List 23.
Razstava mnogoverstniga blaga in
obertnijskih in rokodelskih izdelkov  v Londonu
na Angleškim.
Tudi vsim fabrikantam, obertnikam iu rokodelcam na Slovenskim
na znanje.
Kolikor bolj zamore faforikant in rokodelec kupčijo s svojim blagam razjširiti ? toliko vec  proda in  toliko več
-   94   -
mu kupčija dobička verze. Očitne razstave blaga, ktere se po množin deželah napravljajo, bo posebno dobra pomoč, de zamoreta fabrikant in rokodelec svoje izdelke svetu pokazati, in če je njih blago posebno lepo ali dobro in tudi po ceni spoznano, si tudi kupcov privabiti, de gre njih blago potem v druge, ptuje in zlo daljne dežele. Tako se razširjuje kupčija po svetu, in marsiktera majhna deželica pošilja veliko blaga v daljne ptuje dežele in dobiva za-nj denarje nazaj. Krajnska, Koroška, Štajarska dežela — postavimo — niso velike dežele, in vunder jim železni na, sita, popir i. t. d. tudi iz tujih dežel vsako leto veliko tavžent goldinarjev doneso. Koliko tavžent in tavžent kosov Loškiga platna je prodala Krajnska dežela nekdaj čez morje!
Ker vsaka deržava tolikanj boljši stoji, kolikor več gvojiga blaga v ptuje dežele speča, in kolikor menj evojiga denarja v ptuje dežele za ptuje blago pošilja , je misel naše vlade gotovo velike hvale vredna , de povabi fabrikante, obertnike in rokodelce vsi h dežela avstrijanskiga cesarstva, de naj pošlejo svoje blago v veliko razstavo , ki se bo prihodnje leto 1851 v Londonu , poglavitnim mestu angležkiga kraljestva, napravila.
Pa vlada ne vabi le fabrikantov in rokodelcov k ti imenitni razstavi s samo dobro besedo, ampak cesar so na svet kupčijniga ministra 7. dan majnika dovolili, de se imajo vsi stroški za vožnino blaga v London in iz Londona nazaj iz deržavne kaše plačati, de tedaj za poslanje blaga v razstavo ne bojo fabrikantov in rokodelcov nobeni drugi stroški (un-koštinge) zadeli, kakor sami tisti, de bo vsaki fabrikant ali rokodelec svoje blago pripeljal na mesto razstavne komisije v svoji deželi, ki bo za sprejem blaga in za razsodbo, ali je blago za poslanje v London tudi vredno , v vsaki deželi postavljena.
Od vsih Svetih noter do 15. listopada tega le'ta mora vse blago na mesto deželne komisije postavljeno biti, ktera ga bo po tem v London poslala.
Kar je fabrikantam in rokodelcam še več od te razstave vediti potreba, bomo povedali drugo pot.
(Konec sledi.)
List 24.
Razstava mnogoverstniga blaga in
obertnijskih in rokodelskih  izdelkov  v Londonu
na Angležkim.
(Konec.)
De za taka imenitno razstavo, kakor bo razstava v Londonu, ni ravno vsako blago pripravno, to vsak lahko zapopade, če pomisli, de cilj in konec poslanja avstrijanskiga blaga v Angležko razstavo ne more drug biti, kakor de se Angležem (Englendarjem), kterih obertnijstvo in rokodelstvo na tako visoki stopnji stoji, pokaže, de tudi avstrijanski fabrikantje in rokodelci kaj znajo, in de se nasimu blagu potem prodaja v p tu je dežele odpre. Le tako blago tedej, naj bo ruda ali rudni izdelki, steklenina (glažnina), tkanje vsake sorte, usnjati, žimnati, košenj, leseni, slamnati in mnogo verst ni drugi izdelki so za Londonsko razstavo pripravno blago, če imajo kakšno posebnost v ličnosti, dobroti ali nizki ceni, naj bo že potem blago kakorsne koli baze.
Treba bo tedaj, de se bo vsaktero blago, ktero hoče fabrikant ali rokodelec v Londonsko razstavo poslati, poprej presodilo: ali je vredno poslanja. Za to je posebna komisija iz zastopnih in zaupljivih mož od cesarja izvoljena, ki ima svoj poglavni sedež na Dunaj i, scer podružnice v Pragi, Feldkirhu in v Milani in pa svoje dopisnike (komisarje) v vsaki deželi avstrijanskiga cesarstva.
Tem komisijam je tudi naročeno, de imajo fabri-kante in rokodelec povabiti, de naj pošlejo svoje blago v razstavo, in de naj jim razlože namen te razstave in jim vse razodenejo, česar jim je vediti treba.
Ta komisija bo tedej v vsaki deželi ob svojim času razglasila povabilo k razstavi, in bo vse na znanje dala, kar ima fabrikant in rokodelec storiti, ki hoče svoje blago v London poslati. V dveh mescih po tem naznanilu mora vsak, ki je kaj v razstavo namenil, se po pismu oglasiti pri ti komisii in ji natanjko na znanje dati, kaj misli poslati. O vsih svetih se začne potem pošiljanje v razstavo namenjeniga blaga na komisijo, ktera ga bo do 15. grudna tega leta prejemala, ga ogledala in presodila, ali je za Angležko razstavo pripravno ali ne.   Le v posebnih okoljšinah,   če se blago
ne da lahko vkladati in prekladati, se zna pregledovanje blaga doma v fabriki ali shrambi zgoditi , namest de bi se v komisijni kraj poslalo; tode fabrikant ali rokodelec mora komisijo za potnino odskodovati. Ze poprej smo tudi povedali, de je fabrikant ali rokodelec dolžan, svoje blago na svoje stroške komisii izročiti, v London po tem pa, in iz Londona nazaj se bo pa peljalo na deržavne stroške.
Za vsako deželo so, kakor smo gori rekli, postavljeni razstavni komisarji, ki bojo prevzeli vse potrebne opravila. Za Staj'arsko, Koroško, Krajnsko, Terst, Gorico, Istrijo in Dalmacijo so bili naslednji gospodje 7. maja izvoljeni: g. prof. Dr. Hlubek v Gradcu, g. Dr. Kari Peintinger, vodja Vordern-berške rudarije na Stajarskim , g. Peter Tunner, predstojnik Vordernberške rudoslovske šole, vitez Tomaž Moro, vlastnik fabrike v Celjovcu, g. J. Schie-leshnigg, inšpektor rudarije v Celjovcu, g. Henrik C ost a, vodja c. k. višji harmice v Ljubljani, g. Vi-liam Mol in i, vodja predivne fabrike v Ljubljani, vitez Koliman Miner bi, veliki kupčeva vec in fabrike vlastnik v Terstu, in g. Kari Regensdorf, vodja velike kupčije v Terstu.