona Požarja so tile plakati:
Pp 55 Gledališke predstave in druge prireditve v tržaškem Narodnem domu med leti 1905 in 1912
1.	H. Sudermann, Zavičaj — gostovanje Marije Ružičke-Strozzi — Hrvatsko primorsko dramsko kazalište, 5. siječnja 1908
2.	G. Ohnet, Vlasnik talionica — Hrvatskoprimorsko dramsko kazalište, 6. siječnja 1908
3.	Koncert ob 50-letnici umetniškega jubileja Dmitrij Slavjanskij Agrenjev, 20. marca 1908 — 2 izvoda
4.	Koncert ob 50-letnici umetniškega jubileja Dimitrij Slavanskij Agrenjev, 22. marca
1908
5.	Umetniška noč v Narodnem domu (Simbolična živa podoba), balet, ples, 6. februarja
1909
6.	J. Stolba, Na ljetovanju — Gostovanje Zemaljskog kazališta v Zagrebu, 27. junija 1909
7.	M. Praga, Kriza — Gostovanje Zemaljskog kazališta v Zagrebu, 28. jun. 1909, 2 izvoda
8.	E. Brieux, Rdeči talar — Poslovilni večer g. Vavre in g. Borštnika, 30. jun. 1909
9.	N. V. Gogolj, Revizor — 1.7. 1909, 2. izvoda
10.	M. Ogrizovič, Hasanaginica — Gostovanje Hrvatskog narodnog pokrajinskog kazališta — 25. travnja 1912
11.	H. Dragošič, Zrinjski in P. Petrovič, Duše — kot zgoraj — 28. travnja 1912 — 2 izvoda
12.	Gostovanje hrvatskog primorskog kazališta — Poslovilni večer in 25-letnica I. Borštnika
B. Nušič, Knez od Semberije
B. Nušič, Navaden človek
Kako da ga pričakam, 7. jan. /1908/ — 3 izvode
13.	V. Car Emin, Zimsko sonce — gost. kot zgoraj, 8. jan. /1908/
14.	O. Ernst, učitelj Flaschmann — kot zgoraj — 19. jan. /1908/
15.	N. B. Raksanjin, Nastop strasti — kot zgoraj — 11. jan. /1908/
16.	W. Shakespeare, Hamlet — kot zgoraj — 12. jan. /1908/ — 2 izvoda
17.	V. Sardou, Dobri prijatelji — Gost. Hrvatskog zemaljskog kazališta v Zagrebu, 29. jun. b. 1.
18.	1. koncert pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane — 25. marca 1905
19.	2. koncert Pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane — 26. marca 1905
20.	Slovanski simfonični koncert vojaškega orkestra pod vodstvom kapelnika P. Teplyja — 15. apr. 1905
21.	II. slovanski simfonični koncert, razlaga posameznih skladb — 15. apr. 1905
22.	Jedni koncert čeških umetnikov Julij Bochniček-Laubner-Jan Buctele — 2 izv.
23.	J. Freudenreich, Graničarji — Gost. družine Gavrilovič — 16. jul. 1910 — 2 izv.
24.	L. Fulda, Maškarada — 22. nov. b. 1.
H&E. A. Paulton, Nioba — 23. nov. b. L, gost ljubljanskega gledališča
25.	Veliki simfonični koncert pod vodstvom Teplyja, dvojezično slov.-hrv., b. d. V
V zapuščini Matije Sile in Albina Kjudra najdemo:
Ii 66 Ljudska predavanja v Trstu /vabila/
Med njimije letak za predavanje Ivana Cankarja Umetnost in ljudstvo 14. okt. 1910 v Delavskem domu v ul. Boscetto.
Oq 35 Slovensko gledališče v Trstu — veliki stenski lepaki 1908—1912
1.	Otvoritveni lepak sezone 1908/09
2.	F. A. Šubert, Žetev, gost. A. Verovška, 21. nov. 1909
3.	K. A. Gorner, Sneguljčica in H. Ibsen Nora, 12. dec. 1909
4.	F. Govekar, Rokovnjači, gost. A. Verovšek, 19. dec. 1909 — manjka
5.	F. Govekar, Legionarji, gost. A. Verovška, 25. dec. 1909 H. Ibsen, Nora — 26. dec. 1909
6.	F. Govekar, Legionarji in
F.	Govekar, Rokovnjači, L jan. 1910
7.	A. Strindberg, Oče — gost. I. Borštnika, 6. jan. 1910
8.	Tugomir (Josip Mandič)
Po petnajstih letih
V temi
Samaritana, 16. jan. 1910
9.	A. Engel& J. Horst, Nastavljena past, 23. jan. 1910
10.	L. Anzengruber, Samska domačija, 18. marca 1910
11.	Prostozidarji — gost. A. Verovška in E. Groma, 4. apr. 1910
12.	C.-M. Flennequin, Sladkosti družinskega življenja in N. V. Gogolj, Revizor, 6. nov. 1910
13.	V. Car Emin, Zimsko sonce in
G.	Moser, Knjižničar, 8 dec. 1910
14.	Hervé, Mam’zelle Nitouche in
W. Shakespeare, Beneški trgovec, 26. marca 1911
15.	R. Planquette, Korneviljski zvonovi, 9. apr. 1911
16.	E. Raupach, Mlinar in njegova hči,
V.	Hugo, Lukrecija Borgia in
H.	Bolten-Baekers, Trnuljčica, 2. nov. 1911
17.	V. Hugo, Lukrecija Borgia in
A.	C.-A. Bisson&A. Marc, Madame Bonivard, 19. nov. 1911
18.	H. Sudermann, Čast in
M. Gorkij, Na dnu, 17. dec. 1912
19.	L. N. Tolstoj, Živi mrtvec in
E. Audran, Punčka, 25. dec. 1911
20.	O. Strauss, Valčkov čar in
H. Bernstein, Vihar, 26. dec. 1911
21.	O. Strauss, Valčkov čar, 31. dec. 1911 in H. Bernstein, Vihar, L jan. 1912
22.	E. Audran, Punčka in
C.-M. Hennequin, Anatolov dvojnik, 7. jan. 1912
23.	E. Audran, Punčka in
B.	Thomas, Charleyeva tetka, 14. jan. 1912
24.	C.-M. Hennequin, Anatolov dvojnik in
V. Parma, Caričine amaconke, 28. jan. 1912
25.	Hervé, Mam’zelle Nitouche in
A.	Schwayer, Red iz nravnosti — gost. H. Nučiča, 2. febr. 1912
26.	V Parma, Caričine amaconke, 4. febr. 1912
27.	E. Audran, Punčka in
G. Rovetta, Papa ekselenca, 11. febr. 1911
28.	V. Parma, Caričine amaconke — gost. R. Thalerjeve, 28. febr. 1912
29.	E. Kalman, Jesenski manevri, 29. febr. 1912
30.	F. Bonn, Sherlock Holmes — ben. predstava za L. in Š. Dragutinovičeva, 10. marca 1912
31.	E. Kalman, Jesenski manevri in
0.	Mirabeau, Kupčija je kupčija, 17. marca 1912
Qq 42 Veliki stenski lepaki
1.	Napoved gostovanja ansambla Hrv. zemaljskog kazališta za 26., 27., 28., 29. in 30. jun. 1909
2.	M. Ogrizovič, Hasanaginica, 26. jun. 1909
3.	J. Štolba, Na letovišču, 27. jun. 1909
4.	M. Praga, Kriza, 28. jun. 1909
5.	E. Brieux, Rdeči talar, 30. jun. 1909
6.	N. V. Gogolj, Revizor, 1. jul. 1909
7.	Napoved gostovanja Hrv. primorskog kazališta, 5.—11. jan. (1908)
8.	V. Car Emin, Zimsko sonce, 8. jan. (1908)
9.	Dva koncerta, 20., 22. marca (1908)
Qq 44 Dramatično društvo v Trstu — veliki stenski lepaki 1907—1909
1.	A. Neidhardt, Prvi — otvoritvena predstava, 6. okt. 1907
2.	A. Neidhardt, Prvi, 20. okt. 1907
3.	G. Prejac, Kdo je mrtev, 20. okt. 1907
4.	G. Prejac, Sodni dan, 1. nov. 1907
5.	K. Morre, Revček Andrejček, 10. nov. 1907
6.	G. Prejac, Kdo je mrtev, 17. nov. 1907
7.	Z. Kvedrova, Egoizem in
1.	S. Turgenjev, Tuji kruh — gost. A. Danilove, 24. nov. 1907
8.	I. S. Turgenjev, Tuji kruh, 24. nov. 1907/brez Egoizma Z. Kvedrove, 24. nov. 1907/
9.	C. Birch-Pfeiffer, Cvrček, 15. dec. 1907
10.	S. Tucič, Trhli dom — gost. Mato Bonačič, 22. dec. 1907
11.	C. Birch-Pfeiffer, Cvrček, 26. dec. 1907
12.	K. A. Gorner, Sneguljčica, 1. jan. 1908
13.	K. A. Gorner, Sneguljčica, 19. jan. 1908
14. B. Buchbinder, On in njegova sestra, 26. jan. 1908 — 2 izv.
15. B. Buchbinder, On in njegova sestra, 2. febr. 1908
16.	K. Costa, Brat Martin, 9. febr. 1908
17.	I. S. Turgenjev, Tuji kruh, 16. febr. 1908
18.	K. Costa, Brat Martin, 23. febr. 1908
19.	S. H. Mosenthal, Debora, 15. marca 1908
20.	B. Buchbinder, On in njegova sestra, 21. nov. 1908 in G. Davis, Katakombe, 22. nov. 1908
21.	A. Ohorn, Bratje sv. Bernara, 11. okt. 1908
22.	I. Cankar, Kralj na Betajnovi, 18. dec. 1908
23.	E. Raupach, Mlinar in njegova hči, 1. nov. 1908
24.	P. Rosegger, Na sodnji dan, 1. nov. 1908
25.	J. Štoka, Moč uniforme, 17. jan. 1909
26.	O. Ernst, Odgojitelj Lanovec, 24. jan. 1909.	M.C.
I cartelloni del teatro sloveno di Trieste dal 1904 al 1920
II teatro sloveno di Trieste annunciava le sue rappresentazioni e le distribuzioni delle parti sul giornale Edinost e anche con i cartelloni e con i fogli volanti. La maggior parte di questi Ultimi si sono persi nell’incendio di Narodni dom. Qualche grande cartellone è conservato nella biblioteca del Seminario Minore à Vipava. Dovrebbe trovarvisi anche la col-lezione dei cartelloni teatrali dalla collezione di Matija Sila e di Albin Kjuder.
UDK 725.822.011:929 Marčelja
K projektu za zgradbo Slovenskega gledališča v Trstu iz leta 1913
Arhiv Slovenskega stalnega gledališča v Trstu hrani mapo z naslovom Projekt za zgradbo Slovenskega gledališča iz 1. 1913, najdeno v zapuščini dr. Josipa Agnelettija, člana Dramatičnega društva v Trstu in 1. 1919 tudi njegovega predsednika. Več o projektu je skušal ugotoviti že Rado Nakrst. Svoje izsledke in načrte gledališča je objavil v Jadranskem koledarju 1974.
K temu bi dodala dvoje misli.
Komaj dve leti po dograditvi Narodnega doma misel o samostojni stavbi gledališča omenja Josip Prunk v svojih člankih v Edinosti, ki jih objavljamo v tej številki Dokumentov SGFM. Omenja potrebo po poklicnem režiserju in nekaj poklicnih igralcih, obenem
pa sproži tudi finančno vprašanje. Na koncu je misel o združitvi Dramatičnega društva in Društva Narodni dom, ki ima sedaj druge cilje, med temi tudi skrb za eventuelno gledališko stavbo.
Med tistimi, ki so bili vključeni v ohranjeni projekt, omenja Rado Nakrst tudi Iva Marčeljo, takrat študenta arhitekture in tudi kot arhitekta, vključenega v slovensko družbo v Trstu.
Zato o Ivu Marčelju nekaj več besed.
Doma je bil iz Kastava (r. 1886), v Trst ga je kot nadarjenega učenca pripeljal dr. Mandič in mu priskrbel štipendijo Družbe sv. Cirila in Metoda. Kot dijak je stanoval pri Martelančevih, ki so imeli gradbeno podjetje. Po maturi je nadaljeval študij za arhitekturo na Akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju in 1. 1910 diplomiral. Za diplomsko nalogo je napravil projekt Muzej v Trstu in bil zanj nagrajen z Grand Prix de Rome pour L’architecture, ki mu je omogočila enoletno potovanje po Italiji. Po pripovedovanju njegovega sina dr. Vladimir a Marčelje je v Trstu naredil kar nekaj stavb in se tega mesta vse življenje spominjal. Zaradi preganjanja Italijanov je ob koncu 1. svetovne vojne odšel najprej v Kastav, nato v Volosko in dalje v Zagreb. Sprojektiral je mnogo javnih zgradb (tudi brezplačno) in privatnih vil na Hrvaškem. Umrl je v Zagrebu 1. 1965.
Na ohranjenih načrtih je vrisana celo lokacija zgradbe, podpis pa je težko čitljiv. Za-magna?
Mislim, da bi bilo treba v samem Trstu najprej poiskati, kaj je Ivo Marčelja projektiral, kaj je o tem ohranjenega. Po tej poti, v teh krogih pa dalje iskati ime oziroma variante podpisa, ohranjenega na posameznih risbah. Na podlagi primerjav njegovega dela, bi se morda dalo ugotoviti, če ni kar Ivo Marčelja avtor projekta.
M.C.
Lokacijski načrt gledališča na trgu Caserma
Sul progetto del 1913 per un nuovo edificio del teatro sloveno di Trieste
Nell’archivio del Teatro stabile sloveno viene conservata una mappa con i piani com-pleti per Pedificio del teatro sloveno di Trieste del 1913. La firma dell’autore é difficile da leggere e il suo cognome é sconosciuto (Zamagna?). Fu Rado Nakrst a scrivere piu a lungo su questo soggetto nel Calendario Adriático (Jadranski koledar) nel 1974. Cita la collabo-razione di Ivo Marcelja che a questa época preparó qualche proggetto a Trieste. Fu proprio l’affirmazione ulteriore di Ivo Marcelja in Jugoslavia che fece pensare che forse fu proprio lui stesso l’autore dei proggetti per Pedificio del teatro.
Prerez stavbe
Prva stran programa za sezono 1912/13
UDK 930.25:792(450.361-863)
Zbiranje gradiva o slovenskem gledališču v Trstu do požiga Narodnega doma
Iskanje kakršnegakoli gradiva je težavna naloga, tem težja, čim dalj časa je preteklo, ko je bilo to gradivo živo, aktualno. Če k temu dodamo še uničevanje, selitve, vojno, skoraj ne moremo upati na uspeh.
In prav to je v primeru gradiva o slovenskem gledališču v Trstu do leta 1920 in v nekaj naslednjih letih do prepovedi delovanja slovenskih društev leta 1927.
Osemdeset let je od začetka poklicnega gledališča, oseminšestdeset od njegovega uničenja. Pri požigu Narodnega doma, kjer so delovali in imeli shranjen ves inventar z dokumenti, knjižnico, garderobo in kulisarno je bilo vse uničeno. Ansambel se je razšel. Nekateri so še vztrajali po okoliških društvih, mnogi pa prej ali slej prešli v Slovenijo. Zato si lahko predstavljamo, da je ostalo bore malo ohranjenega o delu in ljudeh.
Raziskovalcem je najpomembnejši vir časnik Edinost, ki je redno poročal o predstavah, zasedbah, občnih zborih pa prinašal ocene ter druge vesti v zvezi z gledališkim življenjem. Kompletnega časnika nimamo ne v Ljubljani ne v Trstu, na razpolago je na Dunaju v Nacionalni knjižnici.
Po drugi vojni in obnovitvi delovanja slovenskega gledališča je zbiranjem gledališkega gradiva začel Rado Nakrst, igralec in arhivar. S svojo vnemo, vestnostjo in natančnostjo mu je uspelo zbrati tudi mnoge dokumente preteklosti. V Primorskem dnevniku je leta 1953 dr. Andrej Budal objavil poziv k zbiranju dokumentov slovenske dramske tvornosti. V članku omenja, da je mnogo tega raztresenega po društvih, ustanovah in pri ljudeh.
Ko sem ob pripravi razstave Slovensko gledališče v Trstu uporabljala gradivo Arhiva SSG, ki ga je s tako vestnostjo zbiral Nakrst in ga tudi ljubosumno čuval — ne za sebe, ampak za gledališče, sem skušala najti nove stvari. Zdelo se mi je, da je zadnji čas zbrati čimveč, kar bi po tolikem času lahko ostalo. Nekaj je narejenega, marsikaj pa še čaka.
Iz Beograda so prinesli nekaj stvari Ide Kavčič-Pregarčeve. Našli smo zapuščino Roberta Primožiča, tudi s fotosi iz tržaških let. Po družinskih albumih so ljubeznivo pogledali sorodniki Valerije in Marija Sile, Antona Požarja, Vladimira Bartola, Mirka in Štefke Poličeve, Josipa Prunka, bratov Širok, Ivanke Mekindove in Roberta Poharja. Ob pregledovanju slik je bil posredovan še marsikateri podatek. V stanovanju Milutina Negodeta je bil kup fotografij, predvsem iz življenja pri Sv. Ivanu.
UPRAVA
HRVHT5K06 NRR0DN06 KHZRLlSTR
OSIJEK

t	' ,(il ¿¿■'S
/
'
\s^Il Pit f	¿fa St	^ 4..-čr
r.zc -V(¥	.zt*	.Tus^'
A«V.	___	^___.
sTfrf’-	PPt	/Ct^pi^ZT
..■'¿¿i?,	t'-'f. i&* ■ ^ZpfazpT.
''/4^0	‘ -'Z'/# fdupp ¿fafaii 'Z&prZ
fz&^ppp /£& -AU^ /¿Zz’ -rzz?	—
A'^1-'#’ ^fazpz^tt, .^faa -e/^^zzzz
s'7ZZZ'i?'Z>	Z^ZZPZt. Sz
/'/č&^t' /fa /¿AZAt^r ^S'Az?Zp£r	Zzz^/'	*
¿S z/lU-s-pTp V* ^PPčcifatpce far^^PT	¿faze	, ¿£-
Z /UzZzfatft. ¿Ur ^77	s^P?***rZp '¿š&tf' PZ? t
/ / ■
/ Ti Ztrzfati czr zyfaf^ /t
7*^r
fal.
/
'''¿fat' 4	,’7-t, ^¡tVrs-*-
V /

'• -- ••<//
Pismo Leona Dragutinovica dr. J. Vilfanu po odhodu iz Trsta
B1K3JA QUESTUBA
?J>t«8t»
N? mm/lll <$. Prot,.
Riep.sl fogilo Ní ... del
QGCESfQ
Alio llreaione del Ctroolo t'1-an.iifeUco " DHAMATICN1 KBOZEK *
Sí »»OLt
a o»nt dtl »«graterio Slg, Senoln,Serváis N? 130
Per motlvl ordlns t di sioures*« pubblios la Segls
v\ .
o«»»t>ar« di frítate no« Le oanoede il {«rmesso di tañere nel gioml d'tambre 1.921 t divieari trettenimentí te&trall.
31 rtstiouise« la «aroa da bollo da L. 3 per ‘U C-ueetare ; dr»«ir** m.p,
Prepoved predstav v Skednju 25. in 26. dec. 1921
pobotnica.
Podpisani potrjujem, da sem prejel od gosi
..........................%A/
K ...../ ^ vin. ...rrr. za mesec f.............. k0t obrok pri-
spevka K   dPJ■ "za fond Dramatičnega društva v Trstu“.
TRST. dne .................... /$/£,._
Za ,,Dramatično društvo v Trstu“.
Pregledala sem zapuščino dr. Josipa Vilfana, hranjeno v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. Gledališkemu delu je res namenjen manjši del, zato pa tembolj zanimiv: tiskan seznam članov Slavjanskega društva iz leta 1851 (med njimi sta navedena Feliks Globočnik in Pavel Kugy), dopisi o prepovedih predstav po letu 1920, številne izkaznice članstva v kulturnih in športnih društvih, plačila članarin in številna vabila na slovenske prireditve.
Iskanje je bilo pretežno usmerjenopo Sloveniji, manj v Trstu samem. Toda tam so še potomci, sorodniki, prijatelji navdušenih gledaliških entuziastov starejše dobe. Te bi morali poiskati. Kako je s pregledom tržaškega arhiva?
M.C. II
II raccolgiere del materiale sul teatro sloveno di Trieste
Ci sono pochi documenti conservad sul teatro sloveno di Trieste. Si impara di piü dal giornale Edinost che annunciava gli spettacoli, le distribuzioni delle parti, le critiche e i rapporti sull’attivitá delle associazioni. Molti documenti furono bruciati nell’incendio del Narodni dom e nei traslocchi delle persone varié. Dopo la seconda guerra l’archivista Ra-do Nakrst si mise a raccogliere il materiale sul primo periodo. Lavorando per la mostra sul Teatro sloveno di Trieste il Museo di teatro e di cinema sloveno tentó di trovare qualcosa di piü e ci riuscisoprattutto con delle persone e con cert legati personali. Si potrebbe trovare parecchi documenti dai proprietari privad a Trieste e negli archivi di Trieste.
Emil Kralj, igralec
(1895—1945)
(Popis in obdelava gradiva)
Namen tega pisanja je (poleg oživitve spomina na znamenitega igralca): objaviti gradivo o njem, kolikor ga hrani Slovenski gledališki in filmski muzej in v manjši meri tudi Akademija za gledališče, radio in film, oba v Ljubljani (listine, dopisi, pisma itd., pregled njegovega gledališkega dela, predstavitev ocen, ki so jih o njem napisali gledališki kritiki). O njem se je namreč po drugi vojni molčalo — zaradi njegovega izbora nemškega državljanstva 1. 1942 — tako da ga celo v reprezentančni študiji prof. Filipa Kalana „Evropeizacija slovenske gledališke kulture“ (1957) ni niti med „prvobitnimi in požrtvovalnimi komedijanti prehodnega rodu“ (M. Skrbinške, Daneš, Železnik) niti med „mlajšim rodom“ in med tistimi, „ki so jim gledalci in kritiki po pravici pripisovali značaj ljudskih igralcev“ (Lipah, L. Potokar, Cesar, Sever, Levarjeva), pač pa ga spet najdemo v Smolejevem Dramskem leksikonu (1961) s fotografijo, v Dokumentih SGFM (večkrat) in v Samčevem Slovenskem gledališkem leksikonu (1972), spet v Smolejevem opisu. V predvojnem SBL ga še ni, pač pa ga najdemo v Enciklopediji Jugoslavije (Zagreb, 1962), celo s pravim datumom smrti — 1. marca 1945, kjer Filip Kalan-Kumbatovič piše med drugim, da seje po igranju in režiranju v Trstu „popolno razvil v dramskega igralca v Narodnem gledališču v Ljubljani: odrska prilagodljivost mu je namreč omogočila veliko repertoarno širino, tako da je skoraj z enakim uspehom igral zaokrožene harmonične značaje in psihološko zapletene in patološke like“; „v komediji“, nadaljuje Kalan, „pa ta širina sega od lahke salonske igre do oblikovanja dobrodušnih in grotesknih tipov“. Ocenjevalec zatem pove, da mu je „zmožnost realistične karakterizacije kreiranih likov omogočala izrazitejše naglaše-vanje družbeno aktualnih elementov, odličen gledališki instinkt zadovoljevanje stilnih zahtev klasičnih in sodobnih avtorjev“, groteske v lokaliziranih Nestroyevih igrah pa popularnost pri občinstvu. Med uspele slovenske odrske like šteje Kalan Petra Kobarja in Jermana, Petra v Remčevi „Magdi“ in Balantača, izmed klasičnih karakternih vlog omenja Cassia, Laerta in Hamleta, od modernih psiholoških podob pa Jeana („Gospodična Julija“) in Leoneja. — V Leksikonu Cankarjeve založbe (1973) ga ni, v zagrebškem Leksikonu JLZ (1974) gaje za troje vrstic, v naši Mali splošni enciklopediji (1975) pa stoji, daje bil „v obdobju med vojnama v ljubljanski Drami med najodličnejšimi igralci, saj je z ena-
ko dovršenostjo igral resne in komične vloge“ in da so njegove najboljše vloge Caleb („Cvrček“), Smola („Utopljenca“), Hamlet, Mats („Nevesta s krono“), Razkolnikov in Leone.
Po vsem tem lahko trdimo, da je Moravčevo upoštevanje igralca v knjigi „Slovensko gledališče od vojne do vojne“ (1980) pravzaprav edino povojno razpravljanje o Kraljevem ustvarjanju.
Pregled:
A.	Gradivo v SGFM:
a)	Uslužbenski list
b)	Arhiv SNG — odbrane osebne listine
c)	Obdelano gradivo v dokumentaciji
č) Obračunske knjige in arhiv SNG 1941-1945
II.
a)	Režije, vloge, skušnje, prevodi
b)	Oznake in ocene njegovega igralstva
B.	Gradivo na AGRFT:
a)	Plakati (vezani v knjigo)
b)	Drugi plakati in vabila
c)	Izrezki (kritike) iz časopisov
C.
Fotografije in risbe (v SGFM, AGRFT in v Narodni galeriji)
Vojak v prvi svetovni vojni
L !
c


Ivan Čargo: V vlogi Melhiorja v Nestroyevi burki »Danes bomo tiči«, svinčnik, 1927
Nikolaj Pirnat: V vlogi markiza Poze v Schillerjevem »Don Carlosu«, svinčnik,
1929
Božidar Jakac: Igralčeva podoba, črna Ivan Vavpotič: Portret, olje, 1934 kreda, 1928
A. GRADIVO V SGFM
a)	USLUŽBENSKI LIST (mapa)
1.	V okencih temeljnega Uslužbenskega lista z datumom 14.4. 1931 najdemo osnovne podatke: rojen 24. februarja 1895, Trebče, občina Trst, slovenske narodnosti, samski (v pripisu poročen s Herto, roj. Arko, 25. aprila 1931), pet razredov ljudske šole, trije razredi meščanske in dva trgovska tečaja, dramatična šola v Trstu, pod „izredna dela v stroki“ pa stoji: „kot karakterni igralec, dramski in operni režiser, feljtonist, prevajalec italijanskih dramskih del in obratno“.
2.	V mapi sta dva krstna lista (oba prepisa): v latinščini in slovenščini; v obeh se rojstni kraj imenuje Trebič, ne Trebče. Deček je zakonski, očetu je ime Just, mati pa je Marija, roj. Hrovatin.
3.	Spričevalo (eno samo — za peti razred) pove, da je temeljno izobrazbo vseskoz dobival v „Deški petrazredni zasebni ljudski šoli Družbe sv. Cirila in Metoda s pravico javnosti“; za šolsko leto 1907/08 ima za vsak predmet po štiri rede (za vsako četrtletje posebej); najboljši red je enka. Najslabši je bil v verouku — kar štirikrat štirica; najuspešneje je bral in pel; obakrat štirikrat enka, taka enka samo še pri prirodopisu; v zemljepisu, pisanju in risanju je vseskoz dobival dvojke; slab je v „učnem jeziku“ (2, 3, 4, 3), nemščini (4, 3, 4, 3) in boljši v računstvu (2, 3, 2, 3). Opomba pove, da je „zrel za višji razred“.
4. Ministrstvo „unutrašnjih dela“ kraljevine SHS 6. novembra potrdi, da je optiral za kraljevino SHS in si pridobil domovinsko pravico v Ljubljani.
5.	Ljubljanski magistrat mu na podlagi zgornje listine 20. januarja 1923 sporoča, da mu je omenjeno ministrstvo „odkazalo. . . občino Ljubljano kot domovinsko občino“.
6.	Obrazec ministrstva prosvete za „razvrstavanje činovnika i službenika“ iz 1. 1923 govori o igralčevi politični neoporečnosti in posebej o marljivosti ter o dobrem odnosu do dela in prinaša „predlog šefa“: naj se (igralec) prevede.
7.	14. februarja 1925 ga ministrstvo prosvete postavi v 3. grupo 2. kategorije s položajno plačo 3.600 dinarjev.
8.	Beograjsko „rešenje“ z dne 14. novembra 1925 ga postavlja v isto grupo in kategorijo na temelju službe v Trstu od 1. septembra 1914 do 30. aprila 1919 in dalje v Ljubljani; osnovna plača znaša 5.160 dinarjev na leto in 1.125 dinarjev letne stanarine.
9.	Uprava Narodnega gledališča (upravnik M. Hubad) mu 1. januarja sporoča, da s 16. decembrom dobi višjo osnovno plačo (peta stopnja druge kategorije) v višini letnih 5.880 dinarjev.
10.	Komanda ljubljanskega „vojnega okruga“ 4. aprila 1929 potrdi, da je bil od 9. aprila 1915 do 1. oktobra 1917 v avstro-ogrski vojski kot „redov pešak“.
11.	„Starešinski listi“ (obrazci), ki so vloženi v mapo za vsa leta, začenši z letom 1930 vse do leta 1942, označujejo njegovo „uradniško“ podobo, kakor jo vidijo predstojniki. Oznake so nadvse laskave: strokovna usposobljenost — popolna, vseskoz ustreza popolnoma, izredno sposoben; vedenje v službi in zunaj nje — popolnoma korektno; marljivost in zanesljivost v službi — absolutna; kakšen posel je opravljal — „večje in glavne vloge z velikim uspehom“, „velike vloge, obsežen repertoar“; predlog za oceno — najprej prav dober, nato vseskoz odličen.
(Nekaj podobnega kot „starešinski listi“ so bila poročila, ki jih je gledališka uprava vsako leto pošiljala „glavni kontroli“ v Beogradu. Tudi tu stoji, da je njegovo vedenje „popolnoma pravilno“, da ni obsojen niti pod nadzorstvom niti v konkurzu in da „javno ne izraža načel zoper obstoječo državno obliko ali načel protipravne izpremembe državnega reda“. Službene ocene pa so za vsa tri leta — 1935, 1936 in 1937 — odlične.)
12.	S 3. julijem 1931 je datirano potrdilo Milana Skrbinška, daje bil Kralj „angažiran na bivšem Slovenskem gledališču v Trstu od 1. 9. 1914 do 30. 4. 1919“. Sopodpisnika sta dr. Vladimir Perhavec, član gledališkega odbora, in Emil Rumpel, „bivši član Slov. gledališča v Trstu“.
13.	6. julija 1931 „na častno besedo“ izjavi, da poleg materinščine obvlada tudi srbohrvaščino, nemščino in italijanščino.
14.	Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani (upravnik O. Župančič) mu 25. avgusta 1931 naznani, da bo od 1. januarja istega leta dobival letnih 6.600 dinarjev osnovne plače ter 75 % stanarine od letnih 1.800 dinarjev, ker je 16. decembra 1929 dopolnil 15 let državne službe.
15.	Samski list (spet v latinščini in posebej v slovenščini) priča, da je „v vsakem oziru neoženjen“; izdan je na Opčinah 25. aprila 1931.
16.	Poročni list nosi datum poročnega dne — 6. avgust 1932. Izdal ga je Župni urad Sv. Križ nad Jesenicami (župnik Franc Krašna). Ženin je gledališki igralec, stanuje v Ljubljani v Gledališki ulici št. 12, njegov oče Just je bil mehanik, nevesti je ime Herta, rojena je 13. januarja 1904, stanuje v Ljubljani, prav tako v Gledališki št. 8; njen oče je Anton Arko, višji uradnik Kranjske hranilnice v pokoju, mati pa se je pisala Ljudmila Vidmar. Za pričo sta bila dva zdravnika: dr. Bartol Keržan in dr. Josip Ludvig.
17.	Jeseni naslednjega leta je p. dr. Angelik Tominec napisal „Poročilo o stanju družine“ (obrazec); ponavljajo se podatki iz poročnega lista, novo pa je, da se je zakoncema 23. avgusta 1933 v ljubljanski bolnišnici rodil sin, ki sta mu dala ime Matija Marija Jernej.
18.	Že poprej — 16. februarja 1930 — je z odlično oceno opravil državni strokovni
izpit.
19.	Beograjska listina o napredovanju z dne 18. februarja 1934 pove, daje napredoval iz sedme v osmo položajno grupo.
20.	10. oktobra 1934 je podpisal zapisnik o zaprisegi novemu kralju. Pavel Golia potrjuje, da je igralec izrekel obvezno formulo: „Jaz Emil Kralj prisegam na edinega Boga,
da bom vladajočemu kralju Petru II. in domovini zvest in da se bom držal pri poslovanju veljavnih zakonov in da bom vestno opravljal svojo dolžnost. Tako mi Bog pomagaj!“
21.	Ministrstvo prosvete (Beograd) mu je 27. maja 1937 dovolilo štiritedensko „bo-lovanje“ — od 10. maja do 6. junija. Igralec je bil zmeraj rahlega zdravja in zelo živčen.
b) ARHIV SNG — odbrane osebne listine
22.	Igralec 10. aprila 1923 prek uprave NG prosi ravnateljstvo Južne železnice, naj mu dovoli popust na vožnji Ljubljana-Celje in nazaj, „ker sem namenjen, da prevzamem režijo dvoje dramatičnih del v svrho gostovanja (Don Pietro Caruso in Eden izmed poštenih)“. Ravnatelj Drame zapiše pod prošnjo: „Predlagam, da se dopust dovoli (torek popoldne!)“, upravnik Hubad pa „Dopust dovoljujem“.
23.	Že 13. aprila istega leta spet prosi za dopust „h gostovanju v Celju“. Za dopust si usoja prositi zato, ker je „jutri prost vaje in prdstave“. In spet Golia predlaga, naj se mu dovoli, Hubad pa privoli v predlog.
24.	Mesec kasneje — 10. maja 1923 — spet prosi za dan dopusta, ker mora zaradi „družinskih poslov“ v Zagreb. Ovir ni, saj glede sobote (12. maja), ko bi potoval, pravi: „Zaradi vaj pri Hamletu naj navedem, da sem že od lanskega leta naštudiran, da bi zaradi tega ne imeli nikakih težkoč“. Golia: „Če je nujno, priporočam.“ Hubad pa: „Dovoljeno.“
25.	Pozornosti vreden je njegov dopis „slavni upravi“ z dne 26. maja 1923, ki se v celoti glasi: „Podpisani nameravam tekom počitnic v svrho študij potovati v Prago, na Dunaj, v Berlin, Draždane in Hamburg, da si ogledam tamošnja gledališča in bi ob tej priliki prosil slavno upravo, da mi nakloni denarno podporo v znesku 8.000 kron kot pomoč k potovalnim stroškom. — Z ozirom na to, da nisem že tri leta bil deležen ogledati si tujih gledališč in ker čutim to kot nujno potrebno k svojemu nadaljnjemu razvoju, prosim slavno upravo, da vzame mojo prošnjo v pretres ter jo blagohotno odobri.“
26.	Iz let 1924 do 1926 je šest potrdil o prejemu honorarja za „prekobrojne“ predstave: igralci so namreč morali odigrati določeno število predstav na mesec, „boljši“ igralec manj, „slabši“ več; kolikor jih je bilo čez to mero, so bile posebej plačane in spet „boljšemu“ igralcu boljše, „slabšemu“ slabše. 1924 in skoraj do konca 1925 je Kralj dobival za vsako „prekobrojno“ 20,80 dinarjev, od decembra 1925 pa že po 40. Za prepevanje za odrom pri predstavi (napr. pri „Pohujšanju“ in „Veroniki Deseniški“) je dobival po 25 dinarjev. 11. januarja 1926 je potrdil prejem plačila za trikratno sodelovanje kot plesalec v Operi v pantomimični burleski „Faunova noč“ (glasba T. Sygietynskega) — trikrat po 120 dinarjev.
27.	1. julija 1927 se spomni, daje pred letom in pol — 19. novembra 1925 — „vskočil oz. omogočil dve predstavi s tem, da sem najprej nastopil v Operi v Faunovi noči, nato pa v Drami v Zimski pravljici; za riziko in napor istega večera,“ piše, „mi je bila obljubljena odškodnina, za kar prosim ugledno upravo, da mi isto blagohotno nakloni“. Uprava mu je takoj (3. julija) odgovorila, da je zahteva zastarela in da je „tako izplačilo tudi iz zakonskih predpisov nemogoče“.
28.	1. julija 1927 mu uprava dovoli dvodnevno gostovanje v Rogaški Slatini.
29.	3. decembra 1928 mu uprava pošlje dopis, da bo prejemal „od 1. decembra dalje od 8. predstave v mesecu dalje a 40 din honorarja“.
30.	20. julija 1929 prosi gledališka uprava policijsko direkcijo v Ljubljani, naj „izda gospodu Emilu Kralju potno dovoljenje za Italijo, kamor potuje za časa gledaliških počitnic.“
31.	10. oktobra 1929 direktor Drame Pavel Golia predlaga upravi NG, naj igralcu za čezmerno delo prizna prispevek 500 dinarjev. Predlog utemeljuje takole: „Gospod Emil Kralj je po dosedanjem razporedu skušenj skoro vsak dan po trikrat zaposlen, pri dopoldanski, popoldanski in večerni skušnji. To zaposlenje bo trajalo skorajda do začetka sezone.“ Igralec je prispevek dobil.
32.	18. oktobra 1929 je upravnik Oton Župančič za igralca podpisal „plačilni nalog“ (formular) za 200 dinarjev „kot prispevek za zdravljenje (zdravila), ker je tudi vkljub močnemu prehladu omogočil predstave“.
33.	Naslednjega dne je Kralj napisal eno svojih mnogih, vseskoz zelo podobno izraženih prošenj (rokopis, 2 strani) „za povišanje mesečnih prejemkov odnosno umetniške doklade v skupnem znesku na 4.500 dinarjev ter povišanje honorarja za 75 dinarjev od inkl. pete predstave dalje“. Utemeljitev se zdi upravičena, pametna in samozavestna, zato si jo velja ogledati v celoti: „Kakor je razvidno iz gledaliških izvestij, se udejstvujem igralsko že 16. leto, od katerih sem 10. leto član ljubljanskega Narodnega gledališča. Objektivno in pravično bi zahtevala že službena leta sama višjo in poklicni dobi primernejšo plačo. Tekom vsega tega časa sem sodeloval v večini uprizorjenih komadov in z uspehom nastopal tako v tragediji, drami, komediji in burki in s tem dokazal svojo vsestransko sposobnost v najrazličnejših resnih, karakternih in komičnih vlogah. Glede na umetniško oceno teh mojih kreacij se sklicujem na zadevno strokovno mnenje ravnatelja Drame, dramskih režiserjev, na poročila časopisnih gledaliških ocenjevalcev, posebno pa na splošno sodbo gledališkega občinstva. Zato mi je povsem neumljivo, da p.n. uprava tega mojega dela ne sprevidi ter da me v razmerju do ostalega umetniškega osebja pri urejevanju službenih dohodkov neprestano prezira. Dovoljujem si ponovno opomniti, da je plača, ki jo prejemam za svoje delo, sramotno nizka in da mi niti v materialnem pogledu ne more zadoščati. Za podkrepitev navedenih razlogov spominjam tudi, da mi je gospod upravnik sam tozadevno ponovno obljubil primerno povišanje. Nasprotno postopanje pa mi jemlje veselje do dela, ker občutim neutemeljeno ravnanje za globoko krivico.“ Prošnja je brez sicer običajnih pripisov vodstva.
34.	19. januarja 1931 prosi ravnatelja Drame, naj mu priznajo „primeren honorar za čezmerno delo“. „Od začetka sezone,“ pravi, „sem zaposlen pri vseh predstavah. . . Tako sem napr. okupiran pri vseh nedeljskih popoldanskih in večernih predstavah v vlogah, ki zahtevajo mnogo truda in odgovornosti. Nedeljska zaposlenost traja od dveh popoldne do prek enajste zvečer.“ — Prošnji je bilo ustreženo, uprava mu je, kakor je razvidno iz pripisa, od 1. februarja dalje dajala po 500 dinarjev več.
35.	14. februarja istega leta prosi upravo za garderobni prispevek: potrebuje frak in modno obleko ter dva para čevljev (lakastih in rjavih) za „Gospodo Glembajeve“. Zatem zapiše: „Glede na to, da si nisem že dolgo nabavil nič novega, in ker nimam nič primernega, prosim ugl. upravo, da mi gre v tem oziru na roko.“ — Dali so mu 300 dinarjev.
36.	13. marca 1931 je o priliki novega proračuna znova prosil upravo, naj mu „definitivno uredi mesečne prejemke in honorarje“. Prošnja je z oziroma na ono iz jeseni 1929
stopnjevano nestrpna: „S svojim absolutno pozitivnim umetniškim delom v zadnjih sezonah sem ponovno pokazal, da se ne ustrašim nikakršnega truda v stremljenju, da nesebično in z vsemi svojimi močmi dvignem ugled našega gledališča. Dokaz za to je moja vsestranska, uspešna in prekomerna zaposlitev ter javna, časopisna in literarna kritika, ki me stavi na mesto enega prvih igralcev. Glede honorarjev navajam primer nedeljskih predstav (15. t.m.), kjer nastopam v „Princeski“ in „Glembajevih“: nepretrgoma sem preko deset ur v gledališču, tj. od 211 popoldne do preko polnoči. Opozarjam na to dejstvo s posebnim razlogom, ker mi je ugl. uprava na mojo zadnjo prošnjo obljubila honorar, ki mi ni bil nakazan. Prosim ugl. naslov, da mi vprašanje honorarjev uredi v principu.“
37.	13. junija istega leta prosi upravo, naj mu kvoto obligatnih letnih predstav zniža na sto, honorar za „prekobrojne“ pa naj mu „primerno k povišanju gaže“ in „po ključu prve kategorije umetniške kvalifikacije“ zviša na 70 dinarjev. Glede na delo, ki ga že enajsto sezono opravlja v popolno zadovoljstvo uprave, publike in kritike ter glede na „posebno plodovito delo v teku te sezone“ meni, da njegova zahteva ni pretirana. — Uprava je pod dopis „narisala“ prečrtano ničlo.
38.	15. septembra je upravnik poslal ministrstvu prosvete (opšte odeljenje) njegov poročni list „v overovljenem prepisu“ s sporočilom, da se je igralec tega in tega dne poročil „z gospodično Arko Herto“ in s prošnjo, naj listino priložijo izvodu Uslužbenskega lista, ki je pri ministrstvu.
39.	5. februarja 1934 je zaprosil upravo, naj mu „izposluje zdravljenje v kakem državnem zdravilišču“. „Tako zdravljenje,“ pravi, „je po mnenju zdravnikov neobhodno potrebno za moje popolno okrevanje in dosego delazmožnosti.“ Prošnjo je s pripisom podprl zdravnik dr. Josip Volavšek; potrdil je, „da je gosp. Emil Kralj bolan na težki ne-vrastheniji“. „Težki“ je enkrat, „nevrastheniji“ pa dvakrat podčrtano.
40.	24. februarja istega leta ministrstvo prosvete sporoča upravi gledališča, da je z ukazom „Nj. V. Kralja“ igralec napredoval iz VIII. v VII. položajno grupo. Uprava mu je napredovanje poslala 8. marca in mu „najiskreneje“ čestitala.
41.	15. junija istega leta igralec sporoča upravi, da mu je prejšnji dan umrla mati. Pogreb bo danes ta dan. Prosi naslov, „da upošteva to okolnost, ker mi nocoj ne bo mogoče nastopiti“.
42.	Slab mesec kasneje — 11. julija — napiše novo prošnjo „za povišanje mesečnih prejemkov odnosno umetniške doklade“. Navaja tele razloge: „Kakor je razvidno iz Službenega lista, se udejstvujem igralsko že enaindvajseto leto, od katerih sem petnajsto leto član ljubljanskega Narodnega gledališča.“ Nato skoraj dobesedno ponovi zgodbo svojega sodelovanja: igral je v večini uprizorjenih del, v najrazličnejših vlogah in vseskozi z uspehom. „Zlasti spominjam na zadnjih pet let, ko težišče repertoarja sloni na meni,“ izpove podčrtano. Glede umetniške cene svojih kreacij se spet sklicuje na „visoko mnenje“ kritike in na „splošno sodbo“ občinstva ter se čudi, da uprava njegovega dela „ne sprevidi“ ter ga „v razmerju do ostalega umetniškega osobja pri urejevanju službenih dohodkov neprestano prezira“ (natanko tako v prošnji 1929. leta!). Nato „si dovoli pripomniti“ tole: „. . .plača, ki jo prejemam za svoje umetniško delo, je mnogo prenizka in za prvega igralca ne odgovarja niti v materialnem, še manj pa v moralnem pogledu.“ Prosi upravo, naj mu dohodke poviša za 1.000 dinarjev in s tem vsaj deloma popravi krivico, ki se mu je godila doslej.
43.	24. novembra istega leta (1934) je Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, prosilo gledališko upravo, naj igralcu dovoli sodelovanje na novinarskem koncertu. „Letošnji novinarski koncert,“ stoji v dopisu, „se prične s spominskimi besedami pesnika Alojza Gradnika, posvečenimi spominu blagopokojnega kralja mučenika. Naprosili smo člana Narodnega gledališča g. E. Kralja, da bi te spominske besede na našem koncertu deklamiral. G. Kralj je naši prošnji ljubeznivo ugodil.“ — 26. novembra je novinarjem odgovoril ravnatelj Drame Golia: prošnji je ustreženo, a s pripombo, „da je g. Kralj isti večer zaposlen tudi v Drami pri predstavi Rostandovega „Orliča“ v vlogi maršala Marmonta; njegov nastop je okrog 9. ure in prosimo, da uredite pričetek programa tako, da bo g. Kralj utegnil pravočasno se vrniti v Dramo“.
44.	6. avgusta 1936 je dr. Janko Hafner, ljubljanski strokovnjak za ušesa, nos in grlo, na svoj ordinacijski listič napisal tole označbo Kraljeve bolezni: „G. Kralj Emil boleha na težki nevrastheniji ter je absolutno potreben daljšega bolezenskega dopusta. Priporočamo spremembo klime in okolice.“
45.	In še zadnja listina iz tega hranišča: Gledališka uprava jev dopisu upravi Splošne bolnice (Ljubljana) potrdila, „da je Kralj Emil državni uradnik VI. položajne skupine ter ima kot tak pravico do brezplačnega zdravljenja v III. oskrbnem razredu Splošne državne bolnice. To potrdilo. . . izdajamo zaradi sprejema njegovega sina Matjaža v državno bolnico“.
c) OBDELANO GRADIVO (v „dokumentaciji“)
46.	10. aprila 1920 piše iz Trsta Milanu Skrbinšku v Ljubljano, kako je tržaškim gledališkim kolegom povedal, da ga bodo kmalu videli v svoji družbi kot režiserja (tj. Skrbinška), in kako so bili vsi poparjeni, ko so brali v Edinosti, da je sprejel angažma v Celju. Hkrati mu sporoča, da si želi gledališkega študija na Dunaju. (Mapa 2, sign.l, št. 115.)
47.	28. junija 1920 poroča iz Trsta Milanu Skrbinšku, kdo vse je angažiran in kako vodi turnejo po deželi. Veliko dela ima. Vzklika: „Ko bi se le enkrat oddahnil!“ Študij (Dunaj) je šel po vodi — podpisal je kontrakt s tržaškim gledališčem. „Presneto, če najdem denar, kar pobegnem študirat,“ piše. Na koncu pa: „Pišite kaj hitro in mnogo in o vseh teatrih sploh!“ (Mapa 2, sign. 1, štev. 116.)
48.	9. oktobra 1920 je bila iz Prvačine odposlana dopisnica na naslov: Emil Kralj, gledališki režiser, kavarna Zvezda, Ljubljana, Jugoslavija. Napisal jo je neki Josip Budal, član prosvetnega društva v Prvačini. Iz sporočila zvemo o Kraljevem požrtvovalnem delu z gledališkimi amaterji. Med drugim beremo: „V naših srcih je še vedno Vaša blaga oseba, katera se je toliko žrtvovala za nas. Med tem časom nismo spali; sicer smo opustili igro „V nižavi“, ali na redu imamo pa „Domna“, kateri vpliva več na naše ljudstvo. Nameravali smo iti v Komen, (verjetno gostovat, MM), ali vsled prošnje, katera še ni rešena, ne moremo iti. . . Prihodnji mesec Vam podamo vsebino odseka, kar je napravil v teku enega leta. Kostumi v Nar. domu še niso rešeni. Za serijo (verjetno: revijo, MM) „Maska“ sem nabral naslednje naročnike. . . V naslednjem upam, da bo število poskočilo. . . Sedaj ima naš odsek klopi za 300 sedežev ter nov oder s 3 spremembami. Zato pa smo morali narediti dolg ter dolgujemo še 1.500 lir. Upam pa, da še par prireditev izplača vse. Potem si pripravimo še druge potrebne reči. Ako bode prilika, pošljite po kaki osebi lepo igro, ker
nam jako primanjkujejo. Z najdražjimi pozdravi vseh članov, posebno mene. Vdani Josip Budal.“ (Mapa 23, sign. 36, št. 12)
49.	17. decembra 1923 prosi upravo (v Ljubljani), da mu „primerno zviša gažo, ker moje sedanje materialno stanje ne zmore odgovarjati sedanjim življenjskim potrebam“. V podkrepitev omenja, da mu je bilo že ob sklepu pogodbe pred dvema letoma obljubljeno povišanje. Zgodila se mu je krivica tudi s tem, da se mu ni „paralelno zvišala gaža z ostalimi kolegi, „ki so imeli medtem znaten povišek“. „Poleg tega se je absolutno prezrlo mojo umetniško kvaliteto,“ piše, „ki sem jo imel v teku svojega štiriletnega delovanja pri NG priliko neštetokrat dokazati.“ Prezrlo seje tako „kvantitativno in kvalitativno umetniško delovanje,“ kar dokazuje njegov repertoar in splošna kritika. Prosi, da mu uprava zviša mesečno gažo za 750 dinarjev, „oziroma 25 din dnevno“. (Mapa 23, sing. 36, št. 1.)
50.	31. decembra 1923 potrjuje prejem honorarja za „prekobrojne“ predstave (15 predstav po 20,80 din). (Mapa 23, sign.'36, št. 2).
51.	3. oktobra 1924 piše iz Ljubljane Nučiču in ga prosi za slike iz zagrebške uprizoritve „Šest oseb išče avtorja“. Slike želi revija Comedia, ki se „za stvar zanima“, zato naj jih pošlje „kolikor mogoče prej“. (Mapa 80, sign. 411, št. 245.)
52.	17. aprila 1926 piše Adolfu (Saši) Pfeiferju v Celje. Opravičuje se, ker ni takoj odgovoril, bilo je „iz strategičnih vzrokov“, treba je bilo „premisleka“. Njegov dopust v Italiji je namreč „skoroda že definitiven“, zato se nahaja „pred hudo alternativo“. „Prekrasno zadevo“ (ponudba za Maribor) bi sicer nadvse rad sprejel, vendar ta hip to ni mogoče. Pfeiferju očita, da je preveč lakoničen in ga sprašuje, zakaj mu dr. Brenčič v zvezi s ponudbo ni sam pisal; nerodno mu je odgovarjati o zadevi, v katero ni posegel osebno. Če je možno zadevo potegniti za mesec dni, ko si bo glede dopusta na jasnem, se je potem pripravljen pogajati. „Zdaj še celo, ako misli (dr. Brenčič) teater preustrojiti in mu dati novo, svežo in zdravo podlago.“ Veselilo ga bo delati skupaj s Pregarcem in z njim (Pfeiferjem). (Mapa 11, sign. 7, kor. št. 4; prim. Dokumenti SGM III, 240).
53.	11. maja 1926 prosi ministrstvo prosvete v Beogradu „za podelitev enoletnega dopusta s plačo v svrho izpopolnitve svojih gledaliških študij in sicer na dramatični šoli „Scuola di dizione e di recitazione“ v Milanu“. V nadaljevanju poda osebne in službene podatke — da je bil od 1911 do 1913 izredni, od 1914 do sez. 1919/20 pa nepretrgoma redni član Slovenskega gledališča v Trstu. „V sezoni 1919/20 sem bil angažiran na imenovanem gledališču za ravnatelja, režiserja in karakternega igralca.“ 1920 je odšel v NG v Ljubljani, kjer je bil angažiran „do danes za dramskega in opernega režiserja ter za karakternega igralca“. Omenja, da mu je plača edini dohodek in da od siromašnih staršev ne more pričakovati pomoči, kar pomeni, da mu je „brez državne podpore vsak nadaljnji študij v inozemstvu popolnoma onemogočen“. Na ugodno rešitev prošnje upa tudi „z oziroma na občutno pomanjkanje strokovno izvežbanih igralcev in režiserjev“. Obljublja, da bo po vrnitvi „posvečal vse svoje sile in znanje v korist gledališča v naši domovini“. Priložil je seznam svojih režij in glavnih vlog — 21 režij: Hlapci, Veriga, Rokovnjači, Legionarji, Ekvinokcij, V Ljubljano jo dajmo, Cigani, Moč teme, Revizor, Koncert (Bahr), Greh (Bernstein), Pelikan, Gospodična Julija, Otroška tragedija, Vražja ženska, Charlyjeva tetka, Simona (Champoll), Skopuh, Don Pietro Caruso (Bracco), Nervozne ženske (Blum-Foche), Nora; 22 glavnih vlog: Jerman, Krištof Kobar, Janez (Divji lovec), Maks (Školjka), Balantač, Danej (Tekma), Peter (Magda), Nande (Legionarji), Mož (Vražja ženska), Mlajši brat (Otroška tragedija), Balberley (Charlyjeva tetka), Friderik (Pelikan),
Hlestakov, Nikita, Don Pietro, Feliks (Red iz nravnosti), Caleb, Sv. Anton (Čudež Sv. Antona), Alkvist (RUR), Mario (Zora, dan, noč), Jean (Gospodična Julija). — Prošnjo je upravnik Hubad poslal naprej šele 4. junija (1926). V priporočilnem besedilu izjavlja, da je igralec, ki je že šesto let član dramskega ansambla NG v Ljubljani, „v tem času z lepim uspehom kreiral več prvih dramskih vlog ter se skazal sploh zelo ambicioznega in resnega igralca“. V sezoni, ki se izteka, je v Operi režiral Catallanijevo opero „Wally“ in dve enodejanki — Gerbičev „Nabor“ in Hatzejev „Povratek“, „izmed katerih mu je režija poslednjega dela najbolje uspela“. Njegovo željo po večji umetniški izobrazbi uprava najtopleje podpira; naj mu ministrstvo dovoli dopust „in nakaže za to primerno subvencijo“, saj mu uprava iz svojih sredstev „ne more plačevati mesečnih gaž za časa event. dopusta“. — Ministrstvo je 12. junija dopis vrnilo s pripombo, da nima „specialnih budžetskih kreditov za igralske štipendije“; z ozirom na to bi igralec lahko odšel na študije le v primeru, če bi mu uprava dovolila enoletni dopust s plačo in z event. majhno podporo „po part. 352, št. 3 budžeta za 1926/27. leto“. (Mapa 23, sign. 36, št. 10.)
54.	20. junija 1927 prosi upravo, da bi z igralko Medvedovo imel dve predstavi — 5. in 6. julija — v Rogaški Slatini: prvi večer Niccodemijevo komedijo „Zora, dan in noč“, drugi pa dve Braccovi enodejanki „Don Pietro Caruso“ in „Eden izmed poštenih“. Uprava je dovolila s kratkim pripisom: „Da“.
55.	17. aprila 1930 je prosil ministrstvo prosvete za zvišanje osnovne plače. Omenja dosedanje službene prejemke: osnovna plača pete stopne 5.880, položajna tretje grupe druge kategorije letnih 3.600 in stanarina 1.125 dinarjev, skupaj letnih 10.605 dinarjev. (Osnovno plačo 5.880 din je prejemal že od januarja 1927 — priloženo je potrdilo uprave.) Iz priloženega „Izpisa iz službenega lista“ zvemo, da je „med vojno služil pri 97. pešadijskem polku. (Mapa 23, sign. 36, št. 11.)
56.	28. aprila 1931 prosi Dramatično društvo za štipendijo „za enoletno študijsko potovanje v svrho izpopolnitve in poglobitve svoje dramske izobrazbe“. Na hrbtno stran prošnje je Govekar 7. julija 1931 napisal, da v tekočem letu prošnji ne morejo ustreči, ker je ves kredit že izčrpan. Igralec naj prošnjo ponovi po novem letu. (Mapa 74, št. 236/22.)
57.	21. aprila 1932 je spet poslal Dramatičnemu društvu prošnjo za enkratno podporo v znesku 7.000 dinarjev „v svrho študijskega potovanja v inozemstvo“, ker mu je bilo rečeno, naj svojo prošnjo „ponovi v prihodnjem letu“. Govekar je 7. junija na hrbtno stran napisal „Predlog“, v katerem stoji, da bi DD prošnji ugodilo, če bi igralec dobil par mesecev dopusta med sezono, ker „med počitnicami igrajo le šmire“; ker pa upravnik Župančič dopusta med sezono ne dovoli, „predlagam, da se prošnja odkloni“. Temu pismeno pritrdi tudi odbornik DD dr. J. Adlešič. — Govekar seje v maju glede te zadeve obrnil na upravnika Župančiča, ki mu je 3. junija pisal: „Kar se tiče g. Kralja, je moje mnenje to, da med sezono ne more dobiti dopusta. Je preveč zaposlen in tudi potreben v repertoarju.“ (Vse to v mapi 74, št. 236/22.)
58.	22. junija 1933 sporoča upravniku Župančiču v zvezi s ponudbo „angažmaja v funkciji vodje celjskega Mestnega gledališča“: pogoji so ugodni in angažma bi „brez nadaljnjega“ sprejel. Zato prosi upravnika, naj mu dovoli enoletni dopust brez plače. V na daljevanju piše: „Nestalne in negotove finančne razmere našega gledališča so tako rekoč vzele možnost ne samo moji socialno odgovarjajoči eksistenci, marveč so vplivale name tudi zdravstveno, tako da sem danes živčno resno bolan. S svojo v dveh letih močno redu-
cirano gažo in s popolno ukinitvijo honorarjev moram podpirati dvoje družin: svojo ter očeta in mater v Kamniku.“ Upravnik naj upošteva njegov težki položaj ter ugodi njegovi prošnji. (Mapa 23, sign. 36, št. 4.)
59.	24. julija 1933 se iz Kranjske gore zahvaljuje Govekarju za podporo DD; opisuje, kako preživlja zdravljenje v hotelu Zlatorog; penzion stane 75 dinarjev; tu je že enajsti dan pa se boji, da „vir kmalu usahne“. Vendar mu dobro dene, sezone pa se boji „ko samega vraga“. „Zdi se mi,“ piše, „da ta nevrastenija ni le prehodnega značaja! In čudno se mi zdi, da se tudi revmatizem oglaša. — Živim pa zelo solidno (o gaži ne duha ne sluha in sem suh ko poper, ako se me ne usmili Dram. društvo s par sto dinarji) in je življenje tu tudi tako umirjeno.“ (Mapa 74, št. 236/22.)
60.	24. maja 1934 prosi upravnika, naj ga „osvobodi od vloge v Goljemanovu“, ker oče in mati ležita težko bolna in sta brez pomoči; „zlasti mama, ki je navzlic dvojni operaciji na smrtni postelji“; živita pa v Kamniku in je njegova pomoč nujno potrebna. — Prošnja je brez običajnega pripisa uprave. (Mapa 23, sign. 36, št. 5.)
61.	15. junija 1934 mu direktor Drame ob smrti njegove matere v imenu uprave izreka najgloblje sožalje. (Mapa 23, sign. 36, št. 14).
62.	22. decembra 1934 prosi upravo, naj mu iz nabavljalnega fonda nakloni prispevek za obleko in čevlje v znesku 1.800 dinarjev za vlogo v igri „Waterloo“. Poudarja, da podobnega prispevka že dolgo let ni bil deležen in da trenutno nastopa „v eni edini obleki, ki je že vsa preperela in zakrpana“; iz lastnih sredstev pa si ne more nabaviti ničesar, ker mu gre ves denar za družino. (Mapa 23, sign. 36, št. 6.)
63.	8. marca 1935 se opravičuje Hinku Nučiču: „Moja nesrečna bolezen, zvezana z napadi, me je tako rekoč prisilila, da sem se odpeljal (iz Zagreba), in mi je odkrito žal, da nisem prisostvoval, kakor je bil moj namen, pri Vaši proslavi.“ Prosi ga, naj sprejme njegove „iskrene čestitke z izrazi vsestranskih simpatij“. (Mapa 100, sign. 445, št. 153.)
64.	10. oktobra 1935 javlja upravniku mariborskega Narodnega gledališča dr. Brenčiču, da se čuti zelo počaščenega, ker upravnik v prihodnji sezoni računa na njegovo sodelovanje, in se mu zahvaljuje za naklonjenost. Sporoča, da sta v ljubljanski Drami na sporedu „Tartuffe“ in „Karamazovi“, v katerih igra Tartuffa in Smerdjakova. Pogoje — Brenčič mu je določil isti honorar kot Levarju — sprejme. Ne more si kaj, da se ne bi pohvalil: „Glede Smerdjakova pa bi hotel omeniti samo to, da sem s to vlogo, čeprav ni glavna, dosegel v Ljubljani tako rekoč osebni uspeh.“ (Mapa 10, sign. 7, št. 422.)
65.	Verjetno še isto leto telegrafira Brenčiču (datum neugotovljiv), daje gostovanje v „Tartuffu“ v četrtek mogoče.
66.	V decembru (25. 12.?) 1935 mu je Josip Rijavec iz Moskve poslal dopisnico s tole vsebino: „Tokrat res potujem od Urala do Triglava. Sedaj grem še na Kavkaz. V Tiflisu končam turnejo 14. januarja. V Moskvi sem imel „zamečateljnij“ uspeh v filharmoniji. Mnogo pozdravov Jože.“ (Mapa 23, sign. 36, št. 13.)
67.	11. avgusta 1936 prosi upravo, naj mu glede na njegovo „težko zdravstveno stanje nakloni daljši bolezenski dopust“. Prilaga zdravniško spričevalo (glej spredaj pod 44). Na upravi ugibanjo, kdo naj bi prevzel njegove vloge; zapišejo imena: Lipah, Plut, Debevec, Gregorin. (Mapa 23, sign. 36, št. 7.)
68.	9. novembra 1938 prosi upravnika za zvišanje prejemkov. Sklicuje se na svoje delo posebno v zadnjih desetih letih, ko je, kot pravi, „težišče repertoarja v večini slonelo na moji osebi“. Spet se — skoraj enako kot v vseh tovrstnih prošnjah — sklicuje na svoje
„plodno, koristno in kvalitetno delo“ in na publiko, pri kateri da uživa „splošne simpatije“. Zato ne more razumeti, da se ga je pri reguliranju plač popolnoma prezrlo. Upa, da mu bo upravnik priznal osemnajstletno nesebično delo in mu „blagovolil primerno povišati mesečne prejemke“. (Mapa 23, sign. 36, št. 8.)
69.	9. aprila 1939 se zahvaljuje dr. Brenčiču za čestitke ob svoji igralski 25-letnici. Pri tem zapiše: „Le Bog daj, da bi Vam, velespoštovani gospod upravnik, in moji malenkosti bilo dano še dolgo služiti tej naši mladi, plemeniti umenosti.“ (Mapa 10, sign. 7, št. 424.)
70.	5. februarja 1942 dr. Josip Volavšek na receptni listič zapiše, naj se igralec „pošlje v kuro k zobozdravniku specialistu g. dr. Pircu“. (Mapa 23, sign. 36 št. 9.)
č) GRADIVO IZ OBRAČUNSKIH KNJIG IN IZ ARHIVA LJUBLJANSKEGA NG 1941—1945
71.	Po prihodu iz Trsta v Ljubljano ima igralec (stanuje na Starem trgu 7) 2.300 kron na mesec (Knjiga št. 59/1.)
72.	Aprila 1942 pa ima mesečnih 1.566 lir; 1. septembra istega leta 1.842 lir (Levar v istem času 2.385, Lipah 1.479, M. Skrbinšek 1.944, Šest 2.611 lir).
73.	Po predlogu budžeta za leto 1943 naj bi imel kot igralec VI/I letnih 17.000 lir (Župančič 33.000, Golia 25.869, Debevec 25.750, Šest 20.390).
74.	V celoletnem poročilu o sezoni 1942/43 (mapa) je v seznamu osebja tudi on, vendar z dostavkom v oklepaju: „do 11. X. 1942“. — Po podatkih v obračunski knjigi (št. 59/14) prejema plačo do vključno oktobra 1942 in sicer za vse mesece enako — 1.417 lir; njegova plača je vpisana tudi za mesec november (tokrat večja — spet 1.566 lir), a je ob nji rajni računovodja Jurij Hočevar napisal zvezdico z opombo: „Državni blagajni vrnjeno“, spodaj pa še z veliko pisavo: „Bil odsoten“. Torej je odšel v „Reich“ v drugi polovici oktobra, morda v začetku novembra. (V knjigi „Slovenski igralci med drugo svetovno vojno“ (1968), kjer bi pričakovali kak podatek o tej zadevi, avtor Ivan Jerman, dolgoletni Kraljev odrski kolega, obzirno molči; ne zapiše niti njegovega imena.)
75.	23. novembra 1943 (leto dni po igralčevem odhodu iz domovine) njegova žena Herta prosi (z roko pisano na uradni papir z glavo „Institut für Kärtner Landesforschung — Klagenfurt“) takratnega ravnatelja ljubljanske Drame Cirila Debevca, če bi zanj izpolnil neki (vojaški) formular.
76.	28. junija 1944 je dr. S. Majcen, pomočnik prezidenta Rupnika, poslal upravniku (takratnega) Državnega gledališča (v Ljubljani) tale ukaz: „Na prošnjo Kralja Emila, bivšega člana Državnega gledališča v Ljubljani, sedaj člana Grenzlandtheatra v Klagen-furtu, z dne 20. junija, se dovoljuje, da imenovanega ponovno sprejmete v službo z veljavnostjo od dne pričetka nove gledališke sezone, toda brez pravice do prejemkov za nazaj, t.j. za čas, ko je bil zaposlen v Reichu. Imenovanega o tem obvestite.“ (Pripis uprave: „Gospodu dir. Drame g. Cirilu Debevcu v vednost.“)
77.	Toda Kralj ni prišel nazaj. V knjižici s seznamom vseh članov ljubljanskega gledališča v sez. 1944/45 njegovega imena ni. Prav tako ga ni v tipkanih sejnih zapisnikih vodstva Drame v času od avgusta 1944 do 28. aprila 1945 niti v objavljenih „zasedbah“ — kljub zahtevi pokrajinske uprave, naj igralec začne nastopati z začetkom sezone 1944/45.
78.	V Adria Zeitung je bila 3. marca 1945 objavljena obsmrtnica (5x5 cm!): Nach langem schweren Leiden verliess uns am L März unser geliebter Gatte und Vater EMIL
KRAL, Mitglied des Kärntner Grenzlandtheaters. In tiefer Trauer Herta Kral und Sohn Matthias. Görz — Klagenfurt.
Kaže, da je bil zadnjikrat na ljubljanskem odru 16. julija kot Mercutio v „Romeu“, ko je bil že v drugi polovici sezone 1941/42 le malo in nepomembno zaseden (Tinče v Vombergarjevi „Vodi“ v alternaciji z Jožetom Tiranom, čevljar Boječ v „Rokovnjačih“, Vincenzo v Gherardijevi igri „O ta mladina“, Drugi vojak v „Petrčkovih sanjah“ ter že omenjeni Mercutio).
II.
a) REŽIJE, VLOGE, SKUŠNJE, PREVODI...
V	Trstu je v eni sami sezoni 1919/20 zrežiral 22 del (nekaj teh režij — 15 po številu — navaja v pismu ministrstvu prosvete 11. maja 1926). Med slovenskimi dramatiki so Finžgar, dvakrat Govekar, dvakrat Cankar, dvakrat Ribičič (enodejanki na isti večer), Ogrinec in Milčinski, med hrvaškimi Vojnovič, med tujimi pa Ohorn, Strindberg, Ibsen, Gogolj, Nion, Molière, Guimera, Bahr, Bernstein, Tolstoj, Schönherr. Šest se moti, ko v članku „Ob Kraljevi petindvajsetletnici“ omenja tudi Novačanovo „Velejo“ (Gled. list Drama Lj. 1938/39) — režiral jo je M. Sila. Pač pa je v Trstu režiral tudi Govekarjeve „Legionarje“, kijih najdemo v Repertoarju 1867—1967 pod štev. 3177 brez navedbe režiserja; Kralj to režijo navaja v omenjenem pismu. V istem pismu pove, daje režiral tudi Blumove „Nervozne ženske“ — Trst jih je res uprizoril — premiera je bila 25. marca 1918 —, a po Repertoarju 1867-1967 jih je režiral M. Skrbinšek. Pač pa je več kot verjetno, da je režiral Thomasovo „Charleyevo tetko“, ki jo tudi omenja v zgornjem pismu in je v Repertoarju zapisana s premierskim datumom 9. okt. 1919, a spet brez omembe režiserja.
V	ljubljanski Drami je režiral štiri igre (glej Repertoar): Strindbergovo „Gospodično Julijo“ hkrati z Braccovo dramo „Don Pietro Caruso“ že spomladi 1921, Schönherrovo „Vražjo žensko“ januarja 1922 in potem šele v februarju 1935 Niccodemijevo komedijo „Postržek“.
V	sezoni 1925/26, ko v Drami ni imel težjih nalog, je kar dosti režiral v Operi. Najprej ljudsko opero v dveh dejanjih „Nabor“, ki jo je po noveleti svojega sina Huga uglasbil Fran Gerbič (Gerbic); dirigiral jo je Marij Kogoj, peli pa so Lovšetova in Ribičeva v alternaciji, Ropasova, Banovec in Kovač v alternaciji, Rumpel, Šubelj, Zupan, Janko itd. Obenem z „Naborom“ je postavil na oder še prvo hrvaško veristično opero „Povratek“, „glasbeno dramo v enem dejanju“, ki jo je napisal Srdjan Tucic, uglasbil Josip Hatze (1879-1959), hrvaški skladatelj, Mascagnijev učenec, dopisni član JAZU, dirigiral Anton Neffat, peli pa Orlov, Balaban, Rumpel, Korenjakova itd. Ta režija mu je po mnenju uprave med opernimi „najbolje uspela“. Premiera je bila 22. oktobra 1925. Še ne mesec kasneje — 14. novembra — je zrežiral dvodelni večer: T. Sygietynskega pantomimično burlesko v enem dejanju „Faunova noč“, ki je v nji tudi plesal (Faun) in jo je dirigiral A. Neffat, koreografirala pa M. Tuljakova (poleg nje sta plesala še Japljeva in Golovin), in baletno sliko v enem dejanju „Svatovac“, ki stajo skomponirala pl. Zajc in K. Baranovič, dirigiral A. Neffat, plesala pa Tuljakova in Golovin. Spomladi 1926 (3. marca) je postavil na oder za režiserja dovolj težavno Catallanijevo veristično opero v štirih dejanjih „Wally“
(prva izvedba 1892 v milanski Scali). Dirigiral jo je Mirko Polič, glavno vlogo sta izmenjaje peli Čaletova in Thalerjeva, sodelovali so pevci Knittl, Mitrovič, Zupan in drugi.
Seznam njegovih tržaških vlog je spričo nepopolne zbirke plakatov v SGFM zelo pomanjkljiv.
V	sez. 1911/12 je igral manjše vloge — vojake, dijake, čuvaje, sluge, kmeta in kaj zapel v opereti (Audranova „Punčka“, Kalmanovi „Jesenski manevri“).
V	sezoni 1912/13 je bilo 31 uprizoritev z nad 70 predstavami, plakatov pa je le za enajst premier: na njih ni njegovega imena.
V	sez. 1913/14 ga plakat izda kot Roderiga v „Othellu“ in kot vajenca Henrika v ponovljeni opereti „Punčka“.
Za sezono 1914/15, ko je po pričevanju dokumentov še v gledališču, o njegovem igralskem sodelovanju (iz gradiva v SGFM) ne vemo ničesar. Potem je šel na vojsko.
Skrbinškovo tržaško leto 1918/19 nudi več podatkov: zvemo kar za 19 Kraljevih vlog: Pavel Halecki (Turgenjev, Tuji kruh), Srednji hlapec (Schonherr, Zemlja), dr. Mirko Snoj (Ogrinec, V Ljubljano jo dajmo), Medicinec Ernest (Laufs, Vražja misel), Bernot (Cankar, Kralj na Betajnovi), Marijan (Govekar, Deseti brat), Nojd (Strindberg, Oče), Dr. Makso Terdina (Engel-Horst, Pereant možje), Zagovornik (Lengyel, Tajfun), Tonček (Finžgar, Divji lovec), Conte Coldoredo (Rovetta, Papa ekscelenca), Janko (Molnar, Vrag), Wilmholzel (Czinner, Maska satana), Engstrand (Ibsen, Strahovi), Dioniz (Cankar, Lepa Vida), Kadivec (Cankar, Za narodov blagor), Danej (Funtek, Tekma), Peter Mižan (E. Kristan, Samosvoj), Nande (Govekar, Rokovnjači).
Tudi za sezono 1919/20, ko je z Marijem Silo tudi vodil tržaško gledališče in postavil (za Skrbinškom) drugi slovenski režiserski rekord (22 režij), imamo v SGFM premalo podatkov^ Kolikor jih je, so tile:
Tržaške vloge, ki jih omenja v pismu beograjskemu ministrstvu prosvete 11. maja 1926: Basaj (Govekar, Legionarji), Mlajši brat (Schonherr, Otroška tragedija),. Friderik (Strindberg, Pelikan), Hlestakov (Gogolj, Revizor), Nikita Akimič (Tolstoj, Moč teme); vloge, ki jih najdemo na plakatih, ki so nedavno tega prišli v SGFM: Basaj (Govekar, Rokovnjači), Andrej Ivanovič Rozental (Andrejev, Anfisa), dr. Fric Gerlak (Bach, Španska muha).
x Praznine, ki niso samo tu, bo treba zapolniti z iskanjem v Trstu, morda tudi v Kamniku, kjer so živeli njegovi starši, zatem pri drugih sorodnikih, med njimi pri sinu Matjažu, ki živi na Dunaju, in še kje. — Avtor tega prispevka je pisal sinu Matjažu, ki mu je 26. 2. 1988 sporočil z Dunaja:
Zelo mi je žal, da vam ne morem povedati kaj več, kot že veste. Vem samo, da je bil moj oče v Celovcu zelo nesrečen — kakor riba na suhem. Mogoče je tudi, da je njegova bolezen imela psihične korenine.
Eksistira oseba, ki bi vam lahko pripovedovala o tem času. Igralec Bert Sotlar je bil takrat partizan na Koroškem. Nekoč sem ga srečal. Pripovedoval mi je, da je med vojno v Celovcu kontaktiral z mojim očetom. Pogovarjala sta se o teatru — če se moj oče hoče vrniti domov in tudi, če bi šel v partizane. Vendar je bil takrat že bolan. Čez kratko je šel na Dunaj; tam so ga operirali, imel je raka na črevesju. Zadnje mesece je bil v Gorici. Tam je bila tudi moja mati in jaz. Bil je blizu svoje domovine, saj je bil tržaški Slovenec.
Dokumentov, pisem, itd., tukaj na Dunaju nimam nič. Mogoče je kaj tega v stanovanju moje tete v Celovcu. Tisto stanovanje je bilo stanovanje moje matere, ki je umrla 1982. Če spet pridem v Celovec, bom pregledal. To je vse, kar vam morem danes povedati. Vprašal bom tudi svojega strica A. Arka, ki živi 100 km od Dunaja . . . Dajte mi, prosim, še malo časa, pa vam bom napisal spomine na svojega očeta . . .“
Avtor tega prispevka se je 9. marca 1988 pogovarjal z igralcem Bertom Sotlarjem, ki je povedal tole:
„V zadnjih mesecih 1942 sem prišel v Celovec in delal v slikami celovškega gledališča. Zgodaj spomladi 1943 sem srečal Emila Kralja, ki sem ga poznal iz ljubljanske Drame in je bil zame eden najčudovitejših igralcev. Zatem sva se občasno in v glavnem bolj na kratko še srečevala. Odšel sem aprila 1943, družila sva se torej
To leto je nekaj del sam režiral: Vojnovič: Ekvinokcij, Bahr: Koncert; Guinera: V nižavi, nekatera režiral in v njih tudi igral: Gogolj: Revizor, Tolstoj: Moč teme, Schönherr: Otroška tragedija, Govekar: Rokovnjači in Legionarji.
Vloge, ki jih je odigral v ljubljanski Drami, so popisane v „Seznamu vlog“ v 16. številki Gledališkega lista Drama Lj. (str. 142 do 148), posvečenem petindvajsetletnici njegovega odrskega ustvarjanja in to za vsako sezono posebej od njegove prve (1920/21) do jubilejne (1938/39) ljubljanske sezone. Seznam pa je tako neurejen in nepopoln, da gaje bilo treba s pomočjo plakatov in Repertoarja 1867-1967 nanovo sestaviti.
1920/21xx
1. Andrej Ivanovič Rosental (L. Andrejev: Anfisa, rež. O. Šest); 2. Krištof Kobar, imenovan Peter (I. Cankar: Pohujšanje, rež. Šest, ki je tudi igral Petra); 3. Lisander (Shakespeare: Sen kresne noči, rež. Šest); 4. Poročnik (A. Strindberg: Smrtni ples II. del, rež. Šest); 5. Caleb (Dickens: Cvrček za pečjo, rež. Šest); 6. Maks (L. Kraigher: Školjka, rež. Šest); 7. George Jessop (J. K. Jerome: Miss Hobbs, rež. Danilo); 8. Jean (A. Strindberg: Gospodična Julija, rež, E. Kralj); 9. Don Pietro Caruso (R. Bracco: Don Pietro Caruso, rež. Kralj)xxx; 10. Simon Harness, zastopnik strokovne organizacije (J. Galsworthy: Borba, rež. Šest); 10. Spintho (G. Shaw: Androklus in lev, rež. Z. Rogoz); 11. Griška, Elgin brat (G. Hauptmann: Elga, rež. Danilo).
(Cankarjeva „Lepa Vida“, v kateri naj bi po jubilejnem „seznamu vlog“ igral Dolinarja, ni bila uprizorjena.) * V
kakega pol leta. Bil je bolj zase, ni imel kakšne posebne družbe. Stanoval je v naselju v smeri proti jezeru. Bil je imeniten sogovornik, v začetku nekoliko nezaupljiv. Potožil je: „Kaj neki delam tukaj, tu ne bom prišel do pravega igranja, sem le slovenski igralec, moral bi biti doma, moja prava domovina je le Slovenija, moral bi nazaj.“ Skoraj jokal je. Rekel mi je, da je domoljubna dolžnost sodelovati v boju proti okupatorju; da pa bi šel v partizane, se mu ni zdelo realno — bil je že hudo bolan in je veliko poležaval. Pripovedoval mi je, da je že pred dvajsetimi in več leti imel priložnost priti na Dunaj, a se zaradi pomanjkljivega znanja nemškega jezika ni mogel odločiti. Zavedal se je in mi tudi dejal, da je bil za ljubljansko Dramo to, kar je bil Kainz za Burgtheater.
V Celovcu je bil bolj malo in nepravilno zaseden. Gledal sem ga med drugim v „Grofu Luksemburškem“ in v „Prababici“. Bil je „likovno“ popoln, a se ni mogel do kraja izraziti; da, bil je igralsko odličen, a v govoru bolj počasen, še bolj razmišljajoč. Ne, ni bil pravi ljubljanski Kralj. Videl sem, da ga kolegi zelo spoštujejo; in bili so med njimi tudi imenitni igralci, ki so prišli iz vseh koncev Nemčije, ker Celovca niso bombardirali. Veliko je govoril o ljubljanski Drami: da se je v nji veliko delalo, da je ansambel uigran, da je bilo treba obvladati veliko tekstov; o kolegih ni govoril in bilo je popolnoma nemogoče, da bi o njih govoril kakorkoli sovražno. Še vedno je bil eleganten; zavestno se je negoval, ker se je zavedal, da pred ljudmi predstavlja lik igralca. Bil je ponosen, da ima sina. Pravil mi je, kako je premišljeval, kakšno ime bi mu dal. „Dal sem mu ime Matjaž in zdaj je kralj Matjaž.“ Mučilo gaje domotožje po domu, čutiti je bilo, kako ga teži, ker nima domovine. Tragično je, daje moral naš tako velik igralec umreti na tujem. Bilje res samo igralec: zanj ni bilo nobenega hobija, poznal je samo gledališče. — Takoj po vojni sem bil s svojim komandantom spet v Celovcu; takrat sem zvedel, da je umrl.“
xx V Gled. listu št. 1 poroča F. J. (Juvančič): Dramsko osebje seje tako pomnožilo, da bo gotovo kos tudi najtežjim nalogam. . . Iz Trsta so došli k nam g. Emil Kralj, g. Kristijan Tercič in. .
xxx V Gled. listu št. 27 je Kralj objavil članek o Braccu: da smo Slovenci „s krasnim uspehom“ že uprizorili dvoje njegovih del: „Materinstvo“ in „Izgubljeni v temi“ in da imamo prevedena tudi druga njegova dela: „Mali svetnik“, „Prava ljubezen“ in „Mirtino cvetje“, prevaja pa se napolitanska enodejanska drama „Blažene oči“, „Žena“ ter „On, ona, on“. Bracco da je zelo produktiven — v 25 letih je napisal 32 del. Omenja vrsto italijanskih interpretov njegovih del, med njimi sta Ruggero Ruggeri in Ema Gramatica. Zaključuje značilno: „Zdaj, ko je v Italiji kaos in je na umetniškem polju skrajna korupcija... bo Bracco še globlje potisnjen in cvetje, ki bi mu moralo danes venčati glavo, bo prišlo prepozno, kakor tolikim in tolikim, ki so bili res umetniki in ki so umetnosti resnično živeli.“
12. Peter Miškovič (J. Kosor: Požar strasti, rež. Rogoz); 13. Antifolus Efežan (Shakespeare: Komedija zmešnjav, rež. Šest); 14. Krivda, imenovan dr. Smetana (A. Jirâsek: Oče, rež. Rogoz); 15. Makarij, prior (S. Tucič: Golgota, rež. Rogoz); 16. Osip (Gogolj: Revizor, rež. Putjata); 17. Prijatelj primatorjevega sina (J. Kvapil: Princesa Pampeliška, rež. Danilo); 18. Prvi vojščak (P. Golia: Petrčkove poslednje sanje, rež. Šest); 19. Laertes (Shakespeare: Hamlet, rež. Šest); 20. Mož (K. Schönherr: Vražja ženska, rež. E. Kralj); 21. Mufti (Molière: Žlahtni meščan, rež. Putjata); 22. Viljem Cecil, baron Burle-ighski (Schiller: Marija Stuart, rež. Danilo); 23. Konstantin Struški, graščak, doktor medicine (Tavčar-Borštnik: Otok in Struga, rež. Šest); 24. Fouché, bivši policijski minister (Sardou-Moreau: Madame Sans-Gêne, rež. Putjata); 25. Prvi detektiv (F. Molnar: Lili-om. rež. Šest); 26. Mihajl Vasiljevič Krečinski (Suhovo-Kobylin: Svatba Krečinskega, rež. Putjata).
1922/23
27. Jerman (Cankar: Hlapci, rež. Šest); 28. Stavbenik Alkvist, stavbeni šef R.U.R
(K. Čapek: R.U.R., rež. Šest); 29. Doktor Delak (Cankar: Romantične duše, rež. M. Skrbinšek); 30. Ivan Petrovič (L.N. Tolstoj: Živi mrtvec, rež. P. Golia); 31. Sveti Anton (M. Maeterlinck: Čudež sv. Antona, rež. F. Lipah); 32. Norec (G. Büchner: Vojiček, rež. Šest); 33. Lokvanec, kmet (A. Medved: Za pravdo in srce, rež. Danilo); 34. Cassio, Ot-hellov pribočnik (Shakespeare: Othello, rež. Šest); 35. Sebastijan, Violin brat (Shakespeare: Kar hočete, rež. Šest); 36. Gerhard Konik, karikaturist (G. Wied: 2x2=5, rež. Skrbinšek).
(„Seznam vlog“ navaja, da je v „Kralju na Betajnovi“ igral Krneča; igral ga je Loč-nik. Wiedove igre v „seznamu“ ni; v Gled. listu je med darovalci za Borštnikov in Verov-škov nagrobnik tudi Kralj.)
1923/24
37. Joel, hasan jeruzalemski (I. Pregelj: Azazel, rež. Skrbinšek), 38. Efraim (F. Hebbel: Judit, rež. Lipah); 39. Melhijor, hlapec brez službe (J. Nestroy: Danes bomo tiči, rež. Šest); 40. Profesor Arnholm (H. Ibsen: Gospa z morja, rež. Šest); 4L Minister Meh-med (F. Milčinski: Mogočni prstan, rež. Danilo); 42. Timson, bivši kočijaž (G. Shaw: Golobček, rež. Putjata); 43. Larnaudy, igralec (H.-R. Lenormand: Izgubljene duše, rež. Šest).
(„Seznam vlog“ ima za vso sezono samo Preglja, Hebbla in Shawa; ne v tej ne v kaki drugi sezoni pa nima ne Ibsena ne Milčinskega; Galsworthy je v njem, a je vloga označena le kot Pijanec.)*
x V Gled. listu št. 14 je članek „Comedia“ : o reviji, ki dvakrat na mesec izhaja v Milanu; redno prinaša po eno komedijo in strokovne članke; ima dopisnike po vsem svetu.
Njena 23. številka prinaša „cel niz“ Beštrovih najboljših podob naših igralcev, tudi Kralja kot Caleba; objavljena sta tudi dva prizora iz „Vražje ženske“ z Juvanovo, Kraljem in Gregorinom. — Za prispevek je poskrbel Kralj: glej Kralj Nučiču 3. oktobra 1924. — V 19. številki Gled. lista je pod Razno notica, daje Kralj prevedel „Pohujšanje“ v italijanščino in da ga bodo igrali v Italiji že prihodnjo sezono; ob tem še novica, da prevaja (Kralj) v slovenščino „Šest oseb išče avtorja“. (Igro so uprizorili v sez. 1924/25, a v prevodu Iva Šorlija.)
44. Le Bret (E. Rostand: Cyrano de Bergerac, rež. Putjata); 45. Malec, Franckin oče (F.K. Meško: Pri Hrastovih, rež. Šest); 46. Mario (D. Niccodemi: Zora, dan, noč, rež. Osipovič); 47. Viča, sreski pisar (B. Nušič: Sumljiva oseba, rež. Rogoz); 48. Pravdač (O. Župančič: Veronika Deseniška, rež. Šest); 49. Peter, mizarski pomočnik (A. Remec: Magda, rež. Šest); 50. Očetov duh — Starec (I. Lah: Pepeluh, rež. Šest); 51. Balantač, romar (C. Golar: Vdova Rošlinka, rež. Lipah); 52. Kraft (L.N. Andrejev: Misel, rež. Skrbinšek); 53. Sosias, pisar (Aristofan: Lizistrata, rež. Šest); 54. Sekulič, policijski pisar (B. Nušic: Narodni poslanec, rež. Rogoz).
V „Seznamu vlog“ za to sezono ni Golarjeve „Rošlinke“ in „Misli“ Andrejeva; obe igri sta zapisani šele v naslednji sezoni.)
1925/26
55. Sodnik (F. Langer: Periferija, rež. Šest), 56. Sodnik (Shakespeare: Zimska pravljica, rež. Šest); 57. Minister (F. Milčinski: Krpan mlajši, rež. Šest); 58. Profesor Orlov (O. Scheinpflugova: Druga mladost, rež. Rogoz); 59. Pread (B. Shaw: Obrt gospe Warrenove, rež. Skrbinšek); 60, Matijevec (F.S. Finžgar: Naša kri, rež. Lipah); 61. Drugi kmet — Krivec(P. Golia: Deseti brat, rež. Golia); 62. Justin (Cankar: Jakob Ruda, rež. Skrbinšek).
(„Rude“ sploh ni v „seznamu vlog“.)
1926/27
63. Jerman (Cankar: Hlapci, rež. Skrbinšek); 64. Katoliški duhovnik (J. Hilbert: Drugi breg, rež. Skrbinšek); 65. Duncan, škotski kralj (Shakespeare: Macbeth, rež. Šest); 66. Miller, mestni muzikant (F. Schiller: Kovarstvo in ljubezen, rež. Skrbinšek); 67. Mr. Cecil Graham (O. Wilde: Pahljača lady Windermere, rež. Skrbinšek); 68. Grof Restand (W. Hasenclever: Gobsek, rež. Šest); 69. Maitland White (F. Barry: Ti in jaz, rež. Skrbinšek); 70. Gospod Zmuzne (Nestroy: Zli duh Lumpacivagabundus, rež. Šest); 71. Leona-to, guverner mesinski (Shakespeare: Mnogo hrupa za nič, rež. Šest).
(V „seznamu vlog“ ni ne v tej ne v kaki drugi sezoni „Drugega brega“, „Macbetha“, „Pahljače“ in „Lumpacivagabundusa“; komedija „Mnogo hrupa“ je omenjena šele v naslednji sezoni; pri “Gobseku“ je vloga zabeležena zgolj z Baronom, v „Ti in jaz“ pa samo s Slikarjem.)
1927/28
72. Minister grof Lundt (Bemauer-Oesterreicher: Vrt Eden, rež. Šest); 73. Lord (Shakespeare: Ukročena trmoglavka, rež. Šest); 74. Vicomte de Nanjac, staše pri francoskem poslaništvu v Londonu (O. Wilde: Idealni soprog, rež. Skrbinšek); 75. Gostačev
(Skrbinšek-Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica, rež. Skrbinšek); 76. Aigeus, kralj atenski (Euripides: Medeja, rež. A. Danilova); 77. Rasper (W. Hasenclever: Boljši gospod, rež. Šest); 78. Stari Ekdal (H. Ibsen: Divja raca, rež. Skrbinšek); 79. David Bliss (N. Coward: Nedeljski oddih, rež. Šest); 80. Nikodem (Gregorin-Tominec: INRI, rež. Šest); 81. Poduradnik Možina (A. Cerkvenik: Roka pravice, rež. Skrbinšek); 82. Aron Salobir (A. Novačan: Herman Celjski, rež. Šest); 83. Klaus, vrtnar (M. Maeterlinck: Stil-mondski župan, rež. C. Debevec); 84. Nadporočnik Lukas (Brod-Reimann: Dobri vojak Švejk, rež. Šest).
(V „seznamu vlog“ sploh ni iger: „Vrt Eden“, „Cyrano“, „INRI“ in „Švejk“; „Ukročena trmoglavka“ in „Herman Celjski“ sta v naslednji sezoni, „Stilmondski župan“ pa šele v sezoni 1929/30; pisec „Medeje“ je po pomoti Grillparzer, v „Nedeljskem oddihu“ pa je vloga označena samo z Bliss, a sta dva Blissa: Kraljev je David.)
1928/29
85. Capulet (Shakespeare: Romeo in Julija, rež. Šest); 86. Zlodej (Cankar: Pohujšanje, rež. Skrbinšek); 87. Hauk-Šendorf (K. Čapek: Stvar Makropulos, rež. Šest); 88. Lipe, vlomilec (Segur-Pitray: Modri osliček Miško, rež. Šest); 89. Dolinar (Cankar: Lepa Vida, rež. Debevec); 90. Etan, betlehemski pastir (Golia: Betlehemska legenda, rež. Golia); 91. Corvinio, trgovec (Ben Johnson: Volpone, rež. Šest); 92. Jaka Smola, ključavničar (J. Nestroy: Utopljenca, rež. Šest); 93. Legendre (G. Buchner: Dantonova smrt, rež. Šest); 94. Clodomir (Nancey-Armont: Teodor et Comp., rež. Šest); 95. Jean Fran-cois Felze, slikar, član akademije (P. Frondaie: Bitka, rež. Debevec); 96. George Brendle (H. Ould: Piskač se smeje, rež. Debevec).
(V „seznamu vlog“ manjkata „Stvar Makropulos“ in „Utopljenca“, „Bitka“ je šele v seznamu 1929/30; „Teodor“ je brez avtorjevega imena, pri „Pohujšanju“ pa je napisana vloga Petra.)
1929/30
97. Valentin (Goethe: Faust, rež. Šest); 98. Tamize, učitelj v internatu Mucha (M. Pagnol: Velika abeceda uspeha, rež. Šest); 99. Engstrand, mizar (H. Ibsen: Strahovi, rež. Marija Vera); 100. Mats (A. Strindberg: Nevesta s krono, rež. Debevec); 101. Kardinal (C. Vautel: Naš gospod župnik, rež. Šest); 102. Dobri kralj Zapik iz dežele Hoplala (W. Burggraf: Janez Nosanček, rež. Šest); 103. Marki Poza, malteški vitez (F. Schiller: Don Carlos, rež. Debevec); 104. Caleb (Dickens: Cvrček za pečjo, rež. Debevec); 105. Megla(J. Nestroy: Za ljubezen so zdravila, rež. Šest); 106. Simon Kocjančič, krojač (F. Lipah: Glavni dobitek, rež. Lipah); 107. Alonso, kralj neapeljski (Shakespeare: Vihar, rež. Šest); 108. Osborne (R.C. Sheriff: Konec poti, rež. Debevec); 109. Agnezin mož (M. Begovič: Pustolovec pred vrati, rež. Šest); 110. Maurice Tabret (W.S. Maugham: Sveti plamen, rež. Skrbinšek).
(„Naš gospod župnik“, „Janez Nosanček“, „Glavni dobitek“ in „Sveti plamen“ so v „seznamu vlog“ vneseni v naslednjo sezono, medtem ko „Konca poti“ ni nikjer; v „Viharju“ je vloga označena le s Kralj, Nestroy pa je prekrščen v Maestra.)
111. Trlica, krojač (Shakespeare: Sen kresne noči, rež. Šest); 112. France (Šnuderl: Pravljica o rajski ptici, rež. Skrbinšek); 113. Edvard von Ranken, zdravnik (L. Andrejev: Mladoletje, rež. Golia); 114. Spiegelberg (F. Schiller: Razbojniki, rež. Šest); 115. Pera, pisar administrativnega oddelka (B. Nušič: Gospa ministrica, rež. Lipah); 116. Sjemjon Višalov, imenovan ’grof Prukca’, tat (A.K. Tolstoj: Serija A-oooool, rež. Šest); 117. Pi-erquin, Mercadetov upnik (H. Balzac: Mercadet, rež. dr. B. Gavella); 118. Gospod pl. Šiba (P. Golia: Princeska in pastirček, rež. Šest); 119. Sajetov Jure, kovač (F. S. Finžgar: Divji lovec, rež. Šest); 120. Leone Glembay (M. Krleža: Gospoda Glembajevi, rež. Gavella); 121. Žan, plačilni natakar (O. Blumenthal: Pri belem konjičku, rež. Šest); 122. Smrt (H. Hofmannsthal: Slehernik, rež. Šest); 123. Emile, vojvoda Cadignan (A. Schnitzler: Zeleni kakaduj, rež. Šest); 124. Morilec (L. Frank: Vzrok, rež. Debevec).
(V „seznamu“ ni nikjer „Mercadeta“, „Princeske“ in „Zelenega kakaduja“; „Pri belem konjičku“ in „Vzrok“ sta vključena v naslednjo sezono, v sezono 1932/33 „Slehernik“, „Gospa ministrica“ in „Glembajevi“ pa šele v sezono 1933/34.)
(Od srede novembra 1930 do druge polovice januarja 1931 je bil vseskoz na odru, le enkrat ne.)
1931/32
125. Pijan slikar (S. Grum: Dogodek v mestu Gogi, rež. Šest); 126. Vrban Smola, svoje dni starinar (J. Nestroy: Pritličje in prvo nadstropje, rež. Šest); 127. Krneč (Cankar: Kralj na Betajnovi, rež. Debevec); 128. Duhovnik (M. Rostand: Vest, rež. Debevec); 129. Stric Andrejka (C. Golar: Dve nevesti, rež. Lipah); 130. Valentin, sluga (F. Raimund: Zapravljivec, rež. Debevec); 131. Louis Dubedat, akademski slikar (G. Shaw: Zdravnik na razpotju, rež. Debevec); 132. Matic, upravnik osnovne šole (M. Miloševič: Jubilej, rež. Šest); 133. Cesar, Marijev oče (M. Pagnol: Marij, rež. Gavella).
(Cankarjeve „Betajnove“ „seznam“ sploh nima, Pagnolovega „Marija“ pa ima vpisanega v naslednji sezoni.)
(V tej sezoni je zelo veliko igral.)
1932/33
134. Friderik (B. Kreft: Celjski grofje, rež. Šest); 135. Razkolnikov (Dostojevski: Zločin in kazen, rež. Kreft); 136. Hasdrubal (V. Bartol: Lopez, rež. Šest); 137. Kunc (K. Zuckmayer: Veseli vinograd, rež. Šest); 138. Tinče (J. Vombergar: Voda, rež. Skrbinšek); 139. Ananasov Ežen, konzultant v umetniških zadevah, izgubljena eksistenca v inozemskih športnih hlačah (V. Katajev: Milijon težav, rež. Kreft); 140. Drugi demon, preoblečen v trgovca (W. B. Yeats: Gospa Cathleena, rež. Debevec); 141. Hamlet — Duh Hamletovega očeta (Shakespeare: Hamlet, rež. Debevec); 142. Stari Pištora (F. Langer: Izpreo-brnitev Ferdiša Pištora, rež. Šest); 143. Tartuffe, svetohlinec (Molière: Tartuffe, rež. Gavella).
» („Voda“, „Milijon težav“, „Gospa Cathleena“, „Izpreobrnitev Pištore“ in „Tartuffe“ so v „seznamu vlog“ vključeni v sezono 1933/34; Debevčevega „Hamleta“ pa v „seznamu“ sploh ni.)
1933/34
144. Ščip, šomašter in zagovornik (Shakespeare: Komedija zmešnjav, rež. Šest); 145. Polkovnik (A. Strindberg: Sonata strahov, rež. Debevec); 146. Knezoškof reimski (G. Shaw: Sveta Ivana, rež. Kreft); 147. Desetnik Hirtzi (M. Feldman: Zajec, rež. Šest); 148. Martin Picek, nadučitelj (Ferner-Neal: Turške kumare, rež. Šest); 149. Gospod v zlato obrobljeni rdeči suknji (F. Förster: Robinzon ne sme umreti, rež. Šest); 150. Opomba, učitelj (P. Golia: Kulturna prireditev v Črni mlaki, rež. Šest); 151. Smerdjakov (Dostojevski: Bratje Karamazovi, rež. Debevec); 152. Anton Hit (H. H. Ortner: Mojster Anton Hit, rež. Šest); 153. General Canynge, nekak prerok za konjske dirke (J. Galsworthy: - Družba, rež. Kreft); 154. Čavdarov, narodni poslanec (S. L. Kostov: Goljemanov, rež. Šest).
(„Turških kumar“, „Družbe“ in „Goljemanova“ „seznam“ nima; v „seznamu“ je vloga Polkovnika (plakat) v „Sonati strahov“ zapisana kot Stotnik, v „Sveti Ivani“ je Knezoškof reimski (plakat) Kardinal, v „Zajcu“ je Desetnik Hirtze Narednik (brez priimka), v „Robinzonu“ je Gospod v zlato . . . itd. zgolj Kralj, v „Kulturni prireditvi“ pa je Učitelj Opomba samo Učitelj. — V „Komediji zmešnjav“ v sezoni 1921/22 j e igral — kot je omenjeno — Antifolusa Efežana.)
1934/35
155. Maršal Marmont (E. Rostand: Orlič, rež. Šest); 156. Corcoran (M. Achard: Mi-go, dekle z Montparnassa, rež. Šest); 157. Hamel, ravnatelj gledališča „Vesela papiga“ (W. Raort: Waterloo, rež. Kreft); 158. Mica Stanimirovič (B. Nušič: Žalujoči ostali, rež. Kreft); 159. Žužek, grajski kancelir (A. T. Linhart: Matiček se ženi, rež. Gavella); 160. Tito Sacchi (D. Niccodemi: Postržek, rež. E. Kralj); 161. Dušan (I. Šorli: Blodni ognji, rež. Skrbinšek); 162. Lorenzo, ljubimec Jessike (Shakespeare: Beneški trgovec, rež. Debevec); 163. General Gian Giacomo Trivulzio (C. v. Arx: Izdaja pri Novari, rež. Malec).
(V „seznamu“ sploh ni tehle: „Orliča“, ljubezenske zgodbe „Migo, dekle z Montparnassa“, „Žalujočih ostalih“, „Beneškega trgovca“, niti znamenitega Gavellovega „Matička“, „Izdaja pri Novari“ je vpisana v sezono 1935/36; vloga v „Waterlooju“, kije na plakatu širše opisana, je v „seznamu“ označena z Režiser.)
1935/36
164. Kreon (Sofokles-Hofmannsthal: Kralj Edip, rež. Šest); 165. Jurij pl. Silberberg, podpredsednik avtomobilskega kluba (G. Dregely: Frak ali od krojačka do ministra, rež. Šest); 166. Aleš (P. Golia: Bratomor na Metavi, rež. Debevec); 167. Starin (A. Hamik:
Vesela božja pot, rež. Šest); 168. Charles Varlet de la Grange, igralec s priimkom ’Dnev- * nik’ (G. K. Bulgakov: Molière, rež. Kreft); 169. Miško (P. Schurek: Pesem s ceste, rež. B. Stupica); 170. Vladimir (M. Vesnič: Gosposki dom, rež. Šest); 171. Štefan Herzfeld, državni svetnik, cesarjev mladostni prijatelj (F. Werfel: Juarez in Maksimiljan, rež. Stupica); 172. P. Mark Ahern (E. Lavery: Prva legija, rež. Debevec); 173. Knjigovodja Si-kora (V. Lichtenberg: Mladi gospod šef, rež. Šest).
(V „seznamu“ ni nikjer: „Kralja Edipa“, „Molièra“ in „Juareza in Maksimiljana“; „Vesela božja pot“ in „Prva legija“ sta omenjeni v sezoni 1936/37, „Pesem s ceste“ pa v sezoni 1937/38.)
1936/37
174. Nonancourt, vrtnar (E. Labiche: Florentinski slamnik, rež. Stupica); 175. Vaclav Junek, srednješolski profesor (V. Werner: Na ledeni plošči, rež. Debevec); 176. Janez Žolna, pek (H. Zerkaulen: Korajža velja, rež. Kreft).
(Komedijo „Na ledeni plošči“ „seznam“ uvršča v sezono 1937/38. — Dobro drugo polovico sezone ni nastopal — na plakatu je le 4. junija (1937). Glej njegovo prošnjo upravi gledališča z dne 11. avgusta 1936, naj mu zaradi „težkega zdravstvenega stanja nakloni daljši bolezenski dopust“.)
1937/38
177. Oktavij Cezar (Shakespeare: Julij Cezar, rež. Šest); 178. Kandid Kastorovič Ta-relkin (A. Suhovo-Kobylin: Tarelkinova smrt, rež. Stupica); 179. Hugo Brandt, šef firme Brandt in sin (M. Hemar: Firma, rež. Debevec); 180. Baron Kriig (K. Čapek: Bela bolezen, rež. Debevec); 181. Vitez Jošt Soteški (Župančič: Veronika Deseniška, rež. Debevec); 182. Pavle Marič (B. Nušič: Pokojnik, rež. Debevec); 183. Štefan, urednik (E. Synek: Nočna služba, rež. Kreft).
1938/39
184. Car Fjodor Ivanovič, sin Ivana Groznega (A. K. Tolstoj: Car Fjodor, rež. Debevec); 185. Pancrace, filozof-aristotelovec (Molière: Izsiljena ženitev, rež. Šest); 186. Pie-ro Guarandi (A. de Benedetti: Trideset sekund ljubezni, rež. Šest); 187. Ruski car (P. Go-lia: Dobrudža 1916, rež. Šest); 188. Mac Niels (R. Niewiarowicz: Hollywood, rež. Kreft); 189. Jazbec, solicitator in poštenjak (K. Piskor: Upniki, na plan, rež. Šest); 190. Prefekt (L. Pirandello: Kaj je resnica, rež. Debevec); 191. Fedja (L. N. Tolstoj: Živi mrtvec, rež. Šest).
(„Hollywooda“ ni v „seznamu“.)
1938/39
192. Univ. profesor dr. Karel Hardtel (S. Bekeffi: Neopravičena ura, rež. Šest).
1939/40
193. Erdod Simon, zagrebški škof (A. Medved: Kacijanar, rež. Šest); 194. Melihar, jetnik (F. Langer: Številka dvainsedemdeseta, rež. Šest); 195. Astrov (A. P. Čehov: Striček Vanja, rež. J. Vidmar); 196. Lagoupille (G. Courteline: Stalni gost, rež. Šest); 197. Monkof (A. T. Linhart: Županova Micka, rež. Kreft); 198. Hartvig Ribe, veleposestnik (H. Krog: Ne prisojni strani, rež. Šest); 199. Jacques (H.-R. Lenormand: Strahopetec, rež. Šest); 200. Tibor (F. Herczog: Severna lisica, rež. Šest); 201. Osip (N. V. Gogolj: Revizor, rež. Kreft).
1940/41
202. Mercutio (Shakespeare: Romeo in Julija, rež. Kreft); 203. Mladi gospod Frič (O. Scheinpflugova: Skrivalnice, rež. Šest); 204. Tomo Grant, arhitekt (F. Kozak: Lepa Vida, rež. Kreft); 205: Decio Piccardi (M. Praga: Zaprta vrata, rež. Skrbinšek); 206. Mario Salviati (Camasio-Oxilia: Bog z vami, mlada leta, rež. Šest).
1941/42
207. Karel IX. (R. Alessi: Katarina Medičejska, rež. Kreft); 208. Vincenzo (G. Ghe-rardi: O ta mladina, rež. Šest); 209. Boječ, čevljar (F. Govekar: Rokovnjači, rež. Šest).
Na skušnjah in pri predstavah je bil dovolj zgleden, kar potrjujejo tudi pohvalne ocene vodstva (spredaj). Delovno podobo še mladega igralca nam kažejo zapisi režiserjev v „Knjigi skušenj in predstav“ (knjiga št. 2), žal samo za ljubljanski čas od 1921 do 1924; njegove napake so spričo prekrškov nekaterih njegovih kolegov (pijanstvo, upiranje režiserju, spreminjanje situacij) mile in opravičljive, posebno če upoštevamo njegovo telesno šibkost, živčnost in izreden ustvarjalni nemir. „Zapisan“ je kakih petindvajsetkrat:
Skušnja: „G. Kralj zakasnil 10 minut“ in „G. Kralja g. inšpicient ni mogel najti za nastop.“ Rogoz.
Predstava: „G. Danilo, g. Kralj prišla pozno na sceno.“ Šest.
Glavna vaja: „G. Kralj v prvem dejanju zakasnil na sceno.“ Rogoz.
Predstava (Komedija zmešnjav): „G. Peček, g. Kralj sta se med predstavo na odru smejala.“ Šest.
Vaja (Hamlet): „G. Kralj bolan,“ in „G. Kralj odšel od skušnje, da gaje moral ves ansambel čakati — statisti in solisti.“ Šest.
Predstava (Hamlet): „Gospod Kralj zakasnil v 1. dejanju. IV. kategorija.“ Šest. (Bile so štiri kazenske kategorije; četrta je bila najhujša.)
Skušnja (Stuart): „G. Kralj odšel samolastno od skušnje in nismo mogli nadaljevati.“ Danilo.
Skušnja (Madame sens Gêne): „G. Kralj — 15 minut. I. kat.“ Putjata.
Skušnja: „Kralj četrt ure pozno.“ Šest.
Aranžirka: „G. Kralj deset minut kasno.“ Šest.
Predstava (RUR): „G. Kralj, g. Peček, g. Gregorin so se na sceni smejali. Pri g. Kralju smeh ni bil tako viden, ker je sedel.“ Šest.
Predstava (Hlapci): „G. Kralj prišel v 2. dejanju za preko pol minute prepozno in je bila mučna pavza i još mučnija situacija, ko je začel g. Peček — naravno v dobri volji — pomagati, ali nekako ni šlo.“ Rogoz.
Generalka (Petrčkove sanje): „G. Kralj izostal od vaje.“ Šest.
Predstava (Vojiček): „G. Kralj ni v 2. dejanju sploh nastopil, ker ga ni bilo na odru. Prestopek zasluži najstrožjo grajo in kazen.“ Šest.
Skušnja: „G. Kralj prišel eno uro prepozno.“ Skrbinšek.
Aranžirka (Beneški trgovec): „G. Kralj izostal. Bolan.“ Šest.
Glavna (Othello): „G. Kralj izostal, bolan.“ Šest.
Predstava (Sumljiva oseba): „Gg. Drenovec in Kralj nista prinašala potrebne in prave iztočnice, tako da je besedilo strašno iznakaženo in končno nerazumljivo. Predlagam oba naj strožje kaznovati.“ Rogoz.
„Niso prišli na skušnjo Cyrana Levar, Kralj, Lipah.“ Putjata.
Za razumevanje razmer, v katerih je moral nadvse občutljivi Kralj delati, navajamo dva zapiska iz iste knjige:
Šest ob premieri „Veronike Deseniške“ 3. decembra 1925: „Zadnje čase vlada čim dlje večji nered, površnost in brezbrižje in je treba priti vsem tem nedostatkom v okom s sredstvi, ki so primerna ljudem, ki hočejo biti umetniki.“
Milan Skrbinšek pa ob vaji za „Obrt gospe Warrenove“ 15. marca 1926: „Imel bi se spet pritožiti zaradi malomarnosti na odru. A vidim, da se ljudje ne kaznujejo. Nima torej smisla kaj napisati. Kakor vidim, so drugi gg. režiserji že davno resignirali.“
*
Prevedel je dva Niccodemija: komedijo „Zora, dan in noč“ (upriz. 5. novembra 1924 v režiji Osipoviča-Šuvalova) ter komedijo „Postržek“ (1926 jo je režiral Rogoz, 1935 pa prevajalec sam). Med drugo vojno pa je prav tako iz italijanščine prevedel Forzanovo komedijo „Poročno darilo“ (upriz. maja 1942 v režiji O. Šesta) ter komedijo V. Meana „Večno mlada Saloma“ (v okt. 1942 tudi v Šestovi režiji). Prevod Cankarjevega „Pohujšanja“ v italijanščino je ostal v rokopisu.
b)	PODOBA IN OCENA NJEGOVEGA IGRALSTVA
Ves čas je — vsaj v Ljubljani — doživljal priznanje in izjemno občudovanje gledališkega občinstva vseh slojev in okusov. Čeprav ni bilo čutiti, da bi rinil med prve igralce, je vseeno užival pri mnogih sloves prvega in najboljšega, pri drugih pa vsaj enega izmed treh, štirih najboljših igralcev. Njegovo igralsko izžarevanje je bilo milo in pekoče hkrati, znal je razveseliti in ganiti do solz, biti burkež in modrec, kmet in gospod, ničev in silen. Njegovo ime na plakatu je pomenilo uspeh, bilo je soznačnica za pojem igralca in igralstva. Kritika je ob njem iskala izrazov za nove oznake, čeprav ob tem ni prezrla njegovih slabosti in nihanj.
Tržaške ocene (ocenjevalci -r, -c, R):
Decembra 1913 je ob izvedbi Audranove operete „Punčka“ samo imenovan, tako tudi mnogokrat ob drugih priložnostih. Dolgo ni vzbujal posebne pozornosti. Očitali so mu posebno napake „v jezikovnem oziru“, neobvladanje telesa in kretenj, zamujanje (glej spredaj: podobno v Ljubljani) pa tudi nezanesljivo memoriranje: njegov grof Pontgibaud v „Nervoznih ženskah“ je sicer „prav čedno delo, ki zasluži pohvalo“, vendar bo v zvezi z govorom „še treba precej pile, da ne bo več onih nesrečnih naglasov“ (-r, Edinost, 26. marca 1918); igralec ne bi smel prihajati na oder z onim zvijanjem telesa in pačenjem obraza“ (isti 16. aprila 1918); kot Henry v Niccodemijevi „Perjanici“ „ni dosegel tiste višine, katero bi želeli za enotno umetniško izvedbo glavnih vlog“. In: „Kretnje gospoda Kralja so vedno enake in ne odgovarjajo onemu, kar izraža beseda . . . Brez dvoma pa se je g. Kralj potrudil kar najpošteneje ... in smo prepričani, da mu v Skrbinškovi šoli sčasoma izginejo sedanje razumljive in odpustljive napake! (-r, 10. maja 1918). Kritik -c (30. januarja 1919) pohvali njegovo skrbnost za izdelavo podrobnosti, ni pa mu všeč, da je na nekaterih mestih zašel „v rahlo nianso patosa“. Kritik R. (sept. 1919) pa je zoper njegovo zamujanje nastopov, ki „škoduje tempu igre“, drugim igralcem pa jemlje „potrebno ravnotežje in vživetje“.
Ljubljanski ocenjevalci so mu bilo bolj naklonjeni. Nadvse pohvalno kritiko mu je že zgodaj napisal Milutin Zarnik (SN 19. in 20. aprila 1922): „Med moškimi je stal daleko na prvem mestu Kralj. Ta igralec, ki me je od prvega dne sezone močno zanimal, je bil kot Burleigh (Marija Stuart) na nekem višku, ki ga že davno nismo splošno vajeni. Dominiral je prizoru, celo če je bil molčeč. Že njegova moška, resna vnanjost, polna energije, izraziti pogled, mimika in obraz z izvrstno karakterno masko so nehote obračali glavno pozornost nanj . . . Njegova ponosna, moška deklamacija . . . njegov elizabetinsko-do-morodni fanatizem sta mi bila resničen užitek.“ Hvali njegovo „kabinetno figuro“ Ivana Petroviča (Živi mrtvec): „Njegov ’Je še prezgodaj’ in gesta pri tem, ko vedno zopet odloži revolver, je danes popularen po vsej Ljubljani. Bil je velik v mali vlogi“ (SN 22. novembra 1922). Boji pa se za igralca, kadar začne „pretiravati“: „mlajšim gledalcem morda s tem imponira, toda gledališča ni meriti po „fokseljnih“, na katere gotov del občinstva komaj čaka. Ni bilo treba Kralju segati po cenejih lavorikah, nego jih je njegov talent zmožen“ (šlo je za kočijaža Timsona v „Golobčku“).
Kritik -u v Jutru (3. oktobra 1922) pravi, daje Kraljev Jerman (Hlapci) „ves zablestel . . . posebno njegov glas zna potihniti v skrajne pianissime: izreden dar mladega, simpatičnega igralca“.
Tudi Fran Govekar je bil igralcu zelo naklonjen, nadvse je pohvalil njegovega Leone-ja v Glembajevih (SN 6. marca 1931): „Leone je našel v Kralju izvrstnega interpreta. Ta psihopatska vloga je pač najtežja . . . podal je dolgo skalo najrazličnejših občutkov naravno, močno in z grozotno učinkovitostjo, da mu gre polno priznanje.“
France Koblar, ki jč skrbno pa tudi pravično spremljal njegovo delo skoraj od začetka do konca njegove ljubljanske dobe, je najgloblje predrl v njegov igralski sestav. Pogosto je omenjal njegovo naravnost, preprostost, mirnost, zanos, toploto in vplivnost: „naravna preprostost seje prelivala v srčni zanos“ (Hlapci, vloga Jermana, 1926/27); „topel in preprost je zelo sugestivno igral“ (Nevesta s krono, Mats, 1929/30); „s svojo globino je bil neizčrpen“ (Konec poti, Osborne, 1929/30); podal je lik „s preprosto čustvenostjo“ (Pravljica o rajski ptici, France, 1930/31); Hamleta igra „do skrajnosti preprosto ... s skoraj osebno toplino“ (1932/33); „njegov naravni nastop daje igri mirno in prepričljivo osnovo“ (Pokojnik, Pavle Marič, 1937/38); njegov „humor ohrani kljub krhkosti še vedno svojo toploto“ (Pagnol: Marij, Cesar, rež. Gavella, 1931/32); „topla igra“ (Juarez in Maksimilijan, Herzfeld, 1935/36); „Kralj je v Fjodorju pretresljiv v svoji preprostosti, ki stoji ob robu smešnosti“ (Car Fjodor, 1938/39); „dal je mnogo notranje toplote“ (Bela bolezen, Baron Kriig, 1937/38); „s svojo sicer nasilno, vendar toplo krhkostjo učinkuje“ (Veronika Deseniška, Jošt, 1937/38); „igra z velikim zanosom in veseljem“ (Kovarstvo in ljubezen, Miller, 1926/27). — Kar zadeva komičnost, gre za „pravega shawovskega umetnika“ (Zdravnik na razpotju, Dubedat, 1931/32); gre „za resnično komiko“ (Dve nevesti, Stric Andrejka, 1931/32); gre „za humor s toploto“ (Pagnol, Marij, Cezar, 1931/32), „za dobrosrčni humor“ (Postržek, Inženir Tito, 1934/35); in „za popularno komiko“ (Komedija zmešnjav, Ščip, 1933/34); „za popularne komične like“ (Migo, dekle z Montpamassa, Corcoran, 1934/35). — Njegovo igro plemenitita „izklesana misel“ (Don Carlos, Poza, 1929/30) in „idejna jasnost“ (Šorli: Blodni ognji, Dušan, 1934/35); „vse stvaritve tega igralca so prepojene z močno inteligenco“ (Sveti plamen, Maurice, 1929/39); celo njegova komika utegne biti „suho intelektualna“ (Dogodek v mestu Gogi, Slikar, 1931/32); „razum njegovega lika je v boju z neizbežno nujnostjo“ (Prva legija, p. Ahern, 1935/36). — Njegova igralska emocija zna izražati „prirodno grčavost in rezko dobrodušnost“ (Lopez, 1932/33), bolestno čustvenost do „demonične nasilnosti“ (Glembajevi, Leone, 1930/31), „preprosto čustvenost“ (Pravljica o rajski ptici), „čustveno polnost“ (Blodni ognji), „elegično strahotnost“ (Tarelkinova smrt, Tarelkin, 1937/38), „nekoliko zaneseno pokončnost, ki zna pokazati skrite globine v prav pretresljivem trpljenju“ (Werner, Na ledeni plošči, prof. Junek, 1936/37). — Njegova posebna zmožnost je v ustvarjanju grotesknega obeležja položaja in lika, posebno v zvezi s komičnim: njegova groteska je „močna“ (Go-ljemanov, minister Čavdarov, 1933/34) in „res gosposka“ (Pohujšanje, Zlodej, 1928/29), je „komična groteska“ (A. Tolstoj, A-oooool, Višalov, 1931/32) in „groteskna komičnost“ (Hasenclever, Boljši gospod, Rasper, 1927/28). — Ta „vedno resnobni oblikovalec“ (Sen kresne noči, Mesečina, 1930/31) „s pretresljivo suhoto“ (Slehernik, Smrt, 1930/31) „vse osebe oblikuje iz notranjosti“ (Celjski grofje, Friderik, 1932/33); njegovi liki so „podrobno izdelani“ (Cvrček, Caleb, 1929/30), „slikoviti in sočni“ (Kaj je resnica, 1938/39), „jasni in čisti“ (Kralj Edip, Kreon, 1935/36), „fino karakterizirani“ (Pagnol, Abeceda, Učitelj, 1929/30), „trdni“ (Rostand: Orlič, Marmont, 1934/35), „skrbno in krepko postavljeni“ (Sveta Ivana, Nadškof, 1933/34), „z dobro naštudirano tipiko“ (Stilmondski župan, Klavs, 1927/28), „s kapitalno zajetim tipom“ (Langer: Spreobrnitev F. Pištore,
Stari Pištora, 1932/33), „z odlično zastavljenim likom“ (Vest, Duhovnik, 1931/32). S svojimi liki, pravi Koblar, „pride v gledališko izročilo“ (Upniki na plan, Jazbec, 1938/39). — Nekaj dobrih Koblarjevih oznak o njegovem igranju: „plemenito podajanje“ (Ukročena trmoglavka, Lord, 1927/28); „novo, izrazito podajanje“ (Volpone, Corvin, 1928/29), „izrazito predstavljanje“ (Vihar, Alfonzo, 1929/39); „umirjena igra“ (Don Carlos, Poza, 1929/30); „umerjena in prisrčna igra“ (Hemar: Firma, Brandt, 1937/38); „svetovljansko okretna, umerjena igra“ (Bekeffi: Neopravičena ura, Dr. Hárdtel, 1938/39); „njegov naravni in dosledni nastop daje igri mirno in prepričevalno osnovo“ (Nušič: Pokojnik, Marič, 1937/38); „umetniška zdržnost in zadržana igra“ (Tartuffe, Tartuffe, 1932/33); „s karakterizacijo bogata igra“ (Razbojniki, Spiegelberg, 1930/31); „diskretna in resnična igra“ (Kralj na Betajnovi, Krneč, 1931/32); „kljub skromnim zunanjim črtam sega prav v sredino dogajanja in ga jasno osvetljuje“ (Edip, Kreon, 1935/36); „igra s preprosto zunanjo podobo in res globokim dojmom ... s komaj vidno igro“ (Ortner: Mojster Anton Hit, Anton, 1933/34); „notranje močna . . . dobro občutena igra“ (Faust, Valentin, 1929/39); „mnogo notranje toplote in zunanje učinkovitosti“ (Bela bolezen, Baron Kriig, 1937/38); „ustvaril je nekaj, kar lahko imenujemo neprekosljivo“ (Niewiarowicz: Hollywood, Mac Niels, 1938/39). — Ob igralčevem jubileju (25-letnica igranja) 4. aprila 1939 je Koblar še jasneje orisal njegovo osebnost („Igralec mora biti kljub svoji mnogostranosti predvsem osebnost“, kajti „šele iz njegove osebnosti moremo preceniti, koliko je vredna tudi njegova mnogoobraznost,“ je ob tej priložnosti zapisal): „Osnovna podoba Emila Kralja je blagost, moška mehkoba in mir. Iz teh osnov išče v tuji svet. Igralec nedotakljivega poštenja in elegične tragike je zato mogel izoblikovati toliko resnično ljudskih podob, toliko razvi-harjenih burkežev in dobrosrčnih rogoviležev in poštenjakov, pa tudi toliko resnično globokih, trpečih oseb . . . Osebni mir, ki je najznačilnejša poteza Kraljevega igranja, je morda najbolj nenadomestljiv del te umetnosti in je to tudi tisto, kar ga tako bliža občinstvu.“ — Seveda pa Koblar ni prezrl tudi negativnih potez Kraljevega igranja, ki so bile očitne predvsem v igralčevih mlajših letih: „mnogo ambicije, izčrpana pa vloga ni bila“ (Gospodična Julija, Jean, 1920/21); bil je „nemogoč“, na njem je krivda, „da je bila ekspozicija omledna in brez pomena“ (Obrt gospe Warrenove, Praed, 1925/26); da „hodi za občinstvom“ in da karikira (Jakob Ruda, Justin, 1925/26); „zaradi njega je trpel osrednji ton igre“ (Barry: Ti in jaz, Maitland White, 1926/27); „kazal je preveč zunanjega intelek-ta“ (Novačan: Herman Celjski, Aron, 1927/28); „izrazita soloigra, ki je segala čez intimni okvir“ (Živi mrtvec, Ivan Petrovič, 1928/28); „preveč je spominjal na svoje komične vloge in bi bil mnogo boljši, če bi manj veslal z rokami“ (Strahovi, Engstrand, 1929/30).
Tudi Fran Albreht je v LZ dalj časa kritično zasledoval njegovo igralstvo. Že 1921. je zapisal o njem, kako je v Strindbergovem Jeanu „stremel zgrabiti ta predrzni problem v celoti ter je podal vase zlito, zlasti zunanje učinkujočo figuro“. Piše o „naravnost sijajnem, nepozabnem liku Norca“ (Biichner: Vojček, 1922/23) in kako je bil njegov Joel „živ in resničen“ (Pregelj: Azazel, 1923/24) ter kako je „verjetno podal neverjetnega sodnika“ (Langer: Periferija, 1925/26). Ob Stilmondskem županu je poudaril, da sta bili „župan Levarja in vrtnar Kralja živi in resnični bitji, ki sta našli nekaj tako pretresljivih izrazov, da je zanemelo vse gledališče“ (1927/28). Jermanu — „tej hamletovski naturi“ — je dal „nekaj svežih, neposrednih, življenjsko resničnih potez“, čeprav je kritik „pogrešal prave plastike pri njem in je bil mestoma zabrisan in monoton“ (Hlapci, 1926/27). Graja pa na pr. njegovo igro v Cerkvenikovi Roki pravice (1927/28), ko izjavi: „Kar je storil Kralj z
Možino, to je žalilo človeško dostojanstvo. Tako se ne sme.“ Tudi Zlodeja v Pohujšanju (1928/29) ni mogel pohvaliti, čeprav je krivdo naložil režiji: „V Kraljevem Zlodeju je režija kljub stilizirano zlomljeni hrbtenici podala dokaj stereotipno figuro.“
France Vodnik, ki je od leta 1931 v letnih gledaliških pregledih, od 1939. pa v rednih časopisnih gledaliških poročilih podrobno ocenjeval tudi Kralja, je podobno kot Koblar poudarjal živost, ekspresivnost, neprisiljenost, prepričevalnost, „posrečenost v komičnih situacijah (v vlogi Monkofa), da, odličnost njegovega igranja (v ocenah Slehernika, Dogodka v mestu Gogi, Zdravnika na razpotju, Tartuffa, Bratov Karamazovih — „še najbolj prepričevalen je bil Smerdjakov“, Upnikov na plan, Kacijanarja — „odlično je izoblikoval škofa Erdodija“, Revizorja — „Osip je odlična in tipična ruska figura“). Ni pa težko opaziti, da ga pogosto ogleduje z nekakšnim pridržkom in mu večkrat tako med vrsticami očita preveliko povrhnost, prešibko poglabljanje v zaupne, notranje razsežnosti zaigranih usod. Tako meni, da je bil sicer „posrečen tip, dasi ne morebiti najbolje izbran“ (Courteline: Stalni gost, Lagoupille, 1939/49), da bi moral „krotiti vznesenost in omejiti pretiranost v igri, ki bi bilo naravnejše lahko še močnejše“ (Bratomor na Metavi, Aleš, 1935/36), daje bil „le v nekaterih prizorih odličen“ (Striček Vanja, Astrov, 1939/40), da iz slikarja Jacquesa „kljub izrazitim psihološkim poudarkom ni mogel ustvariti verjetnejše podobe, kakor jo je naslikal pisatelj“ (Lenormand: Strahopetec, 1939/40), da je arhitekta Toma igral „na zunaj zelo uglajeno, v resnici salonsko, medtem ko je sicer poudaril v njem esteta ter ga tako dvignil mestoma celo preko avtorjevih zamisli“ (F. Kozak, Lepa Vida, 1940/41) in da bi njegov Mercutio „vendarle moral poleg zdrave zunanje moškosti in šegavosti pokazati še nekaj več: tiste skrite vzmeti, brez katerih si njegove ironije, ki ni vsakdanja, ampak duhovita in pesniška, ni mogoče razlagati“ (Romeo in Julija, 1940/41). Podobne poglede je kritik pokazal tudi v oceni obeh igralcev Hamleta (v Debevčevi režiji) — Kralja in Debevca: „Nedvomno je prvi pokazal več izrazne igralske sposobnosti v govoru in kretnji,“ je zapisal, „medtem ko je bil drugi silnejši v analizi“ (1949, Ob 30-letnici Drame). Ob Herczegovi Severni lisici je kritik omenil, da je Kralj igral Tiborja „s toplim čustvom in izrazito mimiko“, a da „žal pogrešamo po pisateljevi krivdi tudi pri tej osebi nečesa osrednjega in človeško pomembnega“ (1939/40). Svoje pomisleke v zvezi z igralčevim ustvarjanjem v njegovih zadnjih sezonah pa je že kar ostro izrazil v kritiki mladega Friča v komediji Skrivalnice O. Scheinpflugove, ko je zapisal, da „za gospoda Kralja že dalje časa, vsaj od Fedje sem (Fedja v Živem mrtvecu, 1938/39) vemo, da je njegovo igralstvo v krizi. Razen tega vobče nastopa samo še v neizrazitih vlogah, ki jih potem odigra vse bolj ali manj po enem kopitu. V tej igri pa se je vrhu vsega še lovil z besedilom, tako da smo nekatere stavke doumeli šele iz šepetalčevih ust“. (Morda je ocena delno sodelovala pri igralčevih naraščajočih duševnih in telesnih krizah!)
Vladmir Pavšič v članku „Ob koncu gledališke sezone“ (LZ 1937) ugotavlja, da „Kralj po svoji človeški in umetniški zgrajenosti ni sintetičen, temveč meditativen duh . . . Značilna in svojstvena za njegovo igro je združitev melanholične meditativnosti in psihološke analize, zato se mu po navadi najbolj posrečijo nekoliko patološke in razdvojene osebnosti“ (napr. Smerdjakov, Igralec v Molieru). Po njegovem ima Kralj „morda med vsemi našimi igralci največ notranjih dispozicij za velikega igralca cehovskega tipa“. V oceni Veronike Deseniške (1937/38) omenja možnost zamenjave med Kraljem (Jošt) in M. Skrbinškom (Bonaventura); pravi: „Skrbinšek je sicer zelo diskretno, toplo, umirjeno odigral Bonaventuro, a vendar je moral pritajevati svojo prirojeno silovitost in agresivnost,
Kralj pa je moral obratno glumiti silovitost, podjetnost in prešernost.“ Oba igralca pozorno opazuje tudi v Tarelkinovi smrti (1937/38) in spet si ne more kaj, da ne bi primerjal njun igralski značaj; „Skrbinšek je nastopal kot v Strindbergovih dramah, Kralj kot v dramatizacijah Dostojevskega“, toda srečanja med Tarelkinom (Kralj) in Vavarinom (Skrbinšek) so mu „prizori z demonično fantastiko ’sonate strahov’“. Uprizoritev, ki mestoma pušča „silen vtis“ mu je „omembe vredna tudi zato, ker sta v njej nastopila z novimi energijami zaradi bolezni že dalje časa pasivna igralca Lipah in Kralj“. (Tudi Pavšič omenja, da je bil „letos (1936/37) Kralj žalibog prepasiven“.)
Jasno podobo njegove igralske poti je v svoji „biografiji“ slovenskega gledališča (od 1918 do 1941) narisal Dušan Moravec: Kralj je v tržaških začetkih kazal dar za ljubimca, M. Skrbinšek pa ga je že zgodaj usmeril h karakterni igri. V Ljubljani ga v začetku „niso preveč hvalili, ko je igral Jeana, Laerta, Pravdača, Balantača. Eden maloštevilnih, ki so zapazili dragoceno jedro dozorevajočega igralca je bil Juš Kozak: „Če pojde tako naprej,“ je dejal, „postane mož našega odra.“ Zatem je naglo napredoval in v Gavellovem času (1930 do 1935) sodil z Levarjem in M. Skrbinškom med „tri izrazite igralce“, med katerimi „ni bil le dopolnilo, temveč tudi nasprotje Skrbinšku in še posebej Levarju: izrazit komorni igralec, mojster intimne, nevznesene igre, miren in enostaven, oblikovalec intelektualnih in tudi ljudskih odrskih postav, obdarjen s čutom za komaj zaznavne odtenke bridke ironije, pa tudi žlahtnega, prvinskega humorja“. Njegove velike vloge (po Moravcu) so bile Morilec (Frank, Vzrok 1930/31), Dubedat (Shaw: Zdravnik na razpotju, 1931/32), Razkolnikov (1932/33), Hamlet (1932/33), posebno pa Tartuffe (1932/33) in Leone (1930/31), ki je „nesporno eden izmed vogelnih kamnov v razvoju slovenskega teatra“ („enostavnost in hkrati žlahtna poglobljenost, temperamentna igra brez vnanje vihravosti, odrešujoča ironija, ki se prepleta z resignacijo razbolelega intelektualca“). Od 1938 do 1941 je imel manj priložnosti — nekaj časa je bolehal — vendar je „znova izpričal svojo mnogoobraznost“ in druge svoje „igralske značilnosti“: tako preprostost kakor „njegov topli, na učinek nikoli preračunani (pa vendar učinkoviti) humor“.
Omeniti pa je treba tudi mnenje, ki so ga imeli o njem vodstvo in njegovi kolegi.
Ciril Debevec je v orisu „Naši igralci“ (Ljubljansko Narodno gledališče, 1928) zapisal o njem, da je „z vsako mislijo in vsakim dejanjem čudovito preprost in naraven“ (podobno drugi kritiki). Njegove tragične postave „vzbujajo odkrito in iskreno sočustvovanje“, vendar je njegovo pravo območje „na karakterno-komičnem polju“ (Osip, Petrovič v Živem mrtvecu, Hlapec v Golobčku). „V karakterizaciji je izreden mojster in v izvajanju neverjetno dosleden.“ Neprekosljiv je v oblikovanju ljudskih likov: „Ne samo ljudstvo, tudi osebnost, kakršna je Kralj, zahteva in opravičuje gojitev ljudskega repertoarja.“ „Kralj je igralec najžlahtnejše vrste.“
Za jubilej spomladi 1939 sta mu uprava NG in ravnateljstvo Drame (Župančič in Go-lia) v odlični čestitki (Gled. list Drama Lj. 1938/39) priznala, daje „eden izmed najvidnejših karakternih igralcev in komikov v osebju slovenske Drame, tvorec dolge galerije živih, slikovitih in prikupnih, pretresljivih in k smehu vabečih odrskih likov“ in „igralec pomembne izraznosti in visokega okusa, na katerem sloni dobršen del repertoarja“.
Fran Lipah (hkrati sta začela nastopati v Drami) mu je povedal, da ga „hrani naše gledališče prav na sredi svojega srca“, daje „eden najbolj zaželenih igralcev“, da „je prevzel mnogo Putjatove dediščine“ in da „je naš odlični komedijant“. Napisal je še: „Južnjaška poza, tržaški temperament, slovensko tenkočutje in slovanska globina označujejo nje-
gove odrske like“, da „povsod vpliva neposredno“ in da „njegov junak takoj zaživi svoje pristno življenje“. In še značilno: „Ves njegov humor je rojen iz lastnik neprilik.“ (Jubilejni Gled. list.)
Osip Šest se je pošalil, da ima Kralj „vse vrline velikega igralca — samo ena mu manjka, najvažnejša — Kralj je sinko majhnega naroda. Zaslužil pa bi vilo kot Jannings, mercedes, wekendsko hišico na Hvaru. Zapiše, kako mu je nekoč Skrbinšek govoril o talentiranem fantu v Trstu. Res: „Vselej je jasen tvorec dodeljenih mu vlog“ in v igri Danes bomo tiči „je postavil tiča, ki ga ne pozabiš nikoli“.
a)	PLAKATI, VEZANI V KNJIGO (55 belih plakatov srednje velikosti)
1917/1918
1.	B. Thomas: Charleyeva tetka — 25. in 26. decembra (ni v Repertoarju 1867-1967); Kralj igra Lorda Balberleya.
2.	E. Blum — R. Foché: Nervozne ženske — 28. marca; namesto imena gledališča je zapisano „Tržaški slovenski igralci“; režiser ni bil M. Skrbinšek, saj na plakatu stoji, da „režijo igre vodi g. E. Kralj“, ki tudi igra Grofa Pontgibuada.
1918/1919 (Skrbinškova sezona)
Od tu dalje plakati nosijo glavo: Slovensko gledališče v Trstu.
3.	M. Kmet: Mati; K. Neurode: Nihilistka; A. P. Čehov: Medved — 6. oktobra; Kralj igra v prvi igri Pavla Travna, v drugi Vladimira Šeberkova, v tretji ni zaseden; (Repertoar 1867-1967 plakata ne omenja.)
4.	P. Petrovič: Mrak — 12. oktobra; rež. M. Skrbinšek, Kralj ni zaseden.
5.	G. Rovetta: Nepošteni — 6. decembra; rež. M. Skrbinšek, K. ni zaseden.
6.	K. Laufs: Vražja misel — 2. januarja; rež. Skrbinšek, K. igra medicinca E. Kluna.
7.	I. Cankar: Kralj na Betajnovi — 11. januarja; rež. Skrbinšek, K. — Franc Ber-
not.
8.	F. Govekar: Deseti brat — 16. januarja; rež. Skrbinšek, K. — Marjan.
9.	A. Strindberg: Oče — 23. januarja; rež. Skrbinšek, K. — Nojd.
10.	M. Lengyel: Tajfun — 20. februarja; rež. Skrbinšek, K. — Zagovornik.
11.	F. S. Finžgar: Divji lovec — 6. marca, rež. Skrbinšek, K. — Janez.
12.	G. Rovetta: Papa ekscelenca — 13. marca; rež. Skrbinšek, K. v vlogi Conte Al-vise Coldoredo.
13.	F. Molnar: Vrag — 20. decembra (premiera že 17. novembra); rež. Skrbinšek, K. — Janko, slikar.
14.	P. Czinner: Maska satanova — 22. marca (premiera pa že 26. maja v prejšnji sezoni); rež. Skrbinšek, K. — Dramaturg Wilmholzl.
15.	H. Ibsen: Strahovi — 27. marca; rež. Skrbinšek, K. — Mizar Engstrand.
16.	P. Petrovič: Mrak — 3. aprila; ponovitev (glej pod št. 4).
17.	I. Cankar: Lepa Vida — 10. aprila; rež. Skrbinšek, K. — Dioniz.
18.	I. Cankar: Za narodov blagor — 16. aprila; rež. Skrbinšek, K. — Kadivec.
19.	K. Morre: Revček Andrejček — 24. aprila; rež. Skrbinšek, K. — Pavel, veliki hlapec.
20.	A. Funtek: Tekma — 30. aprila; rež. Skrbinšek, K. — Danej.
21. F. Govekar: Rokovnjači — 8. maja; rež. Skrbinšek, K. — Ferdinand pl. Basaj.
22. I. Cankar: Pohujšanje — 17. maja; rež. Skrbinšek, K. — ni zaseden.
23.	K. Schonherr: Žena vrag — 27. maja; rež. Skrbinšek, K. — ni zaseden.
24.	I. Cankar: Hlapci — 31. maja; rež. Skrbinšek, K. — Jerman.
25.	A. Wildgans: Uboštvo — 7. junija- rež. Skrbinšek, K. — Stud. med. Bonifacij Marn.
(Za sez. 1918/19 torej skupaj 22 (+ 1) plakatov premiernih predstav; manjkajo plakati za 7 uprizoritev: L. Thoma: Morala, I. S. Turgenjev: Kruh, K. Schonherr: Zemlja, J. Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo, A. Schwayer: Red iz nravnosti, A. Engel-J. Horst: Pere-ant možje in E. Kristan: Samosvoj.)
1919/20 (Kraljeva sezona)
26.	F. S. Finžgar: Veriga — 13. in 15. septembra, rež. Kralj, K. vi. Ded Primož.
27.	P. Bilhaud-C. Hennequin: Nelly Rozier (Njegova hišna) — 18. septembra; rež. Marij Sila, K. — Francois.
28.	H. Sudermann: Čast — 27. septembra; rež Sila, K. — Kurt.
29.	B. Thomas: Charleyeva tetka — 9. oktobra; rež. Kralj, K. — Balberley.
30.	R. Strauss: Skledolizniki (v Repertoarju — Skledoliznik) — 23. oktobra; rež. Sila, K. — Poslanec Dossel.
31.	A. Bisson: Nadzornik spalnih voz — 30. oktobra; rež. Sila, K. ni zaseden.
32.	A. Strindberg: Pelikan — 6. novembra; rež. Kralj, K. — Friderik.
33.	J. Ribičič: Hudournik; Grom in peklo — 8. novembra; Kralj — samo režija.
34.	A. Bisson: Madame Bonivard — 20. novembra; rež. Sila, K. ni zaseden.
35.	L. N. Andrejev: Anfisa — 27. novembra; rež. Sila, K. — Andrej I. Rosental.
36.	H. Ibsen: Nora — 4. decembra; rež. Kralj, vloga Günther.
37.	N. V. Gogolj: Revizor — 11. decembra; rež. Kralj, v. Hlestakov.
38.	I. Vojnovič — ekvinokcij — 18. decembra; rež. Kralj, ni zaseden.
39.	F. Govekar: Deseti brat — 26. decembra; rež. Sila, K. — Marijan.
40.	E. Kristan: Tovarna — 3. januarja; rež. Sila, K. — Tovarnar Janko Vrabin. 4L E. Bach-A. Franz: Španska muha — 15. januarja; rež. Sila, vi. dr. Fritz Gerlak.
42.	C. de Nion: Simona — 22. januarja; rež. Kralj, vi. Thomas Erlington.
43.	Molière: Skopuh — 29. januarja; rež. Kralj, ne igra
44.	I. Cankar: Hlapci — 8. januarja; rež. Kralj, vi. Jerman.
45.	F. Govekar: Rokovnjači — 19. februarja; rež. Kralj, vi. Ferdinand pl. Basaj.
46.	A. Guimera: V nižavi — 26. februarja; rež. Kralj, ne igra.
47.	H. Bahr: Koncert — 7. marca; rež. Kralj, ne igra.
48.	M. Bernstein: Greh — 11. marca; rež. Kralj, vi. Koller.
49.	J. Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo — 18. marca; rež. Kralj, ne igra.
50.	F. Milčinski (Dolinar): Cigani — 25. marca; rež. Kralj, vi. Cvetan, član slovenske drame.
51.	L. N. Tolstoj: Moč teme — 5. aprila; rež. Kralj, vi. Nikita Akimič.
52.	K. Schonherr: Otroška tragedija — (Častni večer režiserja g. Emila Kralja), 15. aprila; rež. Kralj, vi. Mlajši brat.
53.	F. Govekar: Legionarji — 22. aprila; rež. Kralj, vi. Ferdinand pl. Basaj.
54.	A. Novačan: Veleja — 29. aprila; rež. Sila, Kralj ne igra.
55.	A. Bracco: Pietro Caruso, R. Bracco: Eden izmed poštenih — 23. maja, „Gostovanje članov tržaškega Slovenskega gledališča pod vodstvom režiserja g. E. Kralja“ — v dvorani Narodnega doma pri Sv. Ivanu; rež. Kralj (zaseden na plakatu ni).
(Za sez. 1919/20 so v knjigi vsi plakati uprizoritev — premier razen dveh: A. Horn: Bratje sv. Bernarda in I. Cankar: Za narodov blagor. Ti igri je tudi režiral — v sezoni torej kar 22 režij — v prejšnji jih je M. Skrbinšek imel 29).
b)	DRUGI PLAKATI IN VABILA
V posebni mapi so še tele tiskovine:
L Tržaški plakat — Bisson-Mars: Madame Bonivard, 26. novembra 1911 (premiera 19. novembra), rež. L. Dragutinovič, Kralj igra Drugega kmeta.
2.	Tržaški plakat — I. Kalman: Jesenski manevri, 21. aprila 1912 (premiera 29. februarja), rež. Dragutinovič, kapelnik M. Polič, Kralj v vlogi Kadeta.
3.	Tržaški program (4 strani) za opereto F. Leharja Grof luksemburški, nedatirano, premiera 7. aprila 1912, Dragutinovič-Polič; Kralj ima dve vlogi: Pavel pl. Pavlovič in Menager.
4.	Tržaški plakat — G. D’Annunzio: Gioconda — 7. novembra 1912, rež. Dragutinovič. Kralja ni v zasedbi.
5.	Ljubljanski plakat (Drama) — K. Schonherr: Vražja ženska — 10. februarja 1922 (premiera L februarja); rež. Kralj, vloga Mož.
6.	Ljubljanski plakat (Opera) — F. Gerbič: Nabor — J. Hatze: Povratek — ni datiran, premiera 22. oktobra 1925; rež. Kralj.
7.	Plakat Sokolskega doma na Bledu — 17. avgusta 1926: „Gostujeta ga. Desa Du-galič, članica beograjskega gledališča, in g. Emil Kralj, član ljubljanske Drame.“ Na sporedu je Niccodemijeva igra Jutro, dan in noč.
8.	Plakat Dramatičnega odseka „Svobode“ Jesenice, sez. 1926/27, nedatirano: Silvestrov večer z burko v L dejanju Kdo je blazen; „nastopajo gojenci dramatične šole pod režijo gosp. Kralja iz Ljubljane“.
9.	Vabilo (dvojezično) na Večer italijanske in slovenske poezije; med recitatorji v italijanščini je tudi Kralj. Recitiral je Prešernovo Zgubljeno vero, Aškerčevi Mejnik in Krišna, Župančičevi Melanholija in Tiho, brez besed ter odlomek iz Dume, Sardenkovo Via Appia, Gradnikovi Jesensko in Kmet molči ter Grudnovo Jutro na Savi.
c)	KRITIKE (časopisni izrezki) od 1913 do 1930)
Izrezkov je lepo število; v začetku jih je igralec lepil in dal vezati v knjigo, kasneje jih je dovolj neredno spravljal v ovoje in kuverte. Odlomke, ki so se nanašali nanj, je podčrtaval, uokvirjal ali postavljal v oklepaje.
C.	FOTOGRAFIJE IN RISBE (podobe)
a)	v SGFM:
Popis vseh gledaliških fotografij (portreti in prizori) je naredila prof. Frančiška Slivnikova v tipkani knjigi z naslovom „Gradivo za proučevanje ljubljanske Drame med obema vojnama“, 477.
Civilne fotografije: portreti z datumi 25. 2. 1920, 22. 7. 1924, 13. 1. 1928, 13. 1. 1931 in iz 1. 1941; portretov je še več, a niso datirani.
Druge fotografije:
1. fotografski portret — priloga h Gled. listu Lj. 1923/24 na boljšem papirju; 2. nogometno moštvo članov Opere in Drame — Kralj je v kostumu iz burke Danes bomo tiči; 3. dramski ansambel pred Dramo; 4. s Cesarjem pred Dramo: oba nasmejana, Cesar v pumparicah in srajci z metuljčkom, Kralj z levo roko čez Cesarjevo ramo; 5. v Rogaški Slatini 1932 z Bettetom, Šimencem in Šrajem, gledališkim mecenom, trgovcem z moko in lastnikom prve parne pekarne pri nas, ki je prodajal kruh celo na Dunaj; 6. fotografija v velikosti razglednice, ki jo je 17. julija 1927 iz Rogaške Slatine poslal svoji bodoči ženi; na hrbtni strani: „Dovolite, prosim, da Vam predstavim to odlično „klapaso“: Pfeifer, Sadarjeva, Rijavec, Medved (ženskega spola) in njegovo veličanstvo gospod Mi! Kaj Vas briga, če Vam pošljem prisrčne pozdrave in ostanem Vam še vedno vdani Hinavec“; 7. fotografija družine — on, žena in sin, mogoče že zunaj Slovenije; 8. dve fotografiji z bolniške postelje: posneti istočasno, a na eni vesel, na drugi resen obraz; zadaj piše: Kranken-haus Neueskirchen, oktober 1944.
Risbe (neoriginalne, tisk):
1. N. Pirnat: E. K. kot markiz Poza, svinčnik, 1929; 2. I. Čargo: E. K. kot Norec v Vojčku, svinčnik, 1928; 3.1. Čargo: E. K. kot Melhior v burki Danes bomo tiči, svinčnik, 1928; 4. M. Bambič: E. K., glava, tuš (tudi v Gl. listu Drama 1938/39); 5. N. Pirnat: E. K. kot Jaka Smola v Nestroyevih Utopljencih; 6. B. Jakac: Portret E. K., kreda, 1928;7. I. Vavpotič: Portret E. Kralja.
b)	na AGRFT
16 civilnih in gledaliških fotografij:
Prizor iz Frankovega Vzroka: Ječar (Potokar) in Morilec (Kralj) in prizor iz Sheriffo-ve drame Konec poti: Raleigh (Jan) in Osborne (Kralj).
Fotografija šestih avstrijskih vojakov (med njimi tudi on), ki jo je 1916 poslal z vojske domačim v Trst: „Dragi mi! V spomin Vam pošiljam tole sliko s kameradi. Zdravo! Emil Kralj.“
Več fotografij igralca v kopalkah („dopust“ na kopališču Iliriji in v Iškem Vintgarju).
Na reklamni fotografiji za predstavo Mozartovega Figara: note, v štirih kotih pa fotografije izvajalcev. Zadaj je zapis Kraljeve žene v nemščini: sin Matthias poje kot devetletni deček v Figaru; ona poje 1931 v Ljubljani Suzano; 1969 Matthias gostuje v Ljubljani s Figarom (sin je arhitekt-scenograf)-
Poleg teh fotografij je med gradivom tudi album z nalepljenimi risbami in fotografijami (njegovimi in njegovih igralskih tovarišev).
c)	v NARODNI GALERIJI (izvirniki)
Podobe je Narodna galerija odkupila od sestre igralčeve žene v drugi polovici 1985.
1. M. Gaspari: Kralj in Cesar, črna kreda in gvaš; 2. B. Jakac: E. K., črna kreda, 16. 3. 1929; 3. B. Vavpotič: E. K., perorisba; 4. A. Černigoj: E. K. kot marki Poza, svinčnik, 1929; 5. N. Pirnat: E. K., glava, perorisba, 1938; 6. N. Pirnat: E. K. s pripisom: „Ob kan-delabru ob lh ponoči“, svinčnik; 7.1. Čargo: E. K. kot Norec v Vojčku, črna kreda, med 1923 in 1930; 8. I. Čargo: E. K., spodaj napis: skica Kralj, črna kreda, 1926; 9. I. Čargo: E. K., črna kreda, 1927; 10. R. Gašperin: E. K. kot Engstrand, na vojaški dopisnici, svinčnik, 1918, 1919; 11. Neznani slikar: E. K., moder svinčnik, 1929; 12. M. Bambič: E. K., svinčnik; 13. M. Bambič: E. K., perorisba s črnilom na zelenem kavarniškem listu za nočni obisk; 14. M. Bambič: E. K., portret, izstopajoča brada, zelo velik nos, močne ličnice, nasmejan, 1928; 15. N. Pirnat: E. K. ob kandelabru; 16. I. Vavpotič: E. K., portret, olje: miren obraz, desna roka položena ob vrat, leva v hlačnem žepu — z obligatnim robčkom in kravato; 17. B. Vavpotič: E. K. na ležalniku — vsa postava, eleganten, črtaste hlače.
L’attore Emil Kralj (1859—1945) viene considerato come uno degli attori migliori di teatro nazionale sloveno di Drama (inizió la sua cariera teatrale giá nel 1911 a Trieste, venne a Ljubljana nel Teatro nazionale sloveno in autunno del 1920). Siccome aderi alia metá della guerra al Reich — il che rimpiangeva profondamente volendo tornare — si parlava poco di lui di maniera che dopo la guerra lo si trova citato soltanto nelf Enciclopedia jugoslava (Zagreb 1982) e nel trattato di Moravec su »Teatro sloveno dalla guerra alia guerra« (Ljubljana, 1986). Con le scopo di facilitare le eventuali ricerche sulla creativitá di questo attore, abbiamo trattato tutto il materiale su di lui trovandosi nel Museo del Teatro et del Cinema sloveno, alf Accademia di teatro, cinema e televisione cosicché nella Gallería Nazionale di Ljubljana.
PODOBE IZ ZGODOVINE TRŽAŠKEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
(1880—1920)










m m „Umki mmm mc
V TftSTV 3t. im\}ARM ISSu.
ici'r	Ast;a fe*H»	*■*»>* Kotai	li»s fssss	l»vr.
MKu/jUlu	8*w*)s V*4**»	r.tlM	l**tt >-.';***	At.It- Urcntiu
rn>Ja fctkt	J «¡k* X«fau	}uq»>	Krtiik» IteUauJ««*	Juilj.
Josip Negode (1858—1956), organizator in igralec, je imel pomembno vlogo v razvoju gledališke skupine pri Sv. Ivanu v Trstu
ALojzij Grebenc je bil l. 1889 med tržaškimi diletanti, ki so s člani ljubljanskega Dramatičnega društva uprizorili Revčka Andrejčka, l. 1902 pa režiser prve predstave Dramatičnega društva v Trstu
Josip Prunk (1876—1954), tajnik Dramatičnega društva in eden najbolj vnetih sodelavcev
Anton Grmek (1968—1937), učitelj in organizator, predsednik Gospodarskega društva, ki je zgradilo Narodni dom pri Sv. Ivanu
Z otvoritve svetoivanskega Narodnega doma 5. jun. 1903
Dvorana istega doma po fašističnem napadu 2. sept. 1921.
Janko Samec (1886—1945) je organiziral in vodil gledališko skupino v Barkovljah

Anton Grmek je bil med ustanovitelji DD v Trstu l. 1902
Antonija Grmek roj. Nadlišek (1873— 1940), igralka, režiserka in prevajalka najprej pri Sv. Ivanu, potem pa v DD v Trstu
Marica (levo) in Tončka (desno) Nadliškovi z mamo Marijo. Tudi Marica je sodelovala pri uprizoritvah
Karla Ponikvar roj. Grmek (1864—1924) je začela nastopati že v Negodetovi sveto-ivanski gledališki skupini, igralka vseh večjih vlog, skupaj z možem Franom med ustanovitelji in prvimi člani DD.
t
Antonija (Ninka) Odinal por. Modic (1881—1952) je nastopala že pri Sv. Ivanu, potem pa se priključila DD v Trstu
Ivanka Mekinda
„Dramatično društvo" v Trstu.
IjETO V	V	PKKH. 17
V soboto, dne 8. decembra 1906.
v prizori »e
f (mmJari® doma“
v Trstu
»r v drugi**
(JQRRBL3EHE • 5RBIITKE o
(Mirku v »tirtii
Fran Pavel pl. ScH6rtthau.
Kctwf J. ŽTOKA
MAR J IN *»<>! Vit pwfewr FRIDERIKA.	v;;f .g.«
PA VI.A «>tju h&.	*
Dr MOV A K
MARIJANA. .v« %opr,.¥- • KAROL f.RUS
»MII «.ROK	/rr-dafl.
EMANUEL Si Rt/. I -V natrij If Ir
KOZA, tni.ha pr* lioUifu
A Vit US TA. tuAin« pri Dr. Slotaku
MAJSNAR *ol*k» «lug«
i.rm<k'.r«
. Štularjev»
i'..hv
’ »m. J «nov«.
P<«Jkr*j4rlc
Sjuki»
* Puc.
} f
Kr
*U»
Začetek ob 8. uri zvečer.
V<«p v pntUCje	...	K	—SO
Srrfri. I	Vlil '	„stop runo vred	»	!JfO
, IX XV	.	.	.1.40
V*iop n*	galrnj«	*	Ml
Srditi na	ifalrrijo	l	vstopnim» vrM	»	1.00
Dijak» m vojaki do narednika piačajo polovic«. 0*u»p m proti d« pride)« kr«< kit&afca
Sede le s« lahko prenotira pr» vratarju „Narodnega doma" In »e prodajajo v Četrtek in v petek od 2 4 pop., na dan predstave od 9 12 zjutraj zvečer pr» blagajni.
P. Pohar je igral Dr. Novaka
Robert Pohar
Anton Verovšek je bil prvi režiser poklicnega gledališča v Trstu
Leto tfr.:	i.AB Pf^DSTAVA	■&. pr. 4M.
V ndfljo dne I*. oktobra 11)07
v giedallsM dvomi J^iiluega doma“ v Trsi« Meta! otvorhana predstava S()yiMi;
Knrka v Í1 dejanjih. - Spina! Ateist NHdhaidt. Preveto-Minka <,'mekarjeja. Ikžiser: Anton V er o vk e li.
IleJiser: Anton V er o vneli.
OSII8B.
A	Pl ,A i*> A ti. tovjtrmir . Vrrm-ek-»	I ttOZIKA. ibi/kinjn.................I.imrtu.
RDZAIJJ.V,	a <km» .	. Ptm^Dnnt	I ttlUil.VSt SNjlTil ..... /vredni«.
»;> A. JTartoarjrva hr« i/ej*rv«sia/:.ik»*n« Gtu-lxmrvi).	I SAU*MO>'	JMKR. wnt	. Vrbje,
1	Î ‘ J 1 * i K I i ’
.K)$fP ÍU>T>ÍA!N. nj»fí»v prijat <-ïj	I^Jr.
U< jurÿe w vj>l S ArJifii rrt w>i« -.	chmi.
; ob 8* konec ob 10. uri zvečer. - Blagajna se odpre ob l
=T
tiri	.	.	.	K h. -
- *tn»i<V.............„
Am>r\IÁ.\ v I«*, . . .	„ | j7«
» Wuptuta* ttrd v
«d	v»te . . .	7^50
„ V.* Vitli*
„ ix-wr;
.S< »Jeri /	v.-iapn««» > ri-il	>w» it-	l*-rijw	K	'£. <■
SujîVw	v prilivu	.	.	I. -
Jíi}n*J¿*:	Y^npníe* (»,	priílu^v)	r	-.4*0
j»*'«»Jfrtii	.	.	.	.	-,tO
VopiJiV dV Jan-t'tpiJin pbifajo:
▼ priUUjn .	,	.	.	- -«60
....................«¿40

Dame naj biagovole- priti brez klobuka.
Loir la it-rti W »o na prodaj *■ vi-Ji _»«r, Oman- v wli.uo »d :!• I pop., t nrd.-ljo od IMS dop, ip >.p» i hlii"il|ni.
Plakat prve uprizoritve novoustanovljenega Slovenskega gledališča v Trstu (še pod nazivom Dramatično društvo)
V odvetniški pisarni dr. Gregorina. Pri oknu sedi Anton Požar, v ozadju na desni stoji Jaka Stoka
Uradniki c. kr. Dopisnega urada v Trstu, med njimi Robert Pohar (v sredini) in Rajner Hlača (s časopisom)
Avgusta Danilova v tržaškem obdobju
Tržaški ansambel v sezoni 1909/10 od leve na desno: Vavpotič, Mekindova, K. Grmekova, Rajner Hlača, Grgiča Lesič, Jaka Stoka, Avgusta Danilova, Robert Pohar, Pucljeva, Gerbič, Zeleznik-Silova, Podkrajšek, Valo Bratina
V zapuščini Janka Samca se je ohranila slika ansambla pri vaji. Drugi z leve A. Požar, tretji J. Stoka, zadnja M. Kreše-vičeva
Naslovna stran Stokove knjige
Jaka Stoka, organizator, dramatik, igralec, režiser in lastnik prve slovenske knjigarne v Trstu
Marij Sila (1889—1957) je začel nastopati še v časuDD, nadaljeval tudi po ustanovitvi poklicnega gledališča, režiral osem predstav po Skrbinškovem odhodu, po ukinitvi gledališča je delovanje prenesel na okoliške odre (zgoraj)
Marij Sila po l. 1945 (spodaj)
s
Valerija Železnik por. Sila (1889—1962) je z možem Marijem hodila skupno gledališko pot. Nastopati je začela l. 1907, na gledališkem odru pa jo srečamo še nekajkrat po obnovi gledališča l. 1945.
Grgiča Lesič ni bil samo igralec, temveč tudi gledališki arhivar
Ljubiša Iličič je bil član ansambla v sezoni 1912/13, potem pa se je uveljavil v tujini pod imenom Louis Illing. Nastopal je v dramskih, operetnih in opernih vlogah
■MUMmw «SMM-tV	—rmfatt
I Wm hruHM ttep *i mkogtr. i-.di .'.ri redrebiik; In »
, ftM»» Hin« budM pta«, kl Kl njitiniiili a
j poKtao pripore«))« pp w «rek» — *|MMU Sn
«~W IM tri MU rlog pUatP rerea. - ft» »• obrek. te tudi preti mMM« odptafilom.
Slovensko gledalihža.v Tratu.
.	.	PREDSTAVA mrl
V AB0SEWB5TC ». WlEi»SAVA •
g03f09Mjfc^	fl
V ponedeljek, dne 25. marca
gosp
| operetnega tenorja ljub. deželnega gledališča | v opereti
Opereta v treh dejanjih. — opisal Karol pl. Bakouy. Vglazbü Emenh KALMAN
■a=-aaa- ReJtstr LEON DRAGUT1NOVJČ. ..............................
Sodeluje vojaški orkester c. kr. bosanskega pešpolka Štev. 4
. Rajottr
Barone«» itSa pl. Msrbach......................Štularjeva
Ritmojster pL Kmertch ........................Boleslavski
Nadporočnik pl. LCrentey.......................lUÖiö
Poročnik Befrei . . . .........................Bratina
Walerstein, rerervni ka-tet, feldvebel.......  Dragotinov!*
Maroki, prostovoljec pri hauijih...............Janova
Virag, straJmojbter............................Jaki
• Turi. četo vodja.......................... Dobčnik
Pekete, hu«nr.............. Vončina
Starke, oskrbnik......................... Dolgan
f-ajoS, veliki hlapec.........................S mn an
Gospa pl. Bergen...............................Železnikova
Komtesa Olga.......................... Kretevič
Polkovnik Wulf.................................Ljubič
Nadporočnik Stunnfried................. Ilič
Kadet, oficirski namestnik Pritsche ....... Kralj
Novak, rekrut............ .Gorjup
vrti prod grad m
Gospodje, dame, ljudstvo. vojaki. n«*e Riže. - IL in lil. v
grada b
s sedanjost.
Zsčalek točno ob 8. uri zvačoi*.
8- - ; Sedeti z vstopnino vred v pritličja: I 0- ! «d I,—IV. vrste......................K 3 SO g
1 Vstopnina v lote................ — 80 >	. V.--VÜI.
j Stojikča v pritličju............ 1.30 j od IX —XV „
. . .	„	1-00	1
■aleriji	„	2 -	j
galeriji.................	—’80	|
— CENE BREZ KONKURENCE! •
Velikanska izbera novosti
najnovejfa volna za ieosko obleko in bluze, ctbr ta O-bleke (novost), posteljno In telesno perilo It najbolj »ih — — — tovarn, zavese, preproge — — — v edini slovenski innnuftktumi trgovini
Krlžmanilč & RreSfak
* «lica Nuova St. 37 m. TRST mm -mm alka Nhova K. tt
Slovenci, ta trgovina je «aSa, podpirajte It tol — -
Hi SOKOLSKE fOTREBSČIKK - NARODNI PUKONL ^ J;
Zofka Štularjeva roj. Zornik (1880—1961) je nastopala kot pevka in igralka, mož Avgust Stula (1875—1945) je nastopal manj, zato pa skrbel za scensko opremo predstav
Zofka in Avgust Štular s sinom Dušanom
Dva nastopa Angele Janove in Antona Požarja
Angela Janova (1888—1978), igralka in pevka, je uspešno nastopala v operetah in dramskih predstavah, predvsem v Herve-jevi Mamselle Nitouche. Že v začetku 1. svetovne vojne je prenehala nastopati

SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Leto m	BTARODIfl POM	Dr. pr. 130,
*i;y,OYA liMMMO
Gostuje g. lonadj Borštnik
San kralj, dežetuega gledališča » Zagrebu.
V četrtek 6. januarja 1910
Prvikrat! -«	» Prvikrat!
Žaloigra v 3 dejanjih. Spisal Strindberg. Poslovenil A. Robida. Beliserka gospa DANILOVA.
OIlBBi
RITMOJSTKI!....................It« ritnik	I	PASTOR.................
i.AVRA.	HuimIovi»	I	\i \RU \.V\	0<>riiui«>vu
«KRTA. njiji« iu-i.............Ä-li*nUumi	*	I	\OJJ>..........................liriuo»«
Doktor OSTRRMAUk ... lin j tuf	I <>KIM>\A\<A	..... polnilo
Oodi «' mm rituuijitnnrm »ijifiovatijo.
S vira salonski orkester Fonda. ---
Blagajna se odpre ob 61k uri predstava prične ob VV uri zvečer
U>/K	*ilri .	.	K —
druge............................<#' —
\ 'topnimi \	.....	-* (O
Stoji-Uii v piiiiujii .....	1'
Dija-kr in ntjaiiu* vstopni«**
^ prilli«Jr in olnn-i .	„	-t*<>
SKDHZI /, v*4o|mmmo >r»d s pril lo ju
‘*i I - IV. vr*lr	k *4'30
V- VIN. vi*«*	ISO
IX -XV vrsto* .	.	.. MO
SKDK2I X. v-lo|Miino iml iui gulrriji „ HtO
Stojišni an pilrriji .	-'70
Vutupair«- «• v preprodaji v iMrtrli ud IO. du II. uro dupul. v vrf.l „Var. Ilona-.
Plakat Borštnikovega gostovanja
Ansambel Slovenskega gledališča na enem svojih gostovanj v Gorici na dvorišču Trgovskega doma l. 1910 ob predstavi Zimsko sonce
Stojijo z leve: Bukovnik, Fran Ponikvar, Podkrajšek, ?, Bernetičeva, ?, Marij Sila, Valerija Železnikova, Jaka Stoka, Ivanka Mekindova, Leon Dragutinovič, Tončka Grmekova, Vera Ponikvarjeva, Valo Bratina
Sedijo z leve: Karla Ponikvarjeva, Štefanija Dragutinovičeva, ?, Anton Požar
Leon Dragutinovic
Leon Dragutinovič, igralec in režiser je po odhodu Avguste Danilove l. 1910 štiri leta uspešno vodil gledališče v Trstu. Z njim je nastopala tudi žena Štefanija
Jubilejni plakat
(Narodni dom).
— ~—	.. B ■ at  ------
Repertoar za sezono 19H-12.
Iz slovanskih slovstev:
Kristan Ljubislava Samosvoj
Mi*sko: Na smrt obsojeni. Nniič: Svet.
Koramr: Nesvestnioa. Vojnovič Smrt majke Jvl govičev Biriuski ; Moloh. i.Mirnli	i t.ovani r..
(>«rki: Na dnu. b-cnnl Andrejev; Ignis Banat * Anathema. Tolstoj: Ana Karenina.
„ Živ mrtvec. IVzvbjr^zevski: Zlato runo. Sienkiewir/ : Quo vadiš ? Brata Mrfttvk : Marii».
I. Ca pek: Begov samo-kres.
I Štoli«: Morska deklica.
Vrhliekv: Noč na Karl-Štajnu.
Iz tujih slovstev:
Tli. Bramlon Oharlejeva tetka.
slmkertjH’iire : Hamlet
- Borneo iu Julija.
Oskar Wilde: Saloma.
ll'«»n : Strahovi.
Če se mrtvi abu-dimo....
Viktor II iigo: Angelo.
„ Lukrecija Borgija.
Bissou Kontrolor spalnih vosov.
Hh.sou: Madame Bouvard
Jul. Verni* Carjev kurir.
Potovanje okoli sveta.
Fier» in Cailvet: Ljubezen bdi.
Fiers in < 'mlvet : Gospioa Josette.
Sardon : Podora-Toska.
Selmeiirer : Red iz nravnosti.
Bon : Sherlok Holmes. *
l-otlnir : Minister na dopustu.
viiiiin-; Marija Stuart.
s< lionrher. Vera in dom.
I !"(••»( ; Ženina na-mestnioa.
SopliiH Mihaeli«; Revoluolj-ska s vadb»
Havel; Mati skrb.
Sudcrman ; Čast.
Iouo Sodom«.
D’ Annunzio: GHooonda. Brnečo ; Izgubljeno!.
I «engvel ; Taj fon.
Molnar ; Vrag.
Otroške igre:
i.eriier: Snegnliioa. Trnnldioa. Pepelka.
P-'lil : Sedem ifATruoT.
Operete :
.Inrn»: Logarjeva Kri.ta
i ';i! ina ; Oariôine Ama-conke.
A udrtin Putika.
Kitil : Loigna tena.
Dolarska prinoesa.
K ¡tltimtin ; Jesenski manevri.
: Tièar.
c.-i.i ; Histoir d’nn Pierrot.
Režiser gosp. Leon Dragutinovic.
Abbonement za poljubne prostore sprejema „Dramatično
društvo" v Trstu.
CENE:
1.0/K. prve ¿tiri K s. druge K •» Vstopnina v lože K -•SO. Stojišča v pritličju K 1-20. hijaške m voja-ke v^tofmire iz» pritl»«'-'*-1 in otr*»»-i K —-SO. S»v l**ži 7. vstopnino vred v pritličju: 'id I -I\ vr»i« K 2-5*1. od \. — \ III. vrste K 2. ..d |\.— XV. \'r*te K I Oo. Sedeži na onl<-riji K 2. Stujiiča »m galeriji K —SO.
Lepak repertoarja za leto 1911/12
Igralka Ivanka Mekindova (1887—1970) je po poroki z Robertom Poharjem prenehala nastopati
Plakat poslovilne predstave
Mirko Polič (1890—1951), skladatelj, dirigent in režiser, je • organiziral l. 1911 v Trstu slovensko Opero in vodil operne in operetne predstave
Starši Mirka Poliča, Fran in Marija roj. Muha
Mirko Polič
Angela Janova in Štefka Lepuševa v skupnem nastopu
Robert Primožič (1893—1943) je pevsko kariero začel kot Nikola Subič-Zrinjski v Zajčevi operi l. 1912 v slovenski Operi v Trstu


Ida Kavčič por. Pregare (1887—1986) doma iz Trsta, je začela nastopati v času Dragutinoviča in kmalu imela vidnejše vloge. Po odhodu iz Trsta l. 1919 je bila nekaj časa v Ljubljani, Splitu, Novem Sadu in Beogradu ter postala ena vidnejših jugoslovanskih igralk.
Ida Kavčič l. 1918 v Trstu in l. 1929 v Osijeku
J oso Martinčevič (1900) je v Skrbinškovi sezoni igral v vseh Cankarjevih dramah, in se hitro vživel v tržaško okolje. Po požigu pa je tako kot mnogi drugi tudi on odšel v Ljubljano, in dalje v Osijek, Zagreb, Varaždin in na Reko, l. 1945 so ga Vabili v obnovljeno tržaško gledališče.
Slavica Mezgec por. Kraševec (1899) je bila učenka Dramatske šole M. Skrbinška, učila se je tudi solopetja, nastopala zadnji dve leti, po požigu Narodnega doma je odšla v Maribor in kmalu prenehala z gledališkim delom (levo zgoraj)
Štefanija Skrbinšek por. Paulin (1888—1967) je z bratom Milanom prišla v tržaško gledališče (zgoraj desno)
Elvira Kraljeva je bila eno sezono članica Slovenskega gledališča v Trstu
Josip Gabrščik je bil po odhodu iz Trsta angažiran v Ljubljani
Albert Sirk: Kristijan Terčič
Pepi Gvardijančič
Kristijan Terčič
Mario Šimenc (1896—1958) je od konca vojne do l. 1920 nastopal v dramskih vlogah, pel na koncertih in v operetah, potem pa je nadaljeval samo pevsko kariero.
ODMOR
A VU.HA« „Mi!;* «<?;
ifh- PA\fCiC :	- S |
K BŠOMm	J 9W f' s>!*
;!* MOSKOWSKV •'	■
e-! IV*'<'iSS „m t<rx>U' |
JS&& Vet *!< ,	!i Ss»<vs;
‘ i
i .< ar :iii t. I Wil l*o -■ s n AUiJi '. » is «¡£¿2 s t. x*SOS/, K 4 UMt *Ui t *, ..y'AW-\ i i OO Wo>'MM i t,
SI O V f: X S K <) < SI li f) A L1S C ti v T U S T U
BMMŠ
\ SOHO i O 1/. APRILA HLO OB ME svoj
KOT ČASTMI VHČRR
na katerem sodelujejo iz prijaznosti gg. BRATUŽ in ŠIUUVR ter geni. KRALJEVA in BIZJAKOVA
»t53Cirsž^:.:i' >:;?r2C?^4S3-,3iXCiK5iSC?$«3€3S3593£«3K?
SPORIH): '
s\i VU.HAč.	.M-.-Va MS'. : Č	>XC, ^>0^
¡X S> is ir	AVLO .XX	
V. K<OSč	\ r I . . Xo:	■;>, S>.:><<SR:A'
'iA 'Xs v<.' : ,.r		. f > ' Or
V: A \\\		■y S:;'<';:::;
Letak ene zadnjih prireditev v Narodnem domu
Brata Karel (1889—1942) in Albert Širok (1895—1985) sta s prireditvami nastopala v Narodnem domu, Albert je tudi igral v zadnjih dveh sezonah. Po požigu Narodnega doma sta se posvetila organiziranju gledaliških predstav v Skednju

■
C WC ' \Mm' J L, v . s -	, w » -»■	- w -.C^L »¿C ^ ■> X
.

Slovensko glrtolišie v Trstu
«tete m*- »«%
i
|
S
SO
V-
s
$
§
s
g
1
V četrtek, 29. aprila 1920 ob 20*°
Častni uečer gosp. Hnrijo Siie
obenem zaključna predstava letošnje sezone.
PRVA UPRIZORITEV!
:r»t* tran » at» teact
Spi»«l ar ANTON NOVAČAN - R«.".t«r MAttld SILA
OSr:
.SUi!!:'! \or ticilvev iv.!
It sU, aiLd »tre;
iv >■»:	.
!Ytc*. !?j<im.. ut •	.	. -
r**vc* ,	...
o..	j** tismimi sata
Vtiep <Am| Statto«» itsš .	. . , .
Mju Veita. Mira»«* sua .. .
iJejsc.« k p>:t v tab **$t.
^ t IrfP *	'.v« *. iV.pit vat j» l *, tira*» pa vat p» L fc—.	po b — L
Wa»E. JkvV-. a« v»*. v l X ■ - Utr-*m* pa~.i v t «*%* * « i *
lijiSi* a» at»jfc* antpmet tM <■ oe»r te ti. Set* > L i - Ul« ;« L V	,
11 i; ■ H

-i.*	. -v
Letak zadnje predstave v Narodnem domu
D®^i*i?v^B0GI3G).t® T y- f- :y'&rrtfo--.r'rj‘*m w	~
Ivan Vouk (1886—1962), zadnji intendant slovenskega gledališča v Trstu
Poslopje Narodnega doma po 13. juliju 1920
Gledališko delo so nekateri igralci in novi amaterji nadaljevali po okoliških kulturnih domovih, spremljano pa je bilo s prepovedmi predstav in uničevanjem dvoran in poslopij. Ena zadnjih predstav so bile Schonthanove Ugrabljene Sabinke, za katere je sceno pripravil Avgust Černigoj (1925). Na sliki: z leve M. Kreševič, I. Kavčič-Pregarc, V. Silova, Hrvatinova, P. Marc, Stepančičeva, M. Sila, Ban, P. Gvardijančič, K. Terčič