Pešec-človek v kulturni Ljubljani
Z zadovoljstvom opazujemo urejanje starega gostišča »Pod lipco«, ki bo v novi fasadni in vrtni preobleki veliko dopri-neslo k še lepšemu videzu tega starega predela mesta. Po-zdravljamo tudi fasadiranje ostalih starih objektov na ma-lem trgu, saj so te hiše že res-nično zelo zanemarjene in za-puščene.
Poleg graditve Ferantovega vrta do gostišča pa čakamo da bodo primerno uredili tudl dvo-riščno stran gostišča, vse sedaj neurejene in zelo zanemarjene površine ob Ferantovih stano-vanjskih blokih. Te površine so po zamisli univ. prof. ing. arh. Ravnikarja sestavni del poti za pešce, ki naj bi potekala z Mir-ja skozi univerzitetno četrt, preko vrta pok. univ. prof. ing. Forsterja in ob gostišču »Pod lipco« mimo šole »Majde Vr-hovnik« na novi Trg revoluci-je in dalje v strogi center me-sta.
Ko smo lansko leto zaključili dela na Aškerčevi cesti, smo že asfaltirali odcep med poliklini-ko in filozofsko fakulteto, v trasi proboja preko Forsterje-vega vrta.
Znano nam je, da se že več let skupščina občine Center po-gaja za izvedbo te poti, toda vedno se zadeva znova in zno-va odlaga. Sedaj pa, ko ureja-mo tudi že vso kolico gostišča »Pod lipco«, bi bilo res primer-no, da že večkrat obljubl.ieno pot za pešce tudi resnično zgradimo.
Ker imamo trenutno že več let ob Gradišču zelo oviran ho-dnik za pešce, bi bila pot še bolj potrebna. V univerzitet-nem in kulturnem centru nada-l.iujmo z izboljšavami po ure-ditvi Aškerčeve ceste.
Priporočljivo bi bilo, da bi vsaj del gramoznih površin ze-lo širokega hodnika za pešce ob zahodni strani Vegove ulice in na Napoleonovem trgu takoj predelali v zelene blazine ka-kor na Aškerčevi cesti. Tako bi tudi to ulico še bolj obogatili
z zelenjem, ki ga je sedaj do-sti manj kot pred posekom ve-likih starih hrastov.
Zelo grda, pusta in enolična je velika asfaltna ploščad v po-daljšku Murnikove ulice med fakulteto za kemijo in vrtom tehnične srednje šole. S sode-lovanjem bi se dalo te površine obogatiti vsaj še z nekaj dre-vesi, če bi porušili ali preloži-li ograjo itd.
Ob koncu Aškerčeve in Rim-ske ceste imamo ob lekarni ze-lo zapuščeno parcelo, na kateri gojimodrobnopovrtnino. Ali ne bi mogli te zračne površine spremeniti v zeleno parkovno površino ali vsaj zelenico z ne-kaj dreevesi. Tudi ta povsem nova površina bi veliko dopri-nesla k lepšemu videzu tega območja.
Ob Rimski cesti, poleg go-stilne »Pri lovcu« pa imamo bo-gato poraščeno parcelo, ki je za mesto in pirhivalstvo funk-cionalno popolnoma neizrablje-na, ograjena in neurejena. Zna-no nam je, da se krajevna skupnost bori že več let, da bi to bogato obraščeno parcelo priključili površinam za pešce.
Po osnovnern osnutku za ure-
dltev Trga revolucije naj bi tu-di iz smeri Tržaške in Grohar-jeve ceste potekala preko zele-nih površin in neizrabljenih vr-tov posebna pot za pešce skozi palače Planske komisije in da-lje ob Puharjevi vili in Domu inženirjev in tehnikov na Trg revolucije.
Iz skice so razvidni poteki razbremenilnih poti, ki so tudi že predvideni v zazidalnih na-črtih.
Ob Muzejski nlici imamo že 13 let staro grauiUSčno naselje. Res lahko vprašamo, ali so vse te barake še nujno potrebne. Ali se ne da stvari preseliti v kleti stolpnic? Koliko let bomo še čakali na obljubljeno in uni-čeno zelenico ob samem Trgu revolucije? Koliko? Ali smo se res na sedanjo barakarijo že povsem navadili, da je skoraj niti več ne opazimo?
Ali ni kultuma sramota za Ljubljano zunanja ureditev na-še Drame? Ali ni pravi škan-dal. da imamo vso okolico na kilometre asfaltirano, dramo — hišo naše govorjene besede — pa v gramoznici? To je še po-sebej sramotno, če prostor ok-rog Drame primerjamo z oko-
lico Ljubljanske banke in Ma-ximarketa.
Ko smo pred 10 leti in več tlakovali Titovo cesto ob Kon-zorciju, so nam pred arkadami resno obljubili nasad dreves, med paviljončki, klopicami itd. Ali ne izgledamo mi »bazarji« pod, predvsem pa pred arkado Konzorcija kot berači, ko tam stopicamc in čakamo na avto-buse? Ali naj bo to kultumi odnos do pešcev? Res čakamo kulturnejše odnose do človeka. Še slabše je na postaji pred Dramo, kjer se lovimo po ob-robah dreves, kot telovadke na gredi.
Podrimo vendar okupatorsko planko ob vrtu stare skupšči-ne, liktorske embleme in oku-patorsko ograjo ob vrtu izvrš-nega sveta!
Nanizal sem nekaj predlogov za pešca, ki ga avtobusi vedno bolj odrivajo z ulic. Zato zgra-dimo pežcu vse, kar le zmo-remo.
Za novo dnevno pivnico — bar — na novem Plečnikovem trgu, ki smo ga zgradili z bo-trovanjem znanih strokovnja-kov za slične zgodovinsko zelo važne spomeniške objekte in za barski pobarvani tekstilni lokal »ON — ONA« se čuje, da smo in bomo porabili vsoto preko 9,000.000 41n.
Ali smo sploh kaj pomislili, koliko zelenja, lepote in dobre-ga bi prinesli meščanu pešcu. če bi del te alkoholizirane in-vesticije porabili res za člove-ka, na katerega smo v centru mesta že skoraj pozabili. Ali nismo tu na slepem tiru, brez trezne perspektive? Ali je pri vseh opisanih problemih sploh še kaj probicnn? Kdaj, kako, kdo naj to rešuje? Clovek?
 Ciril Stanič