GEOGRAFSKI OBZORNIK K O R O Š K I SLOVENCI NEKOČ I N DANES T ina Bi lban in Ni lvesa Fajič UDK: 323.15(436.5=163.6); COBISS: 1.04 IZVLEČEK Koroški Slovenci nekoč in danes Po razpadu Avstro-ogrske monarhije se je s koroškim plebiscitom leta 1920 oblikovala narodna manjšina koroških Slovencev, ki je svoje pravice dobila po dru- gi svetovni vojni s podpisom 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Slovenska javnost ter slovenska in avstrijska državna politika pa pogosto pozabljajo na pravice narodne manjšine. Koroški Slovenci so si obstoj in raz- voj zagotovili z ohranitvijo kulture in identitete, ki se bosta z novim znanjem in staro tradicijo prenesli na nove generacije. KUUČNE BESEDE koroški Slovenci, narodna manjšina, etničnost, narod, nacija, identiteta, država ABSTRACT Carinthian Slovenians in times past and present After the collapse of the Austro-Hungarian monarchy, the Carinthian plebiscite of 1920 established Carint- hian Slovenians as a national minority. Their rights were only determined after the 2nd World War by ratifying the Paragraph 7 of the Austrian State Treaty. The Slovenian public, as well as the Slovenian and Austrian state policies, often disregard the national mino- rity rights. The Carinthian Slovenians have secured their existence and development by maintaining their cul- ture and identity which will be passed on to new gene- rations with new knowledge and old traditions. KEY WORDS Carinthian Slovenians, national minority, ethnicity, nation, identity, state AVTORICI Tina Bilban Naziv: dijakinja Naslov: Repnje 50, 1217 Vodice, Slovenija Telefon: +386 (0) 1 8323 006 E-pošta: tina. bilban@siol. net Nilvesa Fajič Naziv: dijakinja Naslov: Zaloška 60, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 5405073 Koroška je s Slovenci povezana že od 7. stol, ko je bila osrednji del slovanske kne- ževine Karantanije. Obdobje samouprave se je razmeroma hitro zaključilo in Slovenci smo več kot tisočletje preživeli pod germansko nadvlado, ki je s pomočjo nasilne asimilacije, predvsem pa z drobljenjem slovenskega ozem- lja, vplivala na postopno pomikanje slovenske severne etnične meje proti jugu, vse do Dra- ve (3). Po prvi svetovni vojni so nam spremem- be na svetovnem političnem prizorišču ponudile možnost za tvorbo nove neodvisne države (Država SHS in pozneje Kraljevina SHS) in s tem za odhod iz Avstro-Ogrske. Severna meja nove države je bila določena s plebiscitom, na volilni izid pa je vplivala tudi obilna avstrijska propaganda. Nasilno ponemčevanje koroških Slovencev se je po tem še stopnjevalo in dose- glo višek v času nacistične Hitlerjeve Nemčije. Njihov položaj se je izboljšal šele po drugi sve- tovni vojni, ko je Avstrija s podpisom državne pogodbe Slovencem in Hrvatom na območju Avstrije priznala pravice narodne manjšine (3). S tem pa »boj« koroških Slovencev za narodne pravice še zdaleč ni končan. Medtem ko je večina prebivalcev Slovenije seznanjena z njihovo zgodovino, pa se jih le malo zani- ma za njihov trenutni položaj v Avstriji. Čeprav imajo pravice narodne manjšine z zakonom priznane že več kot pol stoletja, se odnos avstrij- skih politikov do slovenske manjšine ni opaz- no spremenil. Tako so številne kršitve določb Avstrijske državne pogodbe (kot na primer eno- jezičnost) postale že kar stalnica njihovega vsak- dana. Po osamosvojitvi Slovenije pa so se pojavile še nove težave, saj Avstrija ne prizna- va Sloveniji statusa naslednice podpisnice Avstrijske državne pogodbe, s tem pa zmanj- šuje vpliv Slovenije na zaščito koroških Sloven- cev, h kateri se je Avstrija obvezala v 7. členu Avstrijske državne pogodbe (1). Tudi ostali spo- ri med državama (JE Krško, vprašanje položa- ja nemško govorečega prebivalstva v Sloveniji, ki zahteva pravice narodne manjšine...) še Pričujoči prispevek je nastal na osnovi raziskovalne naloge, ki je sodelovala na 34. Srečanju mladih razi- skovalcev Slovenije in bila tam posebej pohvaljena. 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK povečujejo nenaklonjenost dela Avstrijcev do slovenske narodne manjšine. Bitka za etnično preživetje se torej nadaljuje, njen izid pa osta- ja negotov. Združenja koroških Slovencev. Na prehodu iz agrarne v industrijsko družbo je pote- kala tudi socialna preobrazba prebivalstva. Ta proces je pospeševal nastajanje društev zlasti v mestih, trgih in industrijskih krajih. Društveno gibanje se ni omejevalo na meščanske družbe- ne sloje, temveč je kmalu zajelo tudi kmečko prebivalstvo in naposled še delavstvo. Prav druš- tva so posameznikom omogočala izoblikova- nje politične zavesti in prepričanja. Koroške Slovence so povezala v enotnejšo skupnost in omogočila lažji stik z matico na drugi strani meje (2). Najpomembnejši gospodarski orga- nizaciji sta Zveza bank in Zadruga-Market, ki sta pripomogli k enakopravni vključitvi koroš- kih Slovencev v gospodarski razvoj Koroške. Izreden pomen pa imajo predvsem izobraže- valne ustanove (slovenska gimnazija v Celov- cu, višja šola za gospodarske poklice, dvojezična trgovska akademija ...), ki ne prispevajo le k iz- boljšanju ekonomskega položaja koroških Slo- vencev, temveč so tudi pomemben dejavnik pri ohranjanju slovenske identitete in kulture. Politično dogajanje. Koroški Slovenci so v povojnem času ustanovili dve osrednji poli- tični organizaciji, Zvezo slovenskih organiza- cij in Narodni svet koroških Slovencev, sedaj pa ponovno deluje tudi skupno povezovalno telo Koordinacijski odbor koroških Slovencev, ki poleg obeh organizacij po novem vsebuje tudi predstavnike dunajskih Slovencev. Kljub temu pa koroški Slovenci vse do danes niso izob- likovali enotne politične stranke, ki bi njih in nji- hove interese zastopala na državni ravni. Zanimiv je tudi odnos slovenskih politikov do političnega dogajanja v Avstriji. Čeprav poli- tika sedanje vlade ni naklonjena manjšinam zno- traj avstrijske republike, se Slovenija ni priključila protestom. Mediji njeno odločitev razlagajo predvsem z veliko finančno odvisnostjo od Avstri- je, pomenom Avstrije pri vstopu Slovenije v EU in podporo Avstrije ob osamosvajanju, poleg tega pa naj bi položaj koroških Slovencev naj- laže izboljšali po diplomatski poti. Za koroš- ke Slovence pomeni zmaga Svobodnjakov predvsem novo oviro pri uveljavljanju svojih pra- vic in prizadevanjih za izboljšanje položaja. Anket i . V okviru raziskovalne naloge sva izvedli tudi dve anketi, ki sta nama omogočili neposreden in pristnejši stik z obravnavano problematiko. V prvi sva anketirali koroške Slo- vence v Selah. Anketo sva oblikovali tako, da je en anketni vprašalnik zajel celotno gospo- dinjstvo, vzorec pa je obsegal 25 anketirancev. Z anketo sva želeli izvedeti kaj več o sedanjem položaju koroških Slovencev. Drugo anketo sva izvedli v Ljubljani. Glavni namen anketiranja je bil ugotovitev poznavanja položaja koroš- kih Slovencev; zaradi lažje primerjave sva sesta- vili podobna vprašalnika in zajeli enak vzorec - 25 ljudi. Izmed anketirancev v Selah se ni nihče opre- delil za Vindišarja, saj so Sele najbolj sloven- ska občina na avstrijskem Koroškem. Vsi anketiranci pa so se le stežka odločili med osta- limi identitetami, saj je njihova identiteta prav gotovo sklop vseh treh, manjšinske, državne in regionalne oziroma deželne. Izmed vsebin slovenske identitete pa ima najpomembnejše mesto jezik, ki je po njihovem mnenju osnov- ni razpoznavni znak navzven in povezovalec navznoter (4). Pomembnost slovenskega jezika kot osnov- nega sestavnega dela njihove identitete sva opa- zi l i med anketiranjem tudi sami, saj je zaradi preslabega znanja slovenščine anketiranje zavrnila le ena anketiranka, vsi ostali pa doma govorijo slovensko (67%) ali mešano (33%), kar je lahko posledica velikega števila meša- nih zakonov. Številni anketiranci so tudi pou- darili uporabo slovenskega jezika v vseh situacijah, ki jim to dopuščajo, zato slovenšči- na prevladuje tudi v pogovoru s sorodniki in pri- jatelji, kar 4 0 % pa jih slovenščino uporablja tudi na delovnem mestu. Pomen jezika kot dejavnika slovenske iden- titete sva opazili tudi pri drugih odgovorih. Tako skoraj polovica anketirancev spremlja sloven- ske radijske programe, slovenskih televizijskih programov pa ne dobijo. V Selah imajo tudi nižjo stopnjo dvojezične ljudske šole, otroci vseh anketirancev pa so obiskovali tudi dvojezično 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: V katerem jeziku govorite (vir: anketa v Selahj? višjo stopnjo ljudske šole in dvojezično glavno šolo ali gimnazijo. Tudi maša v župniji poteka v slovenskem jezi- ku. Večina anketirancev (kar 80%) pripisuje slo- venski cerkvi na koroškem pozitiven vpliv na narodno zavednost, kar so utemeljevali pred- vsem z mašo v slovenščini, to pa spet potrjuje pomen jezika znotraj slovenske identitete. Večina jih je mnenja, da katoliška cerkev v Sloveniji na narodno zavednost Slovencev nima vpliva, anketiranci, ki so bili mnenja, da vpliva pozitivno, pa so to utemeljevali predvsem z vplivom na slovensko cerkev na Koroškem ter pozitivnim vplivom le-te. Čeprav večina koroških Slovencev preko jezika in kulture ohranja vezi s Slovenijo, pa so njihovi stiki s Slovenijo precej redki. Obča- sne stike so ohranili predvsem tisti, ki imajo v Slo- veniji sorodnike. Med 4 4 % anketirancev, ki so bili mnenja, da na Koroškem primanjkuje slovenskih manj- šinskih organizacij, jih je bilo skoraj 5 0 % mne- nja, da primanjkuje kulturnih organizacij, kar je zopet posledica jezikovno-kulturne vsebine in značaja slovenstva. Tako jih večina ne pogre- ša gospodarskih organizacij, politične pa jih pogreša le 11%, kar je najverjetneje odraz razočaranja anketirancev ob nedavnih volitvah v Avstriji. Kar 56 % anketirancev je mnenja, da se vsebina avstrijske politike ne bo spremeni- la, le 2 0 % anketirancev pa pričakuje pozitiv- ne spremembe. Pri tem morava omeniti tudi to, da je bila anketa izvedena kmalu po oblikova- nju nove avstrijske vlade in so bolj optimistič- ni anketiranci še vedno upali na vpliv protestov na spremembo sestave vlade. Kljub slabemu položaju pa jih je več kot polovica mnenja, da se je po letu 1991 njihov g| na boljše |~1 na slabše [ 3 ne bo sprememb Slika 2: Menite, da so možnosti, da znotraj avstrijskega političnega sistema pride do sprememb (vir: anketa v Selah)? 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK do 1918 med obema 1945-1991 po 1991 vojnama Slika 3: Kako se je glede na posamezna obdobja v 20. stol. spreminjal položaj koroških Slovencev (vir: anketa v Selahj? položaj izboljšal, kar 8 0 % pa jih je mnenja, da je bil njihov položaj najslabši med obema vojnama, pred podpisom 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Bojijo pa se, da se je obdob- je pridobivanja manjšinskih pravic in izboljševa- nja položaja končalo z nastopom nove vlade. Drugačen pa je njihov odnos do Slovenije, saj so bili vsi anketiranci mnenja, da Sloveni- 60% 5 0 % 4 0 % 3 0 % 20% 10% o%- anketiranec koroški Slovenec slabšalna oznaka ni odgovoril za Slovenca ponemcen Slovenec moški ženske Slika 4: Kako bi opredelili pojpfrrVmdišarja (vir: anketa v Sloveniji)? GEOGRAFSKI OBZORNIK 100%1 80 % j 60 % 40 % j 20 % j 0%J ^ ^ da j moški | ženske Slika 5: Menite, da Slovenija stori dovolj za izboljšanje položaja narodne manjšine (vir: anketa v Sloveniji)? ja stori dovolj za izboljšanje položaja narod- ne manjšine. Eden izmed anketirancev je pri tem izpostavil predvsem veliko večjo (predvsem finančno) skrb Slovenije v primerjavi z Avstri- jo in pa delovanje nekaterih posameznikov, ki znotraj matične domovine postorijo ogromno za ohranitev narodne manjšine in izboljšanje njenega položaja. V nasprotju z njimi pa je veči- na Slovencev po letu 1920 pozabila na narod- no manjšino onstran meje, o čemer pričajo tudi rezultati druge ankete. Tako kar polovica anke- tirancev iz Ljubljane ne zna opredeliti pojma Vindišarja in menijo, da večina koroških Slo- vencev slovenščino uporablja le doma, medtem ko v pogovoru s prijatelji prevladuje mešani, na delovnem mestu pa izključno nemški jezik. Ena tretjina anketirancev iz Ljubljane je mne- nja, da večina koroških Slovencev obiskuje eno- jezične glavne šole ali gimnazije in da večina koroških Slovencev podpira politiko avstrijske vlade, kar precej odstopa od stanja, kakršno je pokazala anketa, opravljena v Selah. Večina anketirancev pa se zaveda, da naredimo premalo za rešitev problema koroš- kih Slovencev, saj jih je kar 8 8 % mnenja, da bi morala Slovenija storiti več za izboljšanje nji- hovega položaja. Zak l juček. S podpisom 7. člena Avstrij- ske državne pogodbe so koroški Slovenci urad- no dobili pravice narodne manjšine. A uradna listina ni spremenila nacionalnega mišljenja veči- ne Avstrijcev, hkrati pa je vse od leta 1920 tudi večji del Slovencev vse bolj pozabljal na narodno manjšino. Tako se je kljub številnim poli- tičnim spremembam v obeh državah položaj koroških Slovencev v zadnji polovici stoletja le deloma izboljšal. A predvsem nova, mlada sila, ki ostaja raz- peta med novimi zamislimi in staro družinsko tradicijo, med slovensko in avstrijsko identite- to, ki ostajata prepleteni in vzajemni, med avstrij- skim državljanstvom in slovensko kulturo, na katera so zelo ponosni in navezani, je tista, ki kljub težkim razmeram skrbi za ohranitev manjšine in njene kulture. V Celovcu tako mlajše generacije koroških Slovencev predstavljajo avstrijsko intelektualno elito, katere izobraženost je močno nad avstrij- skim povprečjem (in hkrati tudi nad povprečjem Celovca), del mladih pa ostaja tudi na pode- želju, kjer z delom na kmetiji ali v družinski obr- ti nadaljujejo družinsko tradicijo. Na Koroškem so se ohranile tudi številne organizacije koroš- kih Slovencev, ki jih povezujejo v enotno skup- nost, ki si želi še kaj več kot samo preživeti. Zahvala Zahvaljujeva se vsem, ki so nama pomagali pri oblikovanju raziskovalne naloge, predvsem pa mentorju Boštjanu Gradišarju za pomoč pri zbiranju virov in izdelavi raziskovalne naloge. 1. Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek. Mladin- ska knjiga. Ljubljana, 1992. 2. Ferenc, T., Kacin-Wohinz, M., Zorn, T. 1974: Slovenci v zamejstvu. Pregled zgodovine 1918-1945. Državna založba Slovenije. Ljubljana. 3. Weber, T. 1994: Šolski zgodovinski atlas. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 4. Zupančič, J. 1996: Slovenci v Avstriji. Dok- torska disertacija, Ljubljana. 18