84
Člamki iti razprave
ARHIVI XVII 094
Resta\ rira nje Kranjskega am fonarja
JEDERT VODOPIVEC
1'vc d
Rcstavriranjc knjižnih vezav je bila 111 jc ,šc vedno prccjj zapcstavljmo pred ostalimi pod-roč 1 l. Vezave so osli!le na obrobju in neraziskane tud. zato, ker so se raziskovalci starejšega gradiva osredotečali predvsem na vsebinsko in estetsko področje, manj ali zelo malo pa na raziskavo materialov, struktur m lebr ke kr.jižr.ih vezav, ki so še kako pomembne pri zašči ■ sporočila. zapisanega v knjižnem bloku
Vezava jo bila in ie pogosto mišljena samo kot dekorativna zaščita spetim listom, vendar pa je posebno v preteklosti imela velike večjo vlo-gOj kajti radustiti je morala tudi zahtevam po nkeionalnost n trpežnos.'' Ohranjenih originalnih srcdr.jevcSk'h vezav je danes zaradi usode ki jo jc mela knjiga v različnih obdobjihj izredno malo.
Karolinških vezav je v svetu znanih nekaj več kot sedemdeset, romanskih okoli sto, gotskih pa jc sorazmerno ivrjvcč, tudi ■/■ito. ker najdemo v njih vezane kodekse preteklih obdobij Na žalost pE je veliko srednjeveških kodeksov p revezar, i h v renesančne 111 mlajše, zanje povsem neprimerne vezave.
Zato so ohranjeni pumer pomembni spomeniki, ki jih jc potrebno posebej varovati. Predvsem bi jih morali primerno hraniti n zaSedin pred prepogosto uporabo, restavratorske posege pa omejili r.a najnujnejše pr,mcrc.
Od tu izhaja potreba pc temeljitem poznavanju materialev, tehnik in strjklnr, ki so sestavni del knjige. Samo tako bomo, lahko izboljšali snlošm nivo zaščite knjige n strok jvno izvedli resta/rator.ike nosege,
Podatkov in raziskav o vezavah 11a starejših m najstp rejših knjigah, ki ro ohranile prvotno po lobo in jih hranimo itn Slovenskem, n¡ Pcdročie vezav je nekolike bnlj obdelano v tuji ''tcraturi.1 Zato ju potrebno znana in objavljana spoznanja pogosto poiskati, urediti terpovezali z našimi konkretnimi primeri,
Glede na to, da srednjeveški 1 kodeksov _ -Sloveniji ni ravno veliko, originalno o hranjen'h
1 Cirlo FEDfcRlCl: La legah'ra Mcdicvale, Istilulo centrale per la paio.oya del libra. lUlilrlcc Uibliografica, Milann 1 v93. Ediih D1FII1.: »ookbimjit; 11s Baekround and leeh.iiquc, Po ver Publications, Ncv York 1980. Heinz 1'liTITRSIiN: IJuch-einbände, Akademische	Ver1 aysansl al i, G ra / 1991.
T NEilßRHAM: Twelve Cenlurici. of I look bind inj;, New York 1979.
J.A. SZ1RMA1: The livnlnlion nf Ihc Slnidnrc nf iht Mudicval 'Jlodex: CoLsequtncws Tor Conservation and Rcslnralioii, Papers if ihc conference on lirok and Paper Con serval it. i, lijdapcil 1992, sir. 2012.
vezav pa še ustrezno manj, jc pred restavratorskim posegom potrebno vsakič pretehtati njegovo upravičenost
S pravilne zaščito in omejeno uporabo lahko velikokrat prav zadovoljivo zaščitimo gradivo v orginalni podobi ker se moramo zavedali, daje vsak restavratorski postopek, fudi še tako mínima1 .n, vedno poseg v spomenik
Te pa jc zamd; narave poškodbe restavriranjc res nujno je izrcuno pomembno ptipraviti natančno dokumcntaeijo slanja pred ponegom ter oni sat i opravljene konservatorsko-restavratorske posege.
Tako smo v letu 1992/03 v restavratorski delavni ^Arhiva Republike Slovenije restavrirali t,!- Kranjsk antifonar. ikiminiran rokopis na pergamentu, last Nadškofijskega arhiva v Ljubi.'ari. Vezanje v dveh volum.iih, prvi del - Rkp 17 je datiran z lelnico 1491.
Kodeks je nastal na ,zteku srednjega veka, ko se nova doba kaže tudi na knjigi, /endar ga zaradi pergamenta kot pisne podlage ter rokopisnega zapisa, bogato okrašenega z iKiiniranimi n kaligrafskiimi imcijfflflii, uvrščamo med srednjeveške rokopisne knjige.
Vezavi k. sta nastali sočasno ali le nekoliko pozneje kot zapis, pa nimata več samo srednjeveških prvin. Novosti so predvsem v konstrukciji .n oblikovanju hrbta (konopijinc vežice namesto usnjenih, rahlo o krogi en hrbet namesto ravnega), medtem ko je dekoracija platnice (bronasti vogalni okovi ter orna me nti k a na usnjenih platnicah) še nožno gotska,
Največjo težavo pri restavriranju jc pred stav'j al a rekonstrukcija vezave. Ugotoviti smo morali, ali jd ohranjena vezava na drugi knjigi -N^AL lii - originalna, kaj jc prvotno ir kaj dodano p-i delni nrcvezavi prvega dela - BStvP ■7 - ter lili j: način vezanja ohranjen na d;ugi knj.gi, primeren za rekonstrikeijo vezave roki pisa na nergamentni podlagi.3
M. KO.S, 1:. STfLI.II: Srednjcvciki rokupisi v Sloveniji, l.jUbljanr 1931, sir 149.158. Jurij SNOJ: Amifonal iz Kranja: IJvod v nblikoslovno ra/CIciiilev, Bogoslovni veslnik 1990/91, sir. 192-203. Nai.ila fiOl.Ol) rameni jc najplemtnifejia pirna osnova sir. 73. Jcdcrt VODOPIVEC: Hramba, /aiiila in rcslavrinnje... sir. 90 v: .Samosiani v srednjeveških listinah, kaiaioj; k razstavi, Arhi" Republike Slovence, Ljubljana 1593. NfiAl 17 razstavljen na rai/.siavi ob iimpoziju Gniika v Sloveniji, Narodna galaija oki ■ nov. 1994, NalaJi. GOl.OB: Anlifonar i/ Kranja1, kralka koilikoloJka in jmcLnosino-zg.idnvinska oznaka (v lisku v: Varsivo Spomenikov, Lju liljana 1995).
Jeder! VODOPIVliC: Rcslavriranjt ve/ave poziiogolskcgit rnkopisa, poroditi n rcslavriranjn s slikovnimi prilogami (v lisknv: V.irslvn Spomenikov, l.j-ibljana 1995).
ARNlV] XV]] 1904
Članki in rrlzprlfft
85
STANJI; PRED RliSTAVRlR^NJliM
Sod tč po poškodbah »a našem rokopis», sklepamo, tla sla bili knjigi precej \ rab.. Prav gotovo pr/a knjiga bolj kot druga, saj je bila fmii r.jena delna prevezava že pevsem uničena. Pri dr.igi knjigi se ie sicer prvotna vezava ohranila, lini i na hrbtnem delu, vendar sta bili vezavi v .ibch pnmcrih tako poškodovani, da nista mogli več služiti svojemu osnovnemu namenu, to je zašeil knjižnega bloka.
Zaradi uničene vezave sla bili poškodovani in Še 11 i. prej i/.posla vijem predvsem prvi foliji pergamentnega knjižnega bloka.
PRVA KNJIGA INŠAI 17
Knjižni blok
Pergamcntnt krjtžni b'ok je sestavljen iz 246 1'olijev, ki razen prve lege niso bili zelo poškodovani. Ti so bili zaradi pogoste uporabe na hrbtu slram natrgani, nekateri pomeekani. naslovna ilumimnma stran pa ob robovih zamazana in potrgana.
Obreza ie brez posebnosti.
Vezava
Prcdlisl' niso ohranjeni, notranj strani platnic sla bili polcpljcni s paprjem, kije mlajši.
Aniifonar iz Ictii 1491, stanje pred res ta vri moj cm Nadškofijski arhi\ ¡J n h!ion ti. št. ! 7
86
ČianKi in m/prave
armivi xvlt 1094
Usnjeni del:
Prek; lesenih platnic ju bilo prilepljeno temno rjavo goveje usnje s slepim tiskom, pri čemer so ■iporabili ročne valj a ste pečatnike s trerJ ima-mcnti in enega za ravne linija v naslednjem zaporedju od sredine proti robu:
Zadaj :
1.	ravni liniji
2.	gjomctr ski ornament 1*5 mm
1. ravn: liniji
presledek	32 mm
1J ravni liniji
3.	nap's Mariia	6,5 mm
4.	živalski ornament	6 mm
1.ravn-	ur
2.	geometrijski ornament 15 mm
ZaradL obrabe usnjene platnice sc omamen" na sprednji platnici nejasm, veiikc bolje so Vmiii na hrbtnem delu.
Knjiga je biia že delno prevezana.'* Ker je bi a ver', tno poškodovana le vezava, so platnici ohranili, odrezali so r.amo pas usnia ob hrbtnem delu, 120 mm od hrbtnega dela in kr.jižn- blok dokaj neredno pre vezal i na šest usnjenih vezic, ki so b'le pritrjene pa ziinarin del lesene platnice.
Ve-.iet:
Hrbtni del usnja je manjkal, tako dn so sc lepo videle miaišc usnjene «ezice in sledovi prvotnega šivar a. Šest dvojnih usnjen i l1 vežic ( šiva-mli v razmiku 0 - 52 - 1146 - 237 - 328 117 -510 - 573 mm) je bilo pritrjenih /. železnimi žeblji v pravokotne zareze pa zunanji strain lesene plttnice. Te, že mečno poškodovane vežice (na sprednjC platnico je bila pritrjena le četrta od zgoraj navzdol), so vse, kar je ostalo od pre-vezave, pod katero so ;c iasnc viidcli fbodi za pet prvotnih vežic (konoplnnc dvojne vrvice), ši-vanih na razmiku 0 - 95 - 185 - 27? - 370 460 -560 mm. Daje bila knjiga na hrbtu po'eplj/na in utrjena kanejo uidi ostanki perganrentnih trakov in klanega lepiia .
Lesene deske
Leseni platnici (velikosti:5^5 mm x 414 mm x 11 mm) sta večji od knjižnega bloka. Les jc b-jkov lepiien prečno 17. štirih delov. Na notranji strani sta deski ojačani ob hrbtnem n zunanjem robn s prečno vmženinu orehovmast.mi zagozdeni! (2?, 28, 570 x 5 mm). Deski sta močno črvivi, tako da tudi utrjeni in restavrirani ne bi mogli več nositi teže pergamentnega kijhJicga bloka.
Vzdolž hrbtnega dela je rob lesene p I «i me c posnet z obeh strani. Rahle so posnet' tudi ostali trije robovi (zgornji, spodn;- in zunanji).
Na zunanjem robu zadnje platnice sta vi dm zarezi na razdalji 0 - 103 - 15"> - 4?.7 - 474 - 580
mm ki sta služili za pritrditev pasov, ki so ki J igo zapirali.
Na notranja stranj hrhtnega roba sc lepo vttlni ž.lcbički sko/i katere so "bile speljane vežice prvotne vezave. Na z.unani stran: pa so zarezan v les krajši (45 mm x 20 mm x 2 mm) in daljši C55 mm x 20 m;p x 2 inm) pravokotr.iki Krajec so vrezan p:i preveza v: in so služili za prilidilcv usnjen ii vez.ic. Dal i si pa so ostafr brez. prave vloge. Pravzaprav lahko le nakazujejo, da so prvotno i ncli namen kniigo šivati po ustaljeni tclnilvi na usnjene vežice, značilni za gotske rokopise vendar so sc piemislili in jo raje zašili na takrat sodobnejši način, na kcnopiiinc vežice
Bukove deske s-o bile z obeh strani prclc pljcnc še z močno poklcjeno netkano konopljino tkan:no, k je služila za boljšo vez med lesene desko -n usnjeno platnico na znnanji strani in pcrgamenlnim piedlistom na notranji strani.
Kiip'tal:
Kupita! 'n ohninjen, vidni so le ostanki ko-nopljmc vn'iec v žlebičkih na zgornjem in spodnjem robi 1 notranic strani lesenih platnic
Okovi-
Od okovaii h delov so ohranjeni tr: c bronasti vogaini -ikovi (dva spredaj, eden zadrj) v podobi rcžcccga leva s krorrs na glavi. Sredinski kovinski okrasni okov se ni ohranil, vidni sc le sicdov. žjebljev.
Sponke in pasovi:
Pasovi, k so 7iipiral knjigo, niso ohrapjepi. Na zunanjem delu lesenih platnic so vidne zareze za p?sovo, ki so sc sodeč po sledeh žcbljev zapirali na sprednji strani (pn bi ¡7.110 160 mm od zunanjega roba v višini 130 mm od spodnjega oz., zgornjega roba).
DRUGA KNJIGA NŠAL. Rkp. '8
Kmižni blok
Pergarr.cntFii knužni blok je sestavljen iz 2'3 ohnnjenih folijev, ki razen prvih niso zelo po škndovam Prva lega je nepopolna in sc prične kar •/. naslovno ilur nr.jnino stran-j. Ta je b la zaradi izpostavljenosti in obrabe ob robovih m orno zamazana in na nekaterih mestih tudi potrgana.
Obreza je brc;, posebnosti.
Vezava:
Pred I isti niso ohranjeni. Prednja platnica je na n itranji stran polcpliena s papirjem, ki j: bil najverjetneje polcplj n kasneje. Na zadnj platnici pa je ih notranjem robu ohranjen pas perga-mcnta,ki bi lahko pripadal izvirnemu predlistu.
4 NatanČnii datacija ui .Jiogoča. najverjetneje 37. ali Iti stol.
ARUIVt XVIt T994
lank ii. razprave
87
Usnjena prevleka.
Temno rja^o goveje lisice je v enem .kosu prekrivale leseni nlatniji in hrbtu del skoraj v celoti, manikal je le spodnii levi del vogala r.a zadnji platnici, ki je bil podložen z drugim podobni in usnjem in bi! komat opazen t-jdi zato, ker gaje vcčii del prekrival vogdnj okov.
IJckoraeija platnice se po razporeditvi orna-mentov ncKoliko razlikuje od tistege na prvi knjigi, poleg tega je tu uporabljen še dodatni va-Ijasti pečatnik z rastlinskim motivom. Vendar tndi na tej knjigi dckorac.ua prednje strani ni popolnoma cmka hrbtni. IJporabnjcna so enaka ročna t-skala, razlik ujet a pa sc po razporeditvi ornamentov.
Za slepi tisk so iu uporabljen, ročni valjasti pečatniki s štirimi omamenti in enim za ravno linijo.
Spredaj: 1. ravni liniji
3.	napis Marija	6,5 mm
4.	živalski omament	6 mm 1 ravni liniji
5.	rastlinski omament	15 mm 1 ravni bniji
2- gcometrnski omament 15 mm I. ravni li.uji
Zadaj:
1 ravn: 11 ni i i
4. rastlinski omamjnt	15 mm
1 ravni liniji
3.	napis Marija	6,5 mm
4.	živalski omament	6 mm 1 ravni liniji
5.	rastlinski omament	15 mm
1	ravni liniji
2	geometrijski omament 15 mm Veziec
1 !rbfni del je bil na zgornjem, šc bob pa na spodnjem delu precej poškodovan Pod raztrganino na spodnjem Uclu, so sc lepo videli per-gamcjitr" trakovi, vsla«*icr» kol ojačitev med pet dvojnih koncpljinih vezi: (šivane na razmiku G ■ 107-198 E90 - W - 474 ■ 580 mm), ki so bile z notmnjc strani lesene platnice spclianc skozi žlebičke v obliki Črke V ter zadelane z lcscni'jii čepki. Na zunanji stran lesene platnicc so bili, enake kot pri prvi knjigi, na mestih, kjer sc hic speljane vezice, v ler. izrezane vdolbine v obliki pravokotnika (približne 2 mm globoko, 22 mm široko in 7C mm visoko). Ostal i se brez prave vloge in le nakazujejo, da so imeli prvotno namen knjigo šivati po ustaljeni tehniki na usnjene vczicc, značilni za gotske rokopise, vendar so se premislili in jo raje mašili na takrat sodobnejši način, na konopljine vcziec. Da ne b' motilo, so te poglobljene dele zapolnili z usnjen- Jrakovi ter h prievrsti ■ z žclczninj žeblji.
Leseni deski
Leseni platnici sla bukovi (velikosti 575 mm x 4f0 mm x 11 mm), leplicn iz Štirih delov. Na uotranii stnrii sta ojaeani s prečno vloženimi orchovmastimi zagozdarr.i (22, 28. 570 mm x 5 irm) enako kot pn prvi knjigi.
Vzdolž hrhtnega dcia je rob lesene platnicc posnet z obeh stianr
Deski sta nekoliko manj irvivi ko» tisti na prvi knjifii, vendar dovolj da tudi utrjeni in rc-st? vri rani ne bi mogli več premagovati teže knjižnega bloka.
Tudi ti dve sta bili z ob:h strani prclcpljcn z nelkano konoptuno tkanino, ki je služila /a bol' so pnvcza.'o usma oz. pergamenta z leseno podlago
K a litat
Tudi tu sc kapital ni ohranil. Ohranili so sc le ostank konopljine vr icc v žlcbickih. ki so služili za pritrditev kapitala na notamih straneh lesene platricc.
Okovi:
Od vogaln.li okovov so ohranjeni štirje bronasti okovi (eder spredaj, trij»* zada i1 v podobi režečega leva s krono na glavi. Sredinski kovinski okrasje ohranjen s ticmi fragmenti, dva spre-da/ in eden zadaj
Sponke ir± pasove
Pasovi, k j so zapirali knjigo, niso ohranjeni Sjdeč po sledovih žeblje v na spredm. strani platnice (približno 160 mm od roba v višini 130 mm od spodnjnga oz. zgornjega roba), sc tudi ta zapirala na spredn- platnici z usnjenima pasovoma, k- sta bila pr "jima na zunaj i rob zadnje petnice.
RESTAVR1RANJE PliRGAMHNTNIH FOLIJ FV
Po natančnem dokumentiranju stanja pred rcstavri ranjeni smo po razve za vi pričeli s suhim čiSčcnjcm (mehak čopič in m dirka) posameznih pcrgamenln H listov Na prv< knjigi (NŠAL P) smo nagubane prve fcli:c navla^ili z zmesjo etanoia i.i vode v razmerju 1 1 ter jih pod blagim pritiskom sušili med vpojnimi papir ; približno dva tedna. Za rcstavrimnjc zatrganin mest smo uporabili mctilcclnlozno lepilo in japonski papir
Na arugi kniigi (18) smo prav tako suho očistili vse Jblij« j ¡H po potrebi poravnali in rcstavrnali na naprej opisan način. Zatrgamnc so bile najpogostcjic na ptegibih zunanjih foli^ev posamezni! leg Naslovno ilmninacij« ki |c bna zaradi manjkajočih folijev prva in najbolj ¡zpo stavljena ter zato tudi najbolj poškodovana, smo šc dodatne očistili, navlažih s pomocj.i goretexa z raztopine alkohola in vode, ravnali med vpoj-nitui papir» 1 pod blagim pnuskom ter manjkajoče dele dopolnil z iapon.;kim paniijem pr mcmc debeline 'ti barve. Zaradi neustreznosti današnja-
88
Članki in rnzpmvc
AitUIVI XVII 1994
ga pcrgamoita jc praksa, da mam kaj oče dele in raztrganine na pergamontni dokumentih dopolnjujemo z japomkim papi^em i1 ne s perga-mentom, ker dudam 'pergament največkrat i ima enakih lastnosli kot originil-ii. Da se izognemo slabemu stiku, gubaniu in: podobnim r.cvšcč-noslim uporabljamo v takih pi iiner.li raje ustrezen japonski p.ipir, katerega mehanske lastnosti so pnmerncjSe m ne pevzročajo toliko ne všeč nost
RRSTAVRIRANJE VEZAVE ■ NŠAL 17
pergamentne^a knjižnega bloka klej ni primeren Tako-polcpljen hrbet bi bil nretrd ,'i.ne bi dopuščal mehkega, odpiranja. Nainc*;to metil-cd^ozncga lepila lahko uporabimo tudi škrobr.o lepilo ali zmci- obeh.
Originalnih pergamentnih trakov, ki so-služili z; uti .itev hrbta, nirmo, mogli ponovno upor?-biti, ker so bdi natrgan: na več mestih. Zc zamenjave.! :h trakov ž usnjeni mi smo se odločili ker dumtfnji pergament uma več tiste prožnosti k M
Antifoimr iz lom 1491, aSijc po resi.ivrirnriju Nadškofijski arhiv Ljubljana, Št. J 7
Glede na stanje pred restavriranjem, glede na podatke, odkrite na lesenih dcsk<;h in m podatke i; literatumc skiopimo, dn je vezava, ohranjena na drugi knjigi (NŠAL 1 fi>. originalna ter dn je bila tir prva knjiga (NŠAL I7) prvotno vezana na enak način, Zato smo se odločili; da pri oheh knjigah rekonstruiramo vezavo tako, kol je bila ohranjena na drugem delu (NŠAL 18).
Š i "in je
Pcrgamcntm knjižni blok smo zašili na stili mestih kot jc bila prvotna vezava, na pet dvojnih vežic (konopljina vrv). Prt šivinju smo novo nit speljaii skozi vbode prvotne vezave.
Oblikovanje hrbta:
Hrbet smo nato rahlo okraglili iti g« in;d vežicami ulrdni s prožnim usnjem ter po'cpili z met i I celuloznim lepbom. Za polcplj^nje hrbta
nckoe, zalo je primeru *jša uporaba ustreznega m slikeg» u.snja ali celo japonskega papirja V nase ti .primeru smo uporabili oljno stroicno svirjsko usnje, posebej namenjeno Ta restavra-t irske posege. ki so nam ga odstopili madžarsk. koicgi.
1 ,cscne deske:
Kot že omcrjcnc, smo morali originalne bukove drske zaradi prevciikc črvivosti, ki jc bila še poseb, j izrazila ob hrbtnem delu, nadomestiti z i.o-'imi, za la namen posebci pnpm»1 erimi in snspnimi deskami iz. bikovega fjm.n in posebej obdelane bukovinc (3).
Deske je hilo takole potrebno pripravili za vezavo: posneu vogale, vrezati žlebieke za vežic: in k;.pital ter na zunanjih robovih utorc za sponke.
ARIilVi XVII 1994
CInnKi im razprave
89
Vczicc knjižnega bloka so bi c speljane, tako kot pri originalni vezavi,'7. notranja strat.i lesenih platnic na zunanjo stran kjer so tile zadelane z lescivnii čepk.
Priprava usnjene platnice' Ker sta bili originalni usnic-ii platmci precej poškodovani, ::.mc kui'go najprej u vezal i v rov o ročno pobarvano goveje usnje.
Originalne usnjene platn;ec sino očistili :n zaščitil! z čistilnim mlekom.ter. vazelinom (J), po robovih stanjšali in prilepili na novo usnjeno platmco.
iZap'ralri pasovi:
I'o vse m na novo smo rekonstruirali zapiralne pasove z niedcr :nastjiini zaključki Izdelali smo |in po sledeh, naidenihna deskah in usnjeni platnici ter po predlogah soeasn-h vezav.
Oko-'i:
Manikf ioče vogalne okove sinu nadomestili z odlitki '"jih skupaj z originalnim vogalu ki ter fragmenti sredinske rozetc prilrdT nr. kr igi.
KRONOLOGIJA priprave in izpeljave rcsti.v-nranja Antifonarja 1491 NŠALSt. 17 in 18*
*3" junij 19°2: gradivo prevzeto v restavratorsko
delavnico AUS • *jriritj 1992 popis stanja pred rcstavrimnicm, fotografska dokumcntaeiia *;unij 1992: razvezava	. •
*iu|p 1992 kcnsčrvatorsko-rcstavratorskn dela
na pergamentnenrknjižnem bloku September 1992 pricctek izdelave novih lescirli ' platnie
""oktober 1992 'marec 1093: snšenie novih le-
scr.ib plaimc *scpttembcr - november 1992:' izdelava manjkajočih vogalnih okovov, od' i h po ohranjenih originalih *;cptember 19"2 junij 199i: zbiranje m studi1 literature
Ijulij 1993 pričetek vezave, rcstavrii ;ui)c orijii
nainega usnja *oktober 1993: zak1 liček restavratorskih del lia prvem delu - NŠAL 17 (13. H). 190.3, raz-
stavlja. na ra?j:tnv, Samostani v srednja vcških listinah na Slovenskem, 14 10,12. 1 I 1903). *novcmber 1993: zak^uček restavratorskih del
na drugem dem NSAL 18 *24. november 1993 gradivo ^nrieno v Nadškofijski arhiv Ljubljana
K oiišervininjc pnrgaiTieiitnih folije v !jc bilo zaupano v delo rcsiavratork< Ireni Selšek Kavs, kii|igoveški dcLpa knjigovezu restairnitoriu Me-tiažu Casarjn, ki je .d^la! tudi ■zaščitni Škatli. Fotografsko dokumentacijo jc pcsncla Dracioa Kokalj
Za izdelavo no^ib lesenih platnic smo se obrnili na iiii;iti|K I3oža Bitcnea, za izdelavo nnaiikajočih vogalnih okovov v pod iti kronanih levov, pa na livarja Andrcia Kumska.
Pii rcr.tavriranju pergameritnin folijcv in vc zave smo sc načrtno iSStnili ziiMkrl 1 mesecem, kajii takrat jc v naiih prostorih, zan.di eentralnc kurjave rcii tivna vlaga prenizka. Zato smo knjigi preko 7'me hranili v trezorju z ustrezno klimo. Ta čas smo izkoristili za študij literature postopno sušenje nč vi h'lesenih desk in izdelavo odlitkov mankaiočih vogalnih okovov.
ZUSAMMEN1-ASSUNG
RESTAURIERUNG DP-S KRAtNER ANT1 PHONARS tüDPlT VODOPtVBC
Hcl der Kcstaiiri :mng dej Kraincr Aniipbonars stellte die Rekonstruktion dej Einbanden die gtoQie Sc luv 1 'rigken -•or. Wir nmOlcn feststellen, ob der verwende Einband beim weiten Buch - N§AL 18 originell ¡sl, was ursprünglich und was zugcsctzi beim Tcileinbinden des crslcn Teils - NSM t7 isl sowie auch, ob die Weise des rrr.' ^weilen Buch crtt.ilrcncn liinbindcns auch fTi- die R k' isinikl ion des. ßinbandeu der H.indschiilt :uf Jcr Pcrgaincniunicrlagc geeignet ist.