A v ‘v v O v I Z U liu GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ P/tsefaa putoga TEJ ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA SMO ZA NAROČNIKE IN INTERESENTE IZVEN PODJETJA, ZLASTI V TUJINI, IN V ZVEZI S KONFERENCO IZVENBLOKOVSKIH DRŽAV V BEOGRADU PRILOŽILI POSEBNO ANGLE-ŠKO-FRANCOSKO IZDAJO našega Časopisa. RLeto n. LJUBLJANA, AVGUSTA 1961 ŠTEVILKA 8 7e°\lfo ga 'Ob visokih obiskih Naš delovni kolektiv je vedno J,Gostoljubno in na stežaj odpiral Vrata vsem, ki so nas iz poslovnih kti drugih razlogov želeli obiskati, ia bi se seznanili z našim delom, našimi proizvodi in našimi možnostmi za poglabljanje poslovnih ‘n. drugih stikov s svetom. Obiski '■ vseh vrst so se vrstili in se še vrstijo pri nas v vse večjem šte-CN Naši delavci jih sprejemajo s Polnim razumevanjem in z najboljšo voljo, da bi ustregli vsem k wi vsakomur, saj se s tem kre-'J Pij o naše zveze navzven v vseh {A smereh, predvsem seveda v po-/("■^louru smeri. Prav tem zvezam se toramo zahvaliti, če nam je v adnjih letih — in v letošnjem etu še posebej — uspelo tako zelo Po večati naš izvoz in naše poslovne stike s tujino, da smo v državnem (in tudi evropskem) merilu e?io izmed najpomembnejših pod-ietij strojne industrije po obsegu lzvoza v primerjavi s celotno proizvodnjo. Pri tem nas pa še posebej veseli, da se nam naša izvozna obzorja — mednarodni trgi ~~ tudi perspektivno vse bolj in volj odpirajo. id Pi manj povezana z beograjsko p Tmferenco. kakor tudi raznih nart podjetij. OBISKAL NAS JE PREDSEDNIK VLADE SENEGALIJE MAMADU DIA Izobrazili bomo naše kadre Za vse to polagajo seveda soli iidne temelje visoki državniški -y lobiski, čeprav sami po sebi niso Poslovnega pomena. Našemu modremu državnemu vodstvu smo [c ‘t>tUeini, da nam s svojo dosledno miroljubno in konstruktivno unanjo politiko, politiko tesnega Mednarodnega sodelovanja na PseTi področjih v znamenju pra-tie aktivne koeksistence in pohabljanja stikov z vsemi narodi, -te glede na njihovo notranjo ureditev, omogoča poglabljanje naših Poslovnih zvez z ljudstvi na vseh klinah sveta. Ob vzporednem Prizadevanju vsega našega de-Javnega kolektiva, predvsem 'pa našega komercialnega in tehničnega kadra, so naši proizvodi že našli pot v najrazličnejše dežele saeta in se uveljavili na premnogih mednarodnih trgih tudi v najhujši mednarodni konkurenci. Tako smo tudi po svoji plati podprli zunanjepolitična prizadevanja našega državnega vodstva z navezovanjem naših poslovnih Pfez z državami, s katerimi je naša država v najboljših prijateljskih stikih. Zavedamo pa se hkrati, da bo treba na tej poti še Inaarsikaj storiti. Spodbuja nas misel, da imamo v tem — spričo modre politike naših državnikov 7~ vsah dan večje možnosti, ki jih Je treba, le še samoprizadevno izkoristiti, kakor nam je nedavno [epo povedal tovariš Tito, ko se le mudil med nami. V tem smislu lahko iz vsega srca pozdravimo novo pobudo za lestanek najvišjih voditeljev ne-nngažiranih držav, ki so se na Preliminarni konferenci zunanjih tlinistrov v Kairu tako spontano sporazumele, da bodi ta sestanek Prav v prestolnici naše države, ki 8 svojim mednarodnim delovanjem vedno znova potrjuje svojo Privrženost miru in aktivnemu P' [ Sodelovanju med narodi. Tako bo to pot hkrati med najti nešteto najvišjih predstavnikov iz vseh izvenblokovskih dr-M Sjvu, izmed katerih jih bo ne-J npomno precej izkoristilo svoje {f! bivanje med nami tudi za širše \0t °biske po naši domovini, pred--■! em pa za obisk beograjskega in Za-grebškega mednarodnega sej-^a, ki bosta časovno tokrat bolj Dne 18. julija je obiskal naše podjetje predsednik vlade republike Senegalije, gospod Mamadu Dia, s svojim štiričlanskim spremstvom. Senegalija je nova republika na skrajni zahodni afriški obali ob Atlantskem oceanu. Glavno mesto je Dakar, ki ima 360.000 prebivalcev. Leži ob reki Senegal in se razteza vse do reke Niger. Še vedno zaostala republika z revnim prebivalstvom je ena naj-večjih svetovnih proizvajalcev diamantov, gumiarabike in kikirikija. Goje tudi dragocena mahagonijeva drevesa in izvažajo ebenovino. Gospod predsednik Mamadu, ki smo ga tako prisrčno pozdravili v naši sredi, je 18. junija dopolnil 51. leto in je bil, preden se je priključil Stranki afriškega zbiranja, učitelj. Po odcepitvi od federacije Mali je postal predsednik vlade republike Senegal. Ob enajsti uri petdeset minut se je pred upravnim poslopjem ustavilo devet limuzin. Potem ko je gospod predsednik Mamadu izstopil, ga je pozdravil predsednik DS Milan Vidmar. Nato je stopil pred mikrofon predsednik vlade republike Senegalije. Zahvalil se je za prisrčen sprejem in poudaril, da je predstavnik senegalskih delavcev in da zato še posebej pozdravlja ditostrojske delavce. Rekel je, da je med Senegalci in Jugoslovani mnogo skupnih interesov in izrazil prepričanje o koristnosti medsebojnih stikov. Ko je končal pozdravni govor, je pristopila k njemu članica našega kolektiva in mu izročila šopek rdečih in rumenih vrtnic. Po ogledu livarne sive in jeklene litine si je visoki gost med hitrim obhodom ogledal še montažno delavnico in pločevinarno, kjer se je zanimal za Dieslove motorje in viličarje in se nazadnje ustavil še v konstrukcijskem biroju. V sprejemni sobi se je visokemu gostu približal glavni direktor Ivan Kogovšek, ki je prav takrat prispel z dopusta. Predsednik vlade Senegalije je izčrpno spraševal o načinu šolanja naših delavcev, o njihovih plačah, socialnem skrbstvu, gradnji stanovanjskih hiš in o izvozu. Še posebej se je zanimal, kako daleč smo pri uvajanju skrajšanega tedenskega delovnega časa. Med kratkim premorom v razgovorih sta pristopila k premieru Predsednik DS Milan Vidmar je pozdravil g. Mamadu Dia Spletanju in utrjevanju političnih vezi se bo tako mimogrede Ponudila priložnost tudi za sple- tanje in poglabljanje ekonomskih vezi med državami, ki so si v mednarodnih odnosih postavile za svoj cilj utrjevanje miru na svetu — izven in mimo vseh blokov in ne glede na notranjo ureditev v tej ali oni deželi. Zato smo prepričani, da bo beograjska konferenca pomenila tako za nas kakor za vse ostale udeležence tudi v ekonomskem pogledu pomemben korak naprej v utrjevanju medsebojnih stikov. Če bo k temu lahko vsaj skromno pripomogel tudi naš delovni kolektiv z gostoljubnim sprejemanjem visokih obiskov, ki bo z njimi ob tej priložnosti počaščen, kakor tudi z nadaljnjim razvijanjem poslovnih stikov z državami, ki se skupa: z našo bore za ohranitev miru na svetu in poglobitev sodelovanja med narodi v duhu aktivne koeksistence, bo to rad storil v prepričanju, da služi s tem ne le svojim, temveč tudi širšim jugoslovanskim in najširšim svetovnim koristim. (-n) Senegalije predstavnika časopisa »Litostroj« in ga prosila za izjavo bralcem našega lista. Gospod predsednik je rekel: »Zelo sem presenečen nad vsem, kar sem videl v vaši novi, sodobni tovarni. V prvi vrsti me zanima pri vas vzgoja kadrov. Iz razgovora sem razbral, da posvečate veliko skrb izobraževanju delavcev. Vesel sem, da ste mi med obiskom, vi in delavci, pripravili tako prisrčen sprejem.« Očitno je, da nameravajo v mladi, kulturno zaostali Senega-liji pričeti široko akcijo za izobrazbo najširših množic, kar je seveda eden izmed močnih temeljev hitrega razvoja države. Ob koncu obiska je predsednik sprejel od glavnega direktorja še spominski diplomatski album. Šef ekonomske propagande dr. Branko Vrčon pa mu je izročil naše prospekte, ki si jih je premier z zanimanjem ogledoval. Med ogledovanjem prospektov je vprašal: »Kje pa so cene?« Odgovorili smo mu, da bo vsakemu njihove- Senegalski predsednik pa je pozdravil naše delavec mu konkretnemu vprašanju sledila naša ponudba s cenami, ki jih brez podatkov kupcev o želenih proizvodih ni mogoče vnaprej določiti, ker proizvajamo predvsem po individualnih naročilih. Pred odhodom je gospod predsednik želel obiskati še industrij- sko šolo. Čeprav se je pouk končal že 15. julija, si je ogledal obe zgradbi in se podrobno zanimal za učno snov. Nato se je na Dja-kovičevi cesti z očitnim zadovoljstvom poslovil od direktorja Ivana Kogovška in ostalih Lito-strojčanov. Okvir sodelovanja s Togom Dne 20. julija dopoldne je v spremstvu sekretarja za blagovni promet LRS dr. Marjana Dermastje obiskal naše podjetje g. dr. Hosplc Coco, minister za trgovino, finance in trgovsko mornarico republike Togo. V imenu delovnega kolektiva in uprave Litostroja so ga pozdravili Milan Vidmar, inž. Vinko Cižman in inž. Zvonimir Birsa. Minister si je tovarno ogledal z vidnim zanimanjem in je spotoma postavljal mnoga vprašanja v zvezi z našo proizvodnjo. Kakor je znano, Litostroj že gradi strojno opremo za hidroelektrarno Palime v Togu, kateri je tovariš Tito vzidal temeljni kamen ob svojem nedavnem obisku v mladih afriških državah. Med pogovori s predstavniki vodstva naše tovarne je minister dr. Hospic Coco vprašal, ali ima Litostroj svoje zastopnike na afriški celini in v katere države sveta je že izvažal. Direktor pro-dajno-projektivnega biroja inž. Birsa pa mu je zastavil vprašanje, kateri izdelki, ki jih je minister videl v naših delavnicah, bi prišli v poštev za izvoz v Togo. Ta afriška država je predvsem OBISK DANSKE PARLAMENTARNE DELEGACIJE Dne 11. julija nas je obiskala parlamentarna delegacija kraljevine Danske. Približno 18-član-sko skupino so vodili nekateri člani njihovega parlamenta. Po ogledu tovarne so se dve uri raz-govarjali s predstavniki našega kolektiva o delavskem samoupravljanju, o sistemu naše socialne zaščite, organizaciji podjetja in podobno. Bili so začudeni nad sodobno ureditvijo tovarne in so zlasti pozorno sledili razlagam o decentralizaciji našega gospodarstva. Ob koncu so ugotovili, da bi lahko marsikatero našo izkušnjo presadili na danska tla. agrarna dežela, ki ima same manjše vire vodne energije. Večjih central torej ne potrebuje Togo bi potreboval zlasti opreme za manjša strojna podjetja, za tovarne cementa, gradbenega materiala in sladkorja, za črpalne postaje in podobno. Po mnenju togoškega ministra bi bilo treba v primeru navezave komercialnih stikov misliti predvsem na Ponudbe za kompletne objekte, vključno z vsemi potrebnimi ekspertizami. Na koncu pa se je dr. Hospic Coco še prav posebej zanimal, ali bi bilo mogoče izuriti in kvalificirati za posamezne poklice delavce Togožane. Ves presenečen je bil, ko je zvedel, da na ljubljanski univerzi študira že danes okrog 150 študentov z afriške celine. ZA TESNEJŠE SODELOVANJE Z VZHODNONEMŠKO INDUSTRIJO Dne 20. julija nas je obiskala trgovinska delegacija iz Vzhodne Nemčije na čelu s pomočnikom ministra za zunanjo trgovino Er-winom Korberjem. Spremljal jo je tajnik mešane jugoslovansko-nemške komisije za trgovinsko in tehnično sodelovanje (med obema državama. Gostje so si v spremstvu komercialnega direktorja inženirja Zvonimira Birse in tehničnega direktorja inženirja Vinka Cižmana ogledali nekatere naše obrate in se podrobno zanimali za posamezne proizvode in potek proizvodnje. V razgovorih po ogledu tovarne so ugotavljali možnost tesnejšega tehničnega sodelovanja med vzhodnonemško industrijo in našim podjetjem, o čemer bi se podrobneje pogovorili ob bližnjem obisku njihovih strokovnjakov. Pomočnik ministra za zunanjo trgovino iz NDR je med drugim dejal, da sta ga presenetila oprema naše tovarne in obsežen proizvodni program našega podjetja, zlasti pa tudi naši dosedanji izvozni uspehi. Opozorilo pokojninskim upravičencem Od 23. marca letos so v veljavi pomembne spremembe v pokojninskem zavarovanju. Novi predpisi se povečini uporabljajo že od 1. januarja. Tu naj opozorimo na 2 novosti, ki ju ne kaže prezreti, ker sta povezani z uveljavljenjem na zahtevo, in sicer: — nova odmera polne ali nepolne osebne pokojnine, če je bil uživalec, potem ko je uvel javil pravico do pokojnine, najmanj 3 leta v delovnem razmerju in delal poln redni delovni čas — pri čemer sam izbira med enoletnim ali triletnim povprečjem osebnega dohodka kot podlage za razvrstitev v zavarovalni razred po kategoriji delovnega mesta; — povečanje polne osebne pokojnine po i3°/o (skupaj največ 50 odstotkov) za vsako dopolnjeno leto dela s polnim delovnim časom po izpolnitvi pogoiev za polno osebno pokojnino oziroma po uveljavljenju pravice do takšne pokojnine — s pogojem, da opravlja isto delo ali dela na delovnem mestu iste oziroma višje kategorije na podlagi posebne odločbe ali pismenega sporazuma. V prvem primeru je za večino uživalcev polne ali nepolne pokojnine v našem podjetju najpomembnejše, da se odmera opravi praviloma po enoletnem povprečju. Vsakdo naj sam presodi, če ni zanj ugodneje povprečje za zadnja tri leta. Zahtevek za novo odmero se lahko vloži kadarkoli po preteku treh let dela, računajoč od dneva, s katerim je bila pokojnina priznana po zadnji odločbi. To je edino odločilno, ne pa dan Vložitve svoječasne zahteve za osebno pokojnino 'ali dan, ko je bila takratna odločba izdana. Nadalje je za upravičenca pomembno, da sme terjati novo odmero celo za šest mesecev nazaj, če je iz kakršnegakoli vzroka opustil takojšnje uveljavljenje. Ako je torej dosedanja pokojnina odmerjena s 1. 4. 1958 in je zavarovanec nato nepretrgano delal do 1. 4. 1961 in morda Se čez, sme zahtevati novo odmero vse tja do konca septembra 'letos z učinkom od dneva, ko je doba treh let iztekla. Ce pa bi vložil zahtevek še pozneje, -bi mu organ socialnega zavarovanja priznal novo odmero kvečjemu za 6 mesecev za nazaj od dneva vložitve zadevne Vloge. V zahtevi za odmero je treba posebej navesti, s katerim dnem jo upravičenec uveljavlja. (Lahko ise primeri., da se zavarovanec sam odloči za datum, če mu izračun povprečja pokaže, da je tako zanj ugodneje.) Glede na pravico do povečane polne osebne pokojnine je pomembno, da se novo določilo nanaša samo na polno osebno pokojnino in da mora biti delo po izpolnitvi pogojev oziroma po uveljavljenju dogovorjeno s pismenim sprazumom (v javnih službah je potrebna posebna odločba). Ne zadošča, da se delo nadaljuje, oziroma da dotedanje delovno razmerje ni prenehalo ali da je bilo vzpostavljeno le na podlagi ustnega dogovora. Hkrati je potrebno, da gre za isto delo ali za delovno mesto iste oziroma višje kategorije kot pred izpolnitvijo pogojev za polno osebno pokojnino ali pred uveljavljenjem zadevne pravice. Novosti o pogojih, vštevši obstoj pismenega sporazuma, veljajo od 1. 1. 1961. Delo do 31. 12. 1960 se šteje brez teh oblikovnih in stvarnih pogojev (znižanje zvečanja od prejšnjih S na _3 odstotke se nanaša na vso števno dobo; prav tako nova omejitev za leta poklicnega dela izven delovnega razmerja in za delo v tujini po izpolnitvi pogojev za pokojnino). Za zaposlitev med 1. 1. in 23. 3. 1961 mora biti pogoj glede posebne odločbe ali pismenega sporazuma izpolnjen vsaj do 23. septembra letos. Ce so pogoji za pokojnino ali .pa je pravica do pokojnine uveljavljena po 23. 3. 1961. mora biti pismeni sporazum sklenjen vsaj v trenutku, ko so nastopile zadevne okoliščine. Zahteva po pismenem sporazumu za sedaj nima neposredne zveze z delovnim razmerjem v pravem pomenu in ne bi. bil kršen zakon o delovnih razmerjih, če bi takšnega sporazuma ne bilo ali bi ga stranki ne 'hoteli skleniti, oziroma bi to storili prepozno (pri javnih uslužbencih pa je drugače, ker jim z uveljavljenjem pravice do osebne pokojnine Služba preneha po samem zakonu, če ni odločbe o nadaljnjem službovanju). Posledice bi se pokazale samo v odnosu na 'delavčeve pravice iz pokojninskega zavarovanja. Kadar pa se sklene takšen sporazum, tedaj se seveda njegova določila nanašajo tudi na vzajemno delovnopravno razmerje med delavcem in gospodarsko organizacijo. Iz tega sledi, da je v neposredno 'korist samih 'delavcev ali pa uslužbencev, če si pravočasno zagotovijo pismeni sporazum (javni uslužbenci — pismeno odločbo) v zvezi z delom po 1. 1. 1961 in pozneje, brž ko izpolnijo pogoje za ■polno osebno pokojnino, oziroma uveljavijo pravice do takšne pokojnine. Upoštevajo pa se pogoji za polno osebno pokojnino po 19. členu in po 2. točki prvega odstavka 73. 'člena ZPZ, četudi zavarovanec te svoje pravice še ni uveljavil, kakor tudi ne glede na dejstvo, da se mu priznana polna pokojnina izplačuje le v polovičnem znesku, ker je še zaposlen. * V našem podjetju so že izdana potrebna navodila po načelnem sklepu upravnega odbora. Zato svetujemo vsem prizadetim, da se obrnejo na vodstva svojih enot oziroma na kadrovski sektor za pojasnila. Store naj to pravočasno ali sproti, da ne bo prepozno. Računajo naj, da gre za daljši postopek pri določitvi stališča pristojnih komisij in da je vse odvisno od pravočasne priglasitve utemeljenega zahtevka za sklenitev sporazuma. Podjetje ni odgovorno za zamude, ki jih samo ni povzročilo. Nepoznavanje predpisov po zavarovancih pa ni opravičilo nasproti nosilcu socialnega zavarovanja. Naj nikogar ne zavede v zmoto dejstvo, da se povečanje polne osebne pokojnine uveljavlja šele, ko preneha delo s volnim delovnim časom. Sporazum mora biti kljub temu sklenjen že tedaj, ko nastopi primer zaposlitve po izpolnitvi pogojev za polno osebno pokojnino ali po uveljavljenju pravice do takšne pokojnine. Če takšnega sporazuma ni, se zaradi nadaljnjega dela polna osebna pokojnina prav nič ne poveča. TEKMOVANJE VARILCEV S plamenom dosegla prva mesta Pred dnevi je bil v Mariboru občni zbor Društva za varilno tehniko LRS, ki so ga organizirali v počastitev desete obletnice društva. " tekmovalci Marušič zasedel drugo mesto in dobil nagrado 30.000 din. Ti uspehi dokazujejo, da imamo tudi v našem podjetju kvalitetne varilce, ki jim bo treba nuditi še - Varilec f . gg pri delu V ta namen so organizirali tudi tekmovanje varilcev v obločnem, plamenskem in univerzalnem varjenju, ki se ga je udeležilo 22 varilcev. Med njimi sta bila tudi naša varilca Marjan Marušič in Jože R e š e t i č. Marušič je na tem tekmovanju v skupini obločnega varjenja zasedel tretje mesto in si priboril nagrado 10.000 dinarjev ter pravico za nadaljnje tekmovanje v zveznem merilu; Rešetič pa četrto mesto. Na tekmovanju, ki je bilo 14. Ln 15. junija, je med petnajstimi ZA LETOVANJE V KRILU MORAŠ VEDETI Te dni se vračajo iz Krila pri Splitu, kjer ima naše podjetje na razpolago nekaj lepih sob, prvi dopustniki. Uredništvo časopisa Litostroj je zbralo o tem našem novem počitniškem kraju nekaj podatkov. Iz Ljubljane vozi do Splita direktni vlak, z Reke pa so ekspresne ladijske zveze. Od Solita do Krila vozi vsako uro avtobus. Vožnja traja 25 minut, velja pa 100 dinarjev. Brzi vlak iz Ljubljane do Splita odhaja ob 17.50 in prispe tja ob 7.30. Krilo je manjše naselje z eno samo gostilno, z dobro kuhinjo, tudi ribjo. Za naše dopustnike stane letovanje v tem kraju 480 dinarjev. Ob kamniti plaži so na kopališču postavljene kabine, kjer ni treba plačati vstopnine. Zal si ni mogoče sposoditi nobenega čolna. Iz Splita se lahko petičnejši popeljejo s hidrogliserjem na Hvar in drugam. Na Brač vozi iz Krila motorka. Cena 200 dinarjev. Krilo je odskočna deska za izlete v nekatere zanimive kraje. Za daljše izlete dajejo v gostišču suho hrano. V domu grafičarjev Hrvatske pa je poskrbljeno vsako sredo in soboto za ples. več pomoči in jim omogočiti udeležbo tudi na tistih tekmovanjih, na katerih se'bodo bojevali za na slov najboljšega varilca v državi. Za vse usluge in pomoč, ki jo je nudila naša tehnična služba prizadevnim varilcem, se lepo zahvaljujemo, tekmovalcem pa želimo še nadaljnjih uspehov. Dne 27. julija je vodstvo počitniškega doma pripravilo svojim gostom, ki so prišli na letovanje v ta prelepi predel slovenskega morja, prijetno presenečenje. Po udobni vožnji z avtobusom so hiteli v dom, da bi čimprej odložili svojo prtljago in se ohladili v morju. Toda to ni šlo tako gladko. Pred vhodom v dom, ki je bil lepo okrašen, so bili zbrani dotedanji gostje in osebje doma. Tov. Edo Kralj je novodošle prisrčno pozdravil in jim želel čim lepše vreme in udobne počitnice. Da so se pa že vnaprej -privadili slani vodi, je moral vsak novodo-šli gost popiti kozarček morske vode in šele potem je lahko dobil kozarček dobrega vina, s katerim so postregla pridna dekleta iz kuhinje. Seveda niso prireditelji pozabili na godbo, ki je še bolj dvignila veselo razpoloženje. Želimo še več takih sprejemov, ki naj bodo koristno sodelovanje AVG Ob štirinajsti obletnic Dne 1. septembra bo poteklo 14 let, odikar so zasadili v zernj prve lopate, da bi zgradili Litostroj. Tega dne so se začele uj sničevati besede našega prijatelja Franca Leskoška-Luke, kil ob propadu Strojnih tovarn in livarn pred vojno dejal: »ZgraJ bomo novo, večjo in lepšo tovarno, -kjer bomo gospodarili 1 delavci.« 14 let je za tako tovarno, kot je naša, sorazmerno malo, vd dar je treba upoštevati, da je Litostroj zgrajen na večdesetle' tradiciji prav na področju svoje specifične proizvodnje, le da; nastal čez noč kot velikan. Kot takega so ga gledali tudi 1 j ud;1 ki niso mogli razumeti, da je imel tudi otroške in mladeni: težave. Tovarna pa jih je kaj kmalu prebolela, in to prav žari izkušenosti svojih kadrov, ki jih za to področje ni p riman j ko vi Tako smo stalno rasli, zoreli in se razvijali, saj so bili med naij ^ še delavci ali prvi potomci delavcev Strojnih tovarn in livarn t rj drugih podobnih podjetij, kakor Borštnerja, Tbnniesa, Sam asi Rt Žabkarja in Schneiterja, kjer so se več kot sto let kovali kaj so podpisane štiri pogodbe, morajo biti izpolnjene že v etjMhodnjem letu. Zanimivo je, da h# naročila pritekala nekako po slanosti central. Prvo je prispelo Uročilo za HE Trisuli v teži 58 Kmalu zatem je bila podpi-ia pogodba za HE Periyar s o 105 ton in takoj zatem naro-o za HE Jaldhaka v teži 120 - Največje naročilo za Indijo j* so agregati za HE Vamuna v 1100 ton. Upajmo, da smo si temi naročili utrli pot v Indijo, 'klor so nas popeljali naši kva- DROBNO' PISEMCE u ;®ele Prejšnji mesec se je zapo--efl v tovarni. Prišel je z dežele prvič je prišel v trajnejši stik [ihestom in industrijo. Novo obje ga je popolnoma prevzelo, se ie spomnil na rodno vas, mamico in očeta in celo na !kie, je malomarno zamahnil z to, kot bi hotel odgnati nadlež-} muho in rekel: pFej, umazana kmetija!« i^uhel ponos mu je stopil v gla-Tak, da ni skrbni mamici na-*Sal niti drobnega pisemca, da aj ne skrbi zanj in da mu je |bro. .. PETO KOLO ko je končala šolo, je mišla v ‘tostroj z velikimi upi. »Končno bom pričela učiti iz življenja,« je rekla, »in prvi denar bom služila.« Nastanila je prakso. Že Vi dan so jo. hočeš nočeš, mon-'ali v škripajoči voz njihovega Itielka. Že prvi dan je postala [ihovo peto kolo. Sef ji ni dovo-sesti niti za pisalni stroj, da H napisala svoje ime. M^daj jo vidim, kako vsak dan xfka po tovarni. Pod pazduho nosi ’ Jop aktov, ki jih raznaša, v nje-}h očeh pa ugašajo plamenčki Ndušenja. LR Črni gori. Tam postavlja naša montažna grupa 12 ljudi z uspehom tri največje agregate tipa Pelton. Roki za stavljanje v poizkusni pogon so za prvi agregat 1. 10. 1961, za drugi agregat 15. 10. 1961 in za tretji agregat 15. 11. 1961. Razen teh central montirajo še dve centrali pod našim nadzorom, in sicer dva agregata v HE Kokin Brodu ter dva agregata — vsak po 163.000 KM — v HE Splitu. Tu delajo s pospešenim tempom; tja smo poslali okrepitev v visokokvalificirani delovni sili in tako prispevamo k hitrejši dovršitvi prvega agregata, ki bo šel v poizkusni pogon že 15. avgusta t. 1. Ne smemo pozabiti še naše montažne grupe šestih ljudi v Pakistanu. Tudi v zamejstvu že sami montiramo naše proizvode in z uspehom zaključujemo montažna dela na treh Kaplanovih turbinah v HE Gujranwali in tako pridobivamo izkušnje, da lahko montiramo tudi največje agregate doma in zunaj. Inž. Da Damos Dne 21. julija t. L, dan pred praznikom 20. obletnice vstaje slovenskega naroda, je bil v visokonapetostni prostozračni postaji našega podjetja na novo priključen transformator moči 4000 KVA napetostne prestave 35000/10000 Voltov. S priklopom novega transformatorja ima podjetje trdno osnovo za še nadaljnje povečanje proizvodnje in obratovanje že obstoječih kapacitet v vseh treh izmenah. Proizvodnja in poraba energije sta za deželo ali podjetje merilo njčne tehnične sposobnosti in moči. Tako nam lahko kratek pregled prikaže, kako sta se razvijala proizvodnja in poraba energije: Ob ustanovitvi je Litostroj na svojem zemljišču dobil tudi manjše prostore bivšega tekstilnega podjetja »Sekotekst« — sedanji objekt 021, ki je imel svojo transformatorsko postajo moči 50 KVA, napetosti 6000/400 V. Ta je bila montirana v sedanjem gasilskem stolpu. Moč 50 KVA je bila že za samo gradišče premajhna, tako da smo v letu 1947 zgradili novo začasno leseno transformatorsko postajo moči 640 KVA, napetosti 6000/400 V na prostoru sedanjega cvetličnjaka, za modelno mizamo. Postaja je bila napajana iz daljnovoda Tacen—Ljubljana. Začetek obratovanja prvih proizvodnih obratov livarne sive litine, modelne mi-zarne in mehanske obdelave je bil vezan na napajanje prek te postaje. V letu 1948 pa smo začeli z izgradnjo dokočne prostozrač-čne visokonapetostne postaje P 019, moči 5000 KVA, napetosti 20.000/10.000 V. Za napajanje pro-stozračne postaje P 019 je bil zgrajen daljnovod 20000 V, napajan iz RTF — Črnuče. Povečanje proizvodnje na električnih obločnih pečeh livarne jeklene litine je v letu 1957 zahtevalo povečanje moči transformatorske postaje in izgradnje novega daljnovoda 35000 V z napajanjem iz močnejše postaje RTF — Kleče. Prizadevanje podjetja, da uvede z že obstoječimi kapacitetami večizmensko obratovanje in izvajanje rekonstrukcij v posameznih obratih sta zahtevala novih instaliranih moči te postaje, zaradi česar je bil dne 21. julija 1.1. priključen nov transfor- mator moči 4000 KVA. Tako ima sedaj postaja skupno instalirano moč 9000 KVA. Za primerjavo transformatorske moči te postaje bi lahko vzeli HE Savico v Bohinju, za katero je izdelalo turbine in ostalo opremo naše podjetje. Naša postaja je dvakrat večja, po kVh pa jo še prekaša. Od povečane instalirane moči prostozračne transformatorske postaje pričakujemo razen povečane proizvodnje — saj bo samo jeklolivarna v obločnih pečeh lahko pretopila na dan 10 ton jekla več — tudi odstranitev napetostnih nihanj v podjetju, ki so povzročala utripanje razsvetljave, kar je močno motilo delo v ri-salnicah in delavnicah. Priklop novega transformatorja 4000 KVA je prek komandne krmilne naprave izvedel tehnični direktor podjetja inž. Vinko Ciž-man, prisotni pa so bili tudi drugi vidni predstavniki podjetja in družbenih organov. Zvonimir Tepina DIESLOVI MOTORJI IN TALNA TRANSPORTNA SREDSTVA Uspehi, ki vzbujajo zaupanje Dne 21. julija je prevzemalec Bureau Veritasa prevzel četrti Dieslov motor iz serije 10 motorjev tipa 498 R, ki jih gradimo za Indonezijo. Ta motor predstavlja majhen mejnik v razvoju naše enote. Z njim je namreč skupna moč v Litostroju izdelanih motorjev presegla 10.000 KM, pri čemer ne računamo motorjev, ki smo jih za Brodogradilište Ulja-nik izdelovali že pred podpisom licenčne pogodbe. Skupna moč 10 tisoč KM res ni velika številka, je pa rezultat začetnih naporov in težav, ki niso bile majhne; prav zaradi tega jamči, da bo razvoj v prihodnosti še hitrejši, četudi se zavedamo, da ne bo brez težav. Perspektive, ki so nred nami, zahtevajo, da razvijamo naše kapacitete in sposobnosti še naprej. Naročila, ki jih enota že ima, zajemajo motorje s skumno močjo približno 25.000 KM. Od tega bo treba dobršen del izdelati še letos, ostalo pa so naročila z roki v letu 1962. Med naročili za leto 1962 je treba posebej poudariti naročilo za namakalne postaje v Egiptu, črpalke, ki jih bo izdelala enota HS, bodo opremljene z našimi Dieslovimi motorji tipa 320-MTS-25, ki jih bomo izdelali po licenci Burmeister & Wain. Motor 320-MTS-25 je stabilni tri-cilindrski motor z močjo 105 KM. Naročilo obsega 55 agregatov, za nadaljnjih 55 pa sp razgovori še v teku. Če pride še do tega naročila, bo skupna moč samo teh motorjev presegla 10.000 KM. Dejstvo, da je odgovorna in težka naloga, ki je zvezana s tem naročilom, vzbudila v naši enoti spontano navdušenje ne samo pri vodilnem kadru, temveč pri vseh članih kolektiva, nam jamči, da bo naročilo uspešno in pravočasno izpolnjeno Inž. Darinko Kolbl Zvone Tepina: Nova transformatorska postaja je plod skupnih prizadevanj istiir °l8i C z*\ Pravična delitev dohodka-delo vsega kolektiva Med našim kolektivom se vse češče pojavlja vprašanje, kaj pomeni pravilnik o delitvi čistega dohodka, kaj naj predpisuje, kdo naj ga izdela, kaj naj prinaša novega in kakšno vlogo bo imelo v pravilniku gospodarjenje po proizvodnih enotah. Strokovna plat delitve celotnega dohodka kot jo predvideva zakon, je bila shematsko in tekstno pojasnjena v uradnem listu in strokovnem časopisju. Članki nam ponazarjajo, kako deliti dohodek gospodarske organizacije po novih družbenih instrumentih ne glede na višino dohodka. Po tej shemi bodo delila dohodke vsa podjetja ne glede na to ali bodo dosegla boljše ali slabše rezultate v svojem poslovanju. Ta delitev nam prikazuje in razmejuje odnose in obveznosti do družbe. Kako doseči čim boljše rezultate v gospodarjenju, nam pa povesta pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. SKRBEN GOSPODAR TOVARNE Pravilnika sta političnega in gospodarskega pomena, ker uzakonjata položaj delavca-unrav-Ijavca, odpravljata stari mezdni delovni odnos in dajeta delavcu kot proizvajalcu dobrin pravico do neposrednega odločanja o delitvi čistega dohodka, ki naj ga z roko dobrega in skrbnega gospodarja pravično deli na tri foistve-važne dele; ti odločajo o bodočem razvoju podjetja in višini osebnih dobrin vsakega člana kolektiva, ki jih ustvarja s svojim delom. Ti trije deli so: poslovni ■sklad, osebni dohodki, sklad skupne potrošnje. Pravica, da delavec samostojno izloča iz celotne mase čistega dohodka obseg osebnih dohodkov, da jih razporeja po vrednosti delovnih mest in višini produktivnosti posameznih članov kolektiva, pomeni prekinitev mezdnega odnosa delavca s podjetjem, kjer izgineta pojma delodajalca in delojemalca. Ta pravica daje delavcu značaj upravljavca. To ga pa na drugi strani obvezuje, da bo skrbel tudi za razvoj telesa, od katerega prejema osebne dohodke, iz čigar ustvarjenega dohodka jih izloča in delj, to je skrb za nadaljnji razvoj'gospodarske organizacije, v kateri je zaposlen. ZA USPEH ALI NEUSPEH BOMO ODGOVORNI VSI Ta pravica in dolžnost sta ne-razdružljivi in obvezujeta vsakega člana kolektiva v enaki meri v mejah njegovih fizičnih in umskih sposobnosti. Ne sme biti člana v kolektivu, ki 'bi imel samo Pravico pri delitvi osebnih dohodkov, odtegnil pa bi se skrbi in naporom pri vodenju in gospodarjenju s podjetjem. Prav tako kot ne sme biti člana kolektiva, ki bi skrbel samo za razvoj in upravljanje podjetja, drugi pa bi imeli pravico odločati o načinu 'n merilih za delitev osebnih dohodkov. Odgovornost o delitvi osebnih dohodkov, kot odgovornost za razvoj podjetja povezuje torej Ves kolektiv v strnjeno celoto s kolektivno odgovornostjo glede bodočega poslovanja podjetja. Ni več tistih, ki so »krivi« in tistih, ki »niso krivi« takega ali drugačnega končnega uspeha. Če to bistv0 nove delitve dohodkov vsak član kolektiva resno premisli in se aktivno vključi v delo, do takih vprašanj sploh ne more priti, ker uspeh ne foO1 izostal. Jasno je torej, da je najvažnejše delo pri pripravah za izdelavo pravilnikov množično delo med kolektivom, pojasnjevanje osnovnih načel delitve dohodka vsakemu članu, ki mora vedeti za svoje pravice in dolžnosti do podjetja. V zvezi s tem morajo odigrati svojo vlogo vse množične organizacije v podjetju. Zanemariti to akcijo pomeni ohromiti množično iniciativo kolektiva pri izdelovanju in razpravah o sestavi pravilnikov in celotno delo postaviti na strokovno administrativni tir. ki lahko birokratsko zaduši in ohromi prav tiste prvine, ki jih novi *akou daje kolektivom in od katerih pričakujemo na eni strani največji polet, na drugi pa največ j e rezultate. POMEN VSEH TREH ELEMENTOV Pri izdelavi pravilnika o delitvi istega dohodka so torej bistvena Ozmerja, ki jih je treba najskrb- pretehtati, še posebej pa ^zmerja med višino oziroma iz- ločeno maso za poslovni sklad, za osebne dohodke in za sklad za skupne potrošnje. Napačno bi bilo poudarjati važnost tega ali onega dela, ker predstavljajo v razvoju podjetja harmonično celoto; če med njimi ni pravilnega razmerja, vsak po svoje lahko bistveno zavre nadaljnji razvoj. Shema nam nazorno prikazuje važnost teh razmerij in pomen vseh treh elementov, na katere delimo čisti dohodek, hkrati pa ponazarja, kako je treba pretehtati odločitev, da dosežemo najboljši rezultat. Višina ustvarjenega čistega dohodka, ki je predmet delitve, je odvisna od tovarniških proizvodnih zmogljivosti, števila in produktivnosti zaposlenega osebja. Krepitev teh zmogljivosti pomeni krepitev tovarne in hkrati večji ustvarjeni čisti dohodek, iz katerega se lahko izloča večja masa osebnih dohodkov in večja masa sklada skupne potrošnje. Poslovni sklad daje sredstva za modernizacijo obratov, za nabavo novih, visoko produktivnih strojev, ki nam dajejo večji skupni dohodek podjetja in s tem večji čisti dohodek. Ta sklad lahko delimo na osnovna sredstva v skladu s predvidenim razvojem podjetja (razširitev tovarne, rekonstrukcija obratov, modernizacija strojev, nabava novih strojev) in v obratna sredstva, to je sredstva, ki nam omogočajo redno poslovanje (predvidena vezava sredstev za nedokončano proizvodnjo, za kreditiranje naročnikom, -za zalogo gotovih izdelkov, za zalogo materiala), to je za ves tisti del sredstev, ki omogoča z racionalnim vlaganjem najboljše poslovanje, brez bistvenih finančnih težav. 20 MILIJARD V ta poslovni fond bomo torej vlagali toliko sredstev, da bomo omogočili nadaljnji -nagli razvoj proizvodnih možnosti podjetja v skladu z našim tovarniškim petletnim planom, ki predvideva visok porast —• na 20 milijard — skupnega dohodka v razdobju petih let. Vsako nesorazmerno vlaganje v poslovni sklad in ostala dva sklada poruši to sorazmerje (kot je razvidno iz sheme) in krha osnovne produkcijske zmogljivosti tovarne, kar ima lahko v teku let tako daljnosežne posledice, da ustvarjen čisti dohodek ne pokriva več osebnih dohodkov in je podjetje navezano na pomoč iz skupnega rezervnega sklada. Tak sistem delitve čistega dohodka in taka kratkovidna politika vodita torej k propadanju podjetja. Jasno je, da se vzporedno s tem manjšajo tako osebni dohodki članov kolektiva kot število zaposlenih, ker podietie ne more več sprejemati novih naročil spričo upadanja njegove produkcij-ske sposobnosti. Pravilno odmerjena masa oseb-nih dohodkov omogoča izplačevanje osebnih dohodkov v skladu z dejansko produktivnostjo. To pomeni, da mora biti masa osebnih dohodkov in količinski porast proizvodnje v ustreznem sorazmerju. Skupna masa osebnih dohodkov lahko poraste edino v primeru, če hkrati poraste proizvodnja, seveda proizvodnja, ki ie količinsko, kvalitetno in rokovno vsklajena in ustvarjena v mejah planiranih proizvodnih stroškov. Edino tak način proizvodnje nam da tudi ustrezen finačni rezultat, ki omogoča nemoten potek poslovanja in enakomeren način izplačevanja osebnih dohodkov. Vsako odstopanje, zlasti rokovno, nam povzroča motnje v vezavi obratnih sredstev in kopičenje nedokončane proizvodnje ter ne da finančne realizacije, iz katere bi izločali sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. f KOLIKOR BOMO DALI, TOLIKO BOMO PREJELI Delitev mase osebnih dohodkov se izvrši po pravilniku o vrednosti delovnih mest v okviru meril, ki jih predpiše centralni delavski svet podjetja, izplačila pa se izvrše po dejanski produktivnosti vsakega člana kolektiva. Osebni dohodki pomenijo dobrine posameznih članov kolektiva, ki jih ustvarja s svojim delom tako sebi kakor svoji družini. Jasno je, da morajo biti osebni dohodki tako stimulativni, da omogočajo boljše življenje delavcu in perspektivno omogočijo izpolnitev teženj po osebnem standardu sodobnega človeka (shema). Te dobrine so človeku nenehno pred očmi in jih tehta in ocenjuje po delu, ki ga vlaga v proizvodnjo. Jasno je, da mora biti pri tej presoji vsakdo samokriti- čen, ne sme biti nestrpen in zahtevati višine izplačil osebnih dohodkov nesorazmerne z vrednostjo vloženega dela, naj s tem lahko načne tisto substanco v podjetju, ki mu nasprotno, če jo pravilno povečuje, omogoča izpolnitev njegovih teženj. Sklad skupne potrošnje predstavlja v bistvu tri velike skupine, v katere vlagamo sredstva in sicer: a) stanovanjsko izgradnjo, b) počitniške domove, c) izobraževanje kadrov. Ta del predstavlja del osebnega standarda ljudi, čeprav včasih tega ne poudarjamo, ker niso razen pri počitniških domovih v enem letu zajeti vsi člani kolektiva. Jasno je, da z večanjem podjetja potrebujemo več delovne sile in več stanovanj, hkrati pa je potrebno ljudi izobraževati tako preko rednega šolanja kakor preko izobraževanja odraslih, kjer si ljudje nabirajo osnovno in dopolnilno znanje za boljše in uspešnejše delo v tovarni. To se odraža na eni strani v večji produktivnosti in višini osebnih dohodkov r na podlagi pridobljenih kvalifi- kacij, kot v povečavi spretnosti pri delu z uvajanjem novih in naprednejših delovnih postopkov in delovnih pripomočkov. BO ŽE DALA TOVARNA...? Iz vsega vidimo, kaj vse je treba pretehtati za izdelavo dobrega pravilnika, da bodo ustvarjena potrebna ravnovesja, ki edina lahko omogočijo skladen razvoj podjetja, osebnih dohodkov in sklada skupne potrošnje. Jasno je, da se pri delitvi srečujemo z mnogimi mišljenji, mnogimi naprednimi in nenaprednimi, včasih tudi sebičnimi željami, ker nekateri preprosto menijo: »Bo že tovarna dala ...« Članek in shema imata namen vsemu kolektivu nazorno prikazati probleme in pravilno rešitev dobrega gosnodarjenja, tako v merilu podjetja kot po ekonomskih enotah. Mora se namreč uveljaviti načelo, da je treba uravnati vsa vlaganja in celotno delitev glede na želje in težave v okviru dejanskih možnosti, ki so vsklajene z globino tovarniškega in osebnega žepa. -el Korak naprej Šolsko leto 1960/61 je bilo za Industrijsko šolo Litostroj zelo pomembno, saj so narekovale spremembe v proizvodnji in ves razvoj našega gospodarstva ustrezno prilagoditev in nove oblike strokovnega izobraževanja. Resolucija o strokovnem izobraževanju, ki jo je lani sprejela Zvezna ljudska skupščina, pomeni važno prelomnico na tem področju. V tem sestavku pa ne bi pojasnjeval osnov strokovnega izobraževanja v Litostroju, temveč bi želel navesti le nekaj statističnih podatkov, ki lahko najbolj nazorno prikažejo, v katero smer smo razvijali našo dejavnost pri izobraževanju v duhu načel omenjene resolucije. Ob koncu šolskega leta 1960/61 so bile na šoli tele oblike strokovnega izobraževanja: redna industrijska šola za mladino z devetimi oddelki, trije oddelki za odrasle, ki si ■ žele pridobiti isto znanie. oddelek za izobraževanje risarjev za delo v konstrukcijskih oddelkih, oddelek tehnične srednje šole in še oddelki za priuče-vanie delavcev, ki se neposredno vkliučuieio v proizvodnjo. Že iz našteteea ie razvidno, da ie sedaj industrijska šola le ena Izmed oblik strokovne^ izobraževanja in da se je celotna dejavnost na šoli razvila do stoonie. ko lahko govorimo o izobraževalnem centru podjetja Litostroj. INDUSTRIJSKA ŠOLA Ob koncu šolskega leta je bilo vpisanih 184 učencev; 88 se jih je usposabljalo za strojne ključavničarje. 43 za strugarje, 22 za obratne električarje, 22 za livarje in 11 za modelne mizarje. S pozitivnim uspehom je izdelalo 71,2% učencev, povprečna ocena šole pa je bila 3,26. Medtem je 28,8 % negativno ocenjenih učencev že opravljalo popravne izpite. Pri teh izpitih so padli samo 4 učenci, pri čemer je treba poudariti, da so se predavatelji posebej ukvarjali s slabimi učenci v krožkih po končanem teoretičnem pouku. Sicer pa so bile težave pri pouku v glavnem iste kot prejšnja šolska leta: precej učencev se je vpisalo na šolo s slabšo prejšnjo izobrazbo, večje število učencev je bilo iz ostalih republik in so imeli vsaj v prvem letniku še težave z jezikom, drugi so podcenjevali zahteve pri pouku, več pa je bilo tudi takih, ki so šele na naši šoli spoznali, da poklic, ki so si ga izbrali, ni zanje. Zaključni izpit je opravljalo 52 učencev, od katerih ga je opravilo 46 učencev, 6 pa jih ima popravni izpit. Padel ni nihče. ODDELKI ZA ODRASLE V letošnjem šolskem letu je obiskovalo 24 slušateljev II. in III. semester, 17 pa I. semester. V juniju je opravljalo teoretični in praktični del zaključnega izpita 20 kandidatov; 13 je opravilo izpite s pozitivnim uspehom, sedem kandidatov pa ima popravni izpit; padel ni nihče. Tako smo dobili prve absolvente v tej veji strokovnega izobraževanja. Ako upoštevamo, da je bila prejšnja izobrazba slušateljev pomanjkljiva (večina ni imela dokončane osemletne šole, kar je pravzaprav pogoj za vpis), da so obiskovali pouk tudi družinski očetje ter da so se učili poleg redne zaposlitve (letos v izmenah!), je uspeh dober. Lahko pa bi bil boljši, če bi posvetili več pozornosti pogojem, v katerih slušatelji delajo in živijo. Marsikaj bi se v posameznih primerih dalo urediti na delovnem mestu (na primer razporeditev v izmenah), čeprav je tudi res, da tudi proizvodnja zahteva svoje. ODDELEK ZA RISARJE Vpisanih je bilo 17 učencev, večina deklet. Po 6-mesečnem praktičnem pouku in nekaj več kot trimesečni praksi na delovnem mestu v podjetju je 15 učencev uspešno opravilo izpit. TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA V šolskem letu 1960/61 je obiskovalo 27 slušateljev I. in II. semester, to je I. letnik tehnične srednje šole. Oddelek spada v sestav TSŠ v Ljubljani, vendar so bili tako slušatelji kot predavatelji člani našega kolektiva. Večina kandidatov je opravila kolokvije in izpite čez oba semestra. Glede pogojev za učenje veljajo iste ugotovitve kot pri oddelkih za odrasle redne industrijske šole. PRIUCEVANJE V to vejo strokovnega izobraževanja se vključujejo odrasli, ki vstopajo na novo v naše podjetje in si poprej niso pridobili nobene usposobljenosti za svoj poklic. Večina se jih vozi z dežele. V letošnjem šolskem letu je opravilo osnovni kovinarski program 145 kandidatov, ki so se potem zaposlili v podjetju ter se dalje usposabljajo neposredno na delovnem mestu. Prav gotovo bi bilo zanimivo navesti tudi vrsto vprašanj, ki jih je bilo treba reševati pri tako raznovrstni dejavnosti na primer ugotavljanje vsebine učnih načrtov, metode dela, kapacitete ter oprema prostorov. Tudi izkušenj za nadaljnji razvoj je precej. Dejstva potrjujejo, da je bil storjen na naši šoli v šolskem letu 1960/61 velik korak naorei nri izobraževanju kadrov za podjetje ne le v primerjavi s prejšnjim šolskim letom, ampak v primeri s celotno rastio Litostroja od njegove ustanovitve. Hrabroslav Premelč IZDELKI UČENČEV INDUSTRIJSKE ŠOLE »LITOSTROJ« V okviru svojega rednega učnega programa učenci litostrojske Industrijske šole med drugim izdelujejo tudi različno drobno opremo za tehnični pouk v 8-letnih šolah. Svoje izdelke seveda prodajajo, s čimer krijejo del režije šolskih delavnic. V nekaj zaporednih š.avilkah našega časopisa bomo objavili fotografije nekaterih njihovih izdelkov. Mizarska delovna miza, namenjena za tehnični pouk v osemletnih šolah Gospodarstvo v naši komuni šport Na 4. seji zbora proizvajalcev ObLO Ljubljana-Šiška, na plenumu občinskega odbora SZDL In občinskega sindikalnega sveta so razpravljali o problematiki izpolnjevanja gospodarskega plana za razdobje januar — maj. Iz razprave in uvodnega poročila Jožeta Curka je bilo razvidno, da so nekatera podjetja še vedno v težavnem finančnem položaju, saj imajo skoraj vsa za krajši ali daljši čas blokiran žiro račun. Vzrokov za tak položaj je več. Eden glavnih je ta, da podjetja niso posvečala dovolj pozornosti obratnim sredstvom, ker so smatrala, da to ni njihova stvar, temveč zadeva skupnosti. Tudi terjatve gospodarskih organizacij do kupcev so se v letošnjem letu znatno povečale in še vedno naraščajo. Likvidnost se manjša, s tem pa tudi sposobnost gospodarskih organizacij, da bi si pravočasno zagotovile surovine in reprodukcijski material, potreben za dinamično rast proizvodnje in izpolnitev plana. Doseženi rezultati ustvarjenega celotnega dohodka v razdobju januar — maj 1961 v družbenem sektorju gospodarstva občine kažejo, da je celotni dohodek v tem razdobju dosežen z indeksom 103 v primerjavi s povprečjem 5 mesecev leta 1960. če pa ta rezultat primerjamo s povprečjem petmesečnega plana za leto 1961, lahko ugotovimo, Ida je dosežen le z 91,4. Spremembe v našem gospodarskem sistemu, ki so bile uvedene v začetku letošnjega leta, omogočajo vsem gospodarskim organizacijam ugodnejšo delitev presežka dela med skupnostjo in podjetjem. Po teh izračunih bi industrijska podjetja razpolagala s približno 50 °/o več lastnih sredstev za sklade kot v letu 1960 ob upoštevanju realizacije tega leta. Ugodnejšo delitev bodo morale gospodarske organizacije izkoristiti predvsem zaradi povečanja lastnih obratnih sredstev, pri tem pa paziti na to, da se bodo osebni dohodki povišali sorazmerno s povečano produktivnostjo dela. Preden bodo gospodarske organizacije pričele večati svoje kapacitete, si bodo morale zagotoviti tudi povečana obratna sredstva — predvsem iz lastnih virov. To se bo odražalo v pravilnikih o delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in na sklade. Te pravilnike bodo morale gospodarske organizacije pripraviti takoj, jih pravilno izdelati in dati v razpravo delovnim kolektivom. Število zaposlenih se je povečalo v letošnjem letu za 4,5 °/o v primerjavi z letom 1960, t. j. od 13.415 na 14.019 oseb. V primerjavi s planom za leto 1961 pa je število zaposlenih doseženo z indeksom 97,6. Povečanje delovne sile se predvsem nanaša na industrijska podjetja »Litostroj«, železniška podjetja in podjetje Ljubljana-Transport. V razpravi, ki se je je udeležilo 24 odbornikov, so načeli precej važnih problemov, ki so odločilnega pomena za nadaljnji razvoj gospodarstva v naši občini. Novi gospodarski sistem postavlja gospodarske organizacije v položaj, da bo predvsem od njihovega dela, realizacije in iznajdljivosti odvisno, kako bo podjetje uspevalo, kakšne dohodke bodo imeli in podobno. Samo povišanje osebnih dohodkov brez vzporednega dviga proizvodnje pomeni nezdrav pojav v gospodarstvu in ga je treba odpraviti. S—e Štiri prva in tri zadnja mesta SKRB ZA NAŠE POTROŠNIKE 180 delavcev iz Metalne, Strojne tovarne Trbovlje in Litostroja je sodelovalo na športnem troboju 8. in 9. julija v Mariboru Za prehodni pokal so se borili v sedmih disciplinah: nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Zmagovalec je bil Litostroj. Za razliko od prejšnjega srečanja, ko so Litostrojčani brez posebnih težav zasedli prvo mesto, tokrat situacija skoraj ves čas tekmovanja ni bila jasna. Odločilna je bila nogometna tekma Stanovanjska skupnost Zgornja Šiška je prevzela od obrtno-ko-munalnega podjetja kar moderno urejeno pralnico v Tugomerjevi ulici, kjer bo v prihodnjem mesecu uredila še kemično čistilnico. Prav tako imajo stanovalci na razpolago soboslikarski in pleskarski servis na Celovški cesti. S temi svojimi servisi skuša stanovanjska skupnost čimbolj ugoditi potrebam svojih stanovalcev. S—e med Metalno in STT, kjer so slednji premagali Mariborčane s 3:0. S tem sta Litostroj in Metalna imela enako število točk in le večja zasedba prvih mest po panogah nam je prinesla zmago. Metalna je bila druga in STT tretja. Pri teh srečanjih delavcev iz treh tovarn ne gre samo za to, kdo bo zmagal. Zanimivo, a premalo znano je, da tri najpomembnejša podjetja strojegradnje v Sloveniji delajo v kooperaciji. K temu jih je prisilila situacija na zunanjem, pa tudi na domačem tržišču, kjer čedalje manj pomeni eno samo podjetje. Samoupravni organi Litostroja, Metalne in Strojne tovarne Trbovlje so se odločili za tesnejše sodelovanje in medsebojno spoznavanje delavcev, čemur so dali poseben poudarek prav naši športniki. Štiri dosedanja srečanja so pokazala športno premoč Litostroj-čanov. Opaziti pa je, da nam Metalna čedalje bolj ogroža prvo mesto, čeprav so bili lani v skupni oceni zadnji. Trboveljčani pa so brez konkurence v nogometu. Popolnejšo podobo tekmovanja nam dajejo naslednji rezultati: Namizni tenis: STT : TZL 0:5 I. mesto TZL MM :TZL 1:5 MM": STT 3:5 II. mesto STT III. mesto MM Streljanje: Metalna 827 STT 797 TZL 891 I. mesto TZL II. mesto MM III. mesto STT Balinanje STT : TZL 3:13 MM : TZL 2:13 MM : STT 13:5 Kegljanje Metalna 646 STT 611 TZL 722 I. mesto TZL II. mesto MM . III. mesto STT le< je Lep uspeh v nogometu FLRJ gluhonemi : Litostroj 4 :2 (3 : 0) Dne 23. julija sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerili reprezentanca gluhonemih FLRJ in okrepljeno moštvo Litostroja. Gluhonemi reprezentantje branijo naslov svetovnih prvakov od leta 1953, ko so ga osvojili v Bruslju. Isti naslov so leta 1957 ohranili v Milanu. Dne 1. avgusta potujejo na svetovno prvenstvo v Helsinke, kjer se bodo v finalnih tekmah srečali z najboljšimi moštvi, ki so si s kvalifikacijskimi tekmami priborili vstop v finale. Reprezentanca gluhonemih je sestavljena iz igralcev, ki nastopajo v II. zvezni ligi in pod- Gole sta dosegla Seleš in Sto-kič po 2 za goste, Rožič in Sabol pa za Litostroj. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: LITOSTROJ: Petrič, Malec (Dermastja), Bunc, Učenko (Seme), Štros, Sabol, Bremec, Baš-nec, Rojina, Horvat, Rožič (Malec). FLRJ GLUHONEMI: Orlovič (Divac), Sramčevič, Lazič (Cvetkovič), Milosavljevič, Valčič, Va-sič (Horvat), Cvetkovič (Klinča- Šah : STT : TZL 3,5:2,5 MM : STT 4:2 MM : TZL 3:5 Povlekli so za vrv Nogomet : STT : TZL 4:1 MM : STT 0:3 MM : TZL 3:2 I. mesto STT II. mesto MM III. mesto TZL ■S 'šrh ftai širt rov), Seleš, Stokič, Jovanovič (Dedič), Pešič (Šugič). Odbojka: STT : TZL 2:1 MM : TZL 2:1 MM : STT 2:0 I. mesto MM II. mesto STT III. mesto TZL Sindikalno šahovsko prvenstvo Usnje je zletelo v mrežo zveznih ligah Beograda, Kraljeva, Valjeva, Reke, Skopja in Kragujevca. Privlačno tekmo, ki sta jo precej motila dež in spolzko igrišče, je spremljalo 200 gledalcev. Od 25. VI. do 29. VI. je bilo v Piranu slovensko sindikalno šahovsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 10 ekip, med njimi tudi naša. Tekmovali so po švicarskem sistemu, tako da so zmagovalne in premagane ekipe igrale v kolih vsaka zase, točkovali pa so po enotnem kriteriju. Ta sistem igranja ni najpravičnejši, saj po njem tudi slabše ekipe lahko zasedejo boljša mesta. Tak primer je bil tudi v Piranu. Naša ekipa je kljub zelo dobrim rezultatom zasedla šele šesto mesto. Njeno zadoščenje je v tem, da je igrala z najmočnejšimi udeleženci in da jo je v zadnjem kolu spremljala smola v igri proti močni ekipi z Jesenic. Rezultati naše ekipe so bili: Cinkarna Celje : TZL 2 : 4, Železarna Štore : TZL 1,5 : 4,5, PTT Ljubljana : TZL 3 : 3, Novinarji Ljubljana : TZL 3 : 3, Železarna Jesenice : TZL 5 :1. Od možnih 30 točk je naša ekipa osvojila 15 in pol točke. Ekipa novinarjev je zasedla prvo mesto z 20 točkami. Ekipa PTT, ki je bila lani zmagovalec, pa tretje mesto. S tema dvema močnima ekipama so naši tovariši igrali neodločno. Zadnje kolo proti Železarni Jesenice je bilo usodno za nas, a Jeseničanom, za katere so menili, da bodo favoriti, je prineslo drugo mesto. Za našo ekipo so nastopili: Jože in Alojz Kačič, Stane Zemljarič, Milan Udovič, Vinko Tomažin in Valentin Jeretina. V naši I. mesto TZL ga II. mesto bo III. mesto STLNs Vo vr I. mesto ML'Sp II. mesto STlžei III. mesto TZli-n gl* Organizatorji so za funkcionar ja) je predvideli še posebno panog1 Z — vlečenje vrvi, kar je pri gle’6ei dalcih vzbudilo največ zanimale nja. Vlekli so Ljubljančani Trboveljčani skupaj proti Mari; mg borčanom. Spet je obveljal ti st » rek: »v slogi je moč«. Kot vsako večje tekmovanje, Je re tudi to imelo svoje »ase«, kot olua; primer Biščaka, ki se mu je neki |bi pred koncem nastopa kar »odp< Io« in je nekajkrat z enim luča1 jem podrl vse keglje. Čeprav s1 nam športniki prepovedali oine' njati imena posameznih igralce'’kor ne moremo mimo slovesnega d\ 6 Poznajo težav z njimi.) '\^i dolgo tega. kar je gradbišče nMtepelo težko nesrečo. Že pred »'■'Mi sem imel sestanek z glav-inženirjem v New Delhiju. nihkoli zaključkov o krivdi za takšno nezgodo, ki je povzročila ogromno škodo ter veliko zakasnitev v planiranju del. Vsem je bilo jasno, da je bilo krivo gradbeno vodstvo, oziroma to, da ni -bilo vodstva. To se najlenše vidi iz izjave ameriškega eksperta Mr. Slokuma, ki so ga v naglici priklicali iz Amerike, kajti nikogar ni bilo, ki bi vedel, kako ustaviti prodor vode: »Točno vem. kaj je treba storiti, da bomo preprečili še večjo škodo. Toda tu ni nobenega gospodarja. Polno je raznih komitejev, ki se mešajo v delo. Polno nasvetov imajo, veliko vedo povedati, naredi na nihče ničesar. Odgovornosti noče nihče nositi. Potrebno je, da postavijo samo enega za poglavarja. Nočem biti več samo svetovalec. Opozarjal sem, celo pismeno, na nevarnost katastrofe. V morju diskusij se je vse to razblinilo. A narava ničesar ne vpraša. Naj mi dajo polnomočje — in nikogar ni treba k meni, ki bi govoričil. Vsa odgovornost bo v tem -slučaju na- meni. To mi je jasno. V -nasprotnem primeru bom takoj jutri odletel nazaj v Ameriko in nikoli več me ne bo v Indijo.« No, Slokum je ostal, vendar svoje užaljenosti najvišji funkcionarji niso mogli skriti. Sedaj se je Slokumu posrečilo zaustaviti prodor vode. V strojnici vode ni bilo več. Toda vsa nižja turbinska nadstropja so bila še v vodi. Monterji so pod vodstvom angleškega inženirja prid- no popravljali generatorska na-vitja. Pripovedovali so mi, kako so z našimi žerjavi reševali monterje, ko je pričela bruhati voda v dolgo dvorano. Na vseh osmih škripčevnikih so viseli ljudje kot živi grozdi. Našli so tudi zaboje z rezervnimi deli za naše žerjave. Delo se je nadaljevalo. Mesto Nangal je prijetno in čisto. Na -ulicah sem srečaval prebivalce tibetanskih gora, oblečene v debele jopiče iz ovčjih kožuhov, s kosmatimi kapami, s poševnimi obrvmi in koničastimi ličnicami rumenkaste barve, kar kaže na njihovo kitajsko raso. Pravijo, da jih ie pobegnilo precej iz Tibeta zaradi tamkajšnjega upora. Nad velikimi zatvornica-mi, s katerimi regulirajo namakanje ravnine pod mestom, se dviga majhen grič in na njem restavracija z vrtom. Tam smo sedeli zvečer in opazovali rdeč sij sonca na skalnih gorah. Opisal bi vam rad nenavadno kosilo pri vodilnem inženirju centrale. Njegov dom je bil v bungalovu sredi travnatega vrta. Vse je bilo zelo preprosto, hiša je iz kamna, -brez udobja. Naproti nam je prišla njegova kravica, ki je radovedno silila v nas. Sobe so bile razporejene okrog kamnite veže. Oprema je bila iz svetlega lesa, naslonjači pleteni iz nekakšnega vrbovja, na stenah so viseli spomini z njegovih potovanj, prevladovali so japonski motivi, kar kaže na spretno taktiko naše konkurence. Tudi v pogovoru se je neprestano vračal k Japoncem in k njihovim uspehom. Kaj nas stane, če takšne vplivne ljudi povabimo tudi k nam? Pripovedoval nam je navdušeno o pridnosti japonskih kmetov in kot nasprotje indijski umazaniji o čistoči japonskih mest. Ali ne bi bilo lepo, če bi svojim vplivnim znancem širom po Indiji pripovedoval o svojih vtisih iz Jugoslavije, ki bi bili prav gotovo pozitivni? Presenetili smo jih z viskijem, ki v to dolino redko zaide. Sikhi se pijače niso branili, ampak so steklenico kmalu izpraznili. V sosednji sobi, kjer je stala samo miza s stoli, smo sedli h kosilu. Kosilo je bilo popolnoma vegetarijansko, kajti v gostiteljevi hiši je bilo meso prepovedano. Posebnosti v jedeh ni bilo opaziti, različno zelenjavo so servirali v vsemogočih omakah, lečo, fižol, grah, za mnogo drugega ne vem imena, zraven trde in vroče čapatije, nekakšne polpete s sesekljano nedoločljivo zelenjavo s petršiljem in kumaricami. Kot neobičajno posebnost naj omenim, da je stregel strežaj ter da se gostiteljeva žena sploh ni pokazala. To me ni presenetilo, ker ni bilo prvič. Indijci so mi to razlagali s tem, da so nekatere žene popolnoma neomikane, da se ne znajo vesti niti govoriti, zato jih tujcu niti pokažejo ne. Najbolj mi je ugajalo kislo mleko, ki sva se ga lotila edina iz gostiteljem. Moj kolega me je sicer prestrašen svaril pred težavami, ki da jih bo imel z menoj, vendar sem ga brez posledic pospravil polno skledo. Navajen sem ga z naših gora. To indijsko kislo mleko pa se pripravlja drugače kot naše: najprej se skuha, a nato se dodajajo neke plesni, ki povzroče močno skisanje. Ni gosto, marveč redko tekoče. Moram reči, da je odlično sredstvo proti vročini. Kljub temu da je imelo kosilo neštevilne jedi, sem bil še vedno lačen. Vse jedi je treba dolgo kuhati, zato uboge naše žene. če bi uvedli -pri nas vegetarijansko hrano. Izvedeli smo, da nekateri člani našega kolektiva žigosajo svoje kartice tudi takrat, kadar prihajajo v tovarno po privatnih poslih. Prizadeti lahko demantirajo. ^anlmnim PRIŠLI Franc Gajski, Mihael Kunej, Jože Cerneia, Ivo Faradžik, Anton Jordan, Jože Holužan, Franc Sterban, Krvin Milojevič, Slobodan Jovanovič, Albin Vipotnik, Peter Avguštin, Franc Haj-denjak, Marjeta Ocepek, Franc Zamernik, Stanislav Kovič, Jože Suho-vršnik, Stjepan Trtnjak, Vlado Novak, Josip Bogdan, Marija Matko, Alojz Zgonc, Maks Kaker, Silvester Metulj, Bojan Meliva, Rudi Novosel, Ludvik Muc, Roman Strnad, Jože Potočnik, Franc Gerjal, Karel Arko, Anton Zabjak, Leopold Vovk, Franc Kremžar, Franc Stibrič, Ivan Dremelj, Stanko Skrubelj, Peter Lešnjak, Slavka Novak, Karel Rebernik, Jože Sipelj, Anton Bedekovič, Manika Perme, Anton Kerovec, Ladislava Abram, 16., 17. Vin. argentinski film »DVA BREZ SONCA« 18. — 20. VIII. ameriški barvni cine-mascooe film »OBRAČUN v TABLE ROCKU« 21., 22. Vin. ameriški barvni film »MOBY DICK« 23., 24. vin. ameriški barvni cinema-scooe film »DVE LJUBEZNI ED-DYA DUCHINA« 25. — 27. VIII. francoski barvni vista-vision film »BREZ DRUZTNE« 28., 29. vin. francoski film »PRECEP« 30., 31. vm. italijanski film »ZALJUBLJENCI« 1. —■ 3. TX. ameriški vis+°'rt<’1on film »NEKATERI SO ZA VROČE« 4. — 5. IX. ruski film »PRVI DAN MIRU« 6. — 7. X. ameriški vistavision film »PODAJ ROKO HUDIČU« 8. — 10. IX. italijanski vistavision film »LJUBEZEN IN PRIGOVARJANJE« 11. — 12. IX. ameriški barvni film »AVANTURE TOMYJA SAWER-JA« 13. — 14. IX. francoski vistavision film »TAKSI IN PRIKOLICA« 15. — 17. IX. ameriški barvni cinema-scope film »ZLOMLJENA ZVEZDA« Cenjenim obiskovalcem sporočamo, da s septembrom ponovno uvajamo 3 predstave ob nedeljah s pričetkom ob 16., 18. in 20. uri. Z matinejami bomo redno začeli 10. septembra ob 10. uri. Izbrani program, ki bo zadovoljil slehernega obiskovalca, bomo še objavili. PROČ S TEMO 2e večkrat smo opozarjali, da je nujno potrebno urediti cestišča okrog občine, stanovanjskih blokov in Zdravstvenega doma ter razsvetljavo v tem predelu. Ker še niso pričeli z gradnjo nove zbiralne ceste od Pavšičeve ulice do ceste na Jami, so kolovozne pot: nemogoče, .zlasti v nočnih urah, ko je splošna tema. Isto velja tudi za predel okrog stanovanjskih barak v Korotanskem naselju. Važno je namreč, da urejamo ceste tudi v takih naseljih, saj tam stanovalci že tako nimajo istih ugodnosti, kot jih imajo stanovalci v zidanih stanovanjskih poslopjih. Stanovalci predlagajo pristojnim organom na občini, da o tej stvari razmislijo in zadevo čim-prej uredijo . Sm Stanislava Koman, Ivan Rosenstein, Ivan Kobler, Matilda Rep, Stanko Kladnik, Jože Vidrih, Franc Lebar, Ivan Rose, Janez Rižnar, Bernard Dolenc, Janez Dolenc, Anton Cvetkovič, Redjep Berilja, Rudi Škulj, Marjan Dovč, Karel Skok, Rode Vunjak, Branislava Stevič, Mišo Ivanc, Jože Zailetelj, Jože Zajc, Branislav Jelič, Anton Zupančič, Ivan Sladič, Pavle Dolenšek, Janez Vrenčur, Andrej Pogorelc. * ODŠLI Drago Pirh, Tomislav Mijajlovlč, Zlata Venetič, Leopold Drgan, Ivan Košir, Lojze Vivoda, Ivan Brinjevec, Angelca Kotar, Terezija Langeršek, Anton Jevnikar, Viktorija Otrin, Valentin Murgelj, Pavao KrUič, Adriano Fischer, Nikolaj Pivk, Jožo Petrovič, Branko Leskovec, Pavel Novak, Mijo Horvat, Marija Pirman, Franjo Grulja, Rudi Horvat, Franjo Plev-njak, Franjo Zorman, Josip Novak, Zora Pribošek, Leopold Izda, Abdija Brkič, Vinko Godec, Djuro Mezga, Alojz Gumilar, Jože Anzeljc, Anton Uršič, Ifer Smajlagič, Radisav Petrovič, Anton Križman, Franjo Vrtarič, Ivan Bedič, Albin Lukančič, Simun Jakopič, Nevenka Novak, Terezija Sedmak, Ivan Dujmovič, Ante Kero, Ivan Kero, Avgust Perhoč, Josip Faj- farič, Ludvik Melmaver, Peter Kavčič, Marjan Bernik, Ivan Jarc, Zdenka Klun, Tomo Vidovič, Sulejman Kovačevič. Ivan Podboj, Živko Bla-ževič, Rudi Hribar, Anton Kerovec, Miloš Ojsttiš, Ludvik Jakopin, Vinko Kabaj. POROKI Dne 8. 7. 1961 se je poročil Dušan Punjevec iz livarne sive litine, dne 29. 7. pa Viktor Grebenšek Iz obde-lovalnice. Mladoporočencema in njunima ženama iskreno čestitamo. OJ, TA VOJAŠKI BOBEN Iz Bihača nam je pisal Milan Pre-skar. Pred odhodom na odsluženje vojaškega roka je bil zaposlen v pločevinami. Prosi nas za redno pošiljanje našega časopisa in hkrati pozdravlja ves kolektiv. SMRT Dne 31. 7. 1961 je umrl ključavničar Anton Erjavec. Rodil se je 5. L 1907 v Podsmreki v Višnji gori. V Litostroju je bil zaposlen od 29. VI. 1949. Svojcem umriega izrekamo iskreno sožalje. KROMPIR-CLOVEK Hudomušna igra narave Pri izkopavanju krompirja na svojem vrtičku je Litostrojčan Janez Črnoša iz Vodnikovega naselja 42 izkopal tudi krompir, podoben nagemu človeku. Seveda ga je pokazal svojim sosedom, ki so se prisrčno nasmejali nad hudomušno igro narave. Tovariš Ograjenšek pa je pomislil, da bi bilo prav, če bi objavili spako v našem glasilu. Vsak večer moram razstaviti motor in ga odnesti domov, ker ni v bližini nobenega urejenega parkirnega prostora Zdaj pa verjamem, da bo kmalu vojna, v Šiški so okrog občinske palače že uvedli zatemnitev Po vsej tovarni že iščemo šoferje avtožerjavov, pa se nam vedno izmaknejo Odkar kosijo litostrojske travnike z motornim kosilnim strojem, lahko na ostankih vedno napasem svojega konja No, le mal’ jo še pomovz’, da bomo pri našem stanovanjskem bloku plačali snažilke Tudi vi lahko dobite lepo tiskovino, če tiskate v koprski tiskarni CZP PRIMORSKI TISK Mojster: »Se smejita, kaj, ko so me v .Litostroju’ zadnjič prali!« Delavca: »Da, res je! Ti si se pa smejal pol drugo leto, ko so prali nas!« Brez besed tehnika Časopis »Tehnika« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih. Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »Tehnika«, Beograd, Kneza Miloša 7/H; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 iv la la n «k ne Mali oglasi v trafiki Uredništvo časopisa obvešča vse člane kolektiva, da lahko odslej naprej oddajajo male oglase, zahvale, osmrtnice in podobno v trafiki obdelovalnice ,in pri glav- ® nem izhodu in v trafiki na voga- ™ lu Djakovičeve in Celovške ceste- al Enotna cena za enkratno objavo malih oglasov je 200 dinarjev. $E STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije, strojne industrije Slovenije. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 4.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 343, odgovornega’ 458 — Cena posamezni številki V prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZ? »Primorski tisk« v Kopru C 4 li v St fe O] te la iii t: k ii i I C